Pavle Kveder
Kako so skrbeli za moč in spretnost svojega telesa stari narodi
Grki so bili veliki mojstri v vseli kulturnih panogak. Po več tisoč let starili razvalinah spoznamo. da so bili odlični stavbeniki in kiparji in pomembni v pesništvu. Znani sta Ilomerjevi deli »Iliada« in »Odi-seja«. Iz teh pesnitev spoznamo, da so Grki cenili hrabrost, junaštvo in ljubezen do domovine.
Imeli so več državic, med katerimi sta bili špartanska in atenska najinienitnejši. Obe sta bili močni, zlasli Šparta, ki je bila prava vojaška drzava in najmočnejša grska sila na kopnem.
GrŠko vzgojno načelo je bilo: zdravje duha in zdravje ie-lesa. Stari in mladi Grki so gojili telesne vaje. V Šparti so vzgajali otroke doina le do sedmega leta, nato pa so jih morali dati v državne zavode. Tam so jih vzgajali vzgojitelji za neustrašne, močne, udarne in celo surove in neusmiljene vojake, ki so morali biti sposobni za vojskovanje od 20. do 40. leta. Špartanske otroke so vzgajali trdo in kruto. 2^ato niso poznali strahu in so se ponosno borili za čast in »gled svoje države. Špartanci so vedeli, da raore velike napore prenesti le zdravo in močno bitje. Zato so vse slabotne in pohabljene otroke takoj po rojstvii odnesli na goro Tajget. Tam so taki nebogljenčki pomrli in so jih požrle zveri in roparske piice. Tudi utrjevali so išpartanske otroke. Zato so jih nalasč slabo hranili. malenkostno oblačili in morali so biti bosi. Spali so na slanii. Telo pa so si krepili s telovadbo. Vsako leto so imeli nekako javno preizkušnjo s temi dečki. Preizkusili so jili v vztrajnosti in utrjenosti. V čast boginji Artemidi so priredili sveoanosti, združene s plesi in petjem. Glavni del svečanosti pa so
tvorila tekmovanja v tekih in bičanje vseh mladeničev, ki so se vzga-jali pod državmm nadzorstvom. Te dečke so udarjali s šibami ali usnjenimi biči. Največja sramota za bičanega je bila, če je zastokal, ali če je njegov obraz izražal bolečine. Koliko botečin so prestali ti mladoi! Kdor je vztrajal naidlje, je bil zmagovalec. Pravijo, da je marsikak mlaaeuič pri tem urez vzdilia umrl od bolečia. Ni se jim zdelo nespametno unireti za čast. Zmagovalec je dobil ime >zmago-valec pri oltarju« in zmagovalni venec.
Vsak Špartanec je raoral biti poslušen in pokorefl svojim vzgo-jiteljem in voditeljem. Mlajši je moral starejše spoštovati. V ajihovi navzočnosti je smel govoriti le, če je bil vprašan. Odgovor je moral biti kratek. Učili pa so jih poleg lelovadbe še glasbe, deklamiranja bojnih pesmi itd.
Tucfi deklice so v Šparti telovadile. Špartanska žena je brez-mejno ljubila svojo domovino. Vse žrtve zanjo je prenašala molče in ponosno. Saj je znano, da je špartanska inati naročala v vojno odba-jajočemu sinu, ko mu je podajala ščit: »Vrni se z njim ali na njem!« To je poraenilo: zmagaj ali pa raje umri! Zato ni cudno, da so se Špartanci radi in junaško borili in zmagovali.
Atenska država pa je bila najmočnejša grška pomorska sila. Atenci so bili tudi spretni mornarji in so trgovali po vseh grških in sosednjih deželah. Vzgajali so atensko mladino starši doma. Atene so kmalu postale središče vzgoje, umetnosti in znanosti. In ne samo za Grke, ampak za ves takralni omikani svet. Celotna atenska vzgoja je obsegala dve skupini: gimnastiko in muziko. Pod gimnastiko so razumeli atletiko (teki. skoki, meti, rokoborba), plavanje, konjske dirke itd. Pod muziko pa: govoroištvo, filozofijo, petje, igranje na lire in piščali in dr. Atenci niso vadili za vojaške namene, arapak zato, da bi dosegli telesno moc, okretnost, zdravje, sronost, vztrajnost, samozavest, borbenost itd. Skratka: hoteli so doseči skladen razvoj celega telesa in celega čloreka. N jihova vzgoja ni bila surova. Zavedali so se vrednosti ielesne vzgoje. Bili so nanjo ponosni. Kdor ni gojil gimnastike, je bil zanje tnehkužnež. slabič, barbar.
Svojo mladino so vzgajali v nalašč za to zgrajenih prostorih. Središče vse vzgoje in vsega grškega življenja so bili gimnaziji. To so bili zaprti prostori, v katerih so mladeniči pa tudi odrasli urili svoje telo in duha. Tu so tudi grški modroslovci in ueitelji zbirali in učifi svoje učence vseh starosti in z njimi debatirali. Poleg gimnazija je bilo navadno tekališče (dromos). Zraven so imeli navadno še kopal-nice, oblačilnice in dvorane za razne telesne sprelnosti. Mnogo je bilo učiteljev in nadzornikov, ki so skrbeli za res dober duševni in telesni razvoj. Neubogljivee so telesno kaznovali.
Grške telesne vaje so bile preproste. Telovadnega orodja niso poznali. Uporabljali so le nekatere pripomočke, s katerimi so vadili. To so: disk, kopje, žoga, lok, prača itd. Plavati ie znal vsak Grk. Če so hoteli komu očitati neizobraženost. so dejali: »Ta ne zna ne citati ne plavati.«
Med telesnimi vajami so gojili in najbolj cenili petoboj (pentatlon). Že po besedi spoznamo, da je bilo to pet vaj in sicer: skok t daljino, met kopja, met diska, tek in rokoborba. Teh pet vrst je res takih, da se z njimi dobro razgiblje celo telo. V kakšnem vrstnem redu 30 jih gojili, ne vemo. le to je gotovo. da je rokoborba odločila zmago-valca. Gojili so iudi plese, igre (zlasti z žogo), streljanje s pračo in lokom. Najbolj priljubljene pa so bile v poznejši dobi tekme z vozmi.
148
Za te so zgradili velika dirkališča (hipodrome), navadno v kaki dolini,
da so pobočje dolin lahko uporabili in prezidali v prostore za gledalce.
V dnu doline pa so napravili dirkališče. Največ^o tekmOTali s četvero-
vprego. (Vpreženi so bili štirie konji vštric.) Voz je bil majhen. Spredai
l   je imel nizek in okrašea naslon, zadaj pa je bil odprt. Voznik je moral
j   voziti stoje. To je bilo zelo težko iu nevarno. Ker je držal v eni roki
|    vajeti, v člrugi pa bič, se ni mogel držati niti v največjem diru. Zlasti
I   nevarno je bilo to na zavojih.  fam se ie velikokrat odločala zmaga.
[   Zato so bili ravno tam tekmovalci brezobzirni drug do drugega. Hoteč
prebiteti sotekmovalca, so se velikokrat zaleteli v njegov voz. Tako
k   so nastajale gneče, trčenja so bila pogosta in neizogibna in silno ne-
K varna. Mnogokrat so se na takein zavoju razbijali vozovi in so na
I mestu trčenja obležali do smrti pobiti vozniki in konji. Zmagovalec
Ea ni bil voznik, ki je vodil spretno konje, ampak tisti, čigar last so ili konji.
I          Grki so bili zelo veren narod. Časlili so več bogov. Mislili 8O,
I   da bivajo ti bogovj na gori Olimpu. Najvišji bog jim je bil Zevs, ki I    je stanoval v mogočnih marmornatih liramih, ki so mu jih zgradili. I   Bogovom na čast so prirejali slovesne procesije, žrtvovali so jim polj-I    ske pridelke in živali, obenem pa so prirejali tekme telesnili spretnosti |    in duševnih umotvorov. Med vero in gimnastiko je bila  tesna vez, saj so Grki šteli negovanje telesa in gojenje telesnih vaj  za svojo versko dolžnost. Zato so morali ravno pri verskih svečanostih grški i    mladci pokazati, kako so ravnali s talenti, ki so jim jih bili dali ob 1    rojstvu bogovi.
Sprva so bile te svečanosti le enodnevne. Take svečanosti so se
vršile po raznih grških mestili. Največje in najimenitnejše pa so bile
'    svečanosti v čast Zevsu, ki so se vršile v Olimpiji in se zato imenujejo
J                                    olimptjske svečanosii.
To je bila skupna prireditev vseli grških državic, na njej  so smeli sodelovati vsi svobodni grški izbranci. Te olimpijske svečanosti so bile vsako četrto leto. Prvič so se vršile 1. 776. pred Kr., a samo v teku. \   Bile pa so te olimpijske igre tako pomembne, da so po njih šteli čas I   in zaradi njih uredili koledar. V času iger so vsepovsod v Grčiji pre-   • I   nehale tudi vse sovražnosti. Olimpijske igre so bile verski, narodni in J   telesnokulturni praznik.
Ko se je približal čas olimpijske prireditve, so posebni sli  (od-
poslanci) šli po vseh grških državicah, vabili na igre in poravnavali
',    spore med plemeni. Huda kazen za nepokorno pleme je bila prepoved
L   sodelovanja pri teli igrah. Vsa Grška se je v času teh slavnosti oblekla
¦ v svečana oblačila. reš, na konjih, vozovih in čolnih so se odpravili I svobodnjaki  v  Olimpijo.   Tam   je   bil   razkošno   okrašen   veličasten
¦ stadion, kjer je lahko 30.000 ljudi prisostvovalo tekmam in svečano-
¦ stim. V bližini je bil Zevsov tempelj, v njera pa 12 m visoka soha boga
¦  Zevsa. Izdelana je bila iz lesa, slonove kosti in zlata. To je bila velika
frška umetnina, delo slavnega slikarja, stavbenika in kiparja Fidija. oleg stadiona je  bilo  še več  drugih  stavb   {prenočišča,  kopalnice, I gimnazioni).
¦        Stadion je bil drugačen, kot so današnji športni prostori. Bil je
¦ to pravokotnik, dolg 200 m in okrog 30 m širok. Ob straneh so bili
¦ položni nasipi za gledalee. Tla arene, v kateri so tekmovali, so bila I posuta z drobnim peskom. da niso tekačn nudila trdega odriva. ampak Bso ga eelo ovirala.
ft                            149
Take olimpijske svečario-sti so pozneje trajale pet dni, od iutranje zore do trdega mraka. Prvi dan so za začetek žrtvovali zastopniki grških mest Zevsu bogata darila. Na-slednje dni pa so mladci po-kazali svoje sposobnosti pri tekmah v posameznih pano-gah. Tekmovalni program je obsegal: Tek enkratne dolžine stadiona (t. j. 600 olimpijskih čevljev = 192 m), tek 24krat-ne dolžine (4500 m), pozneje pa tudi tek dvakralne dolžine, pri katerem so tekli s polno bojno oppemo. Zelo priljubljene so bife tekme v rokoborbi. Kdor je tri-krat položil nasprotnika na pleča, je zmagal.
Krona vsega .športnega tekmovanja pa je bilo tekmovanje v petero-boju. Pravijo, da so tekmovali na olimpijskih prireditvah takole: vsi tekmovalei so se najprei pomerili v skoku iia daljavo. Slabi so izgubili pravico nadaljniega lekmovanja. Pri metu kopja se je to število še bolj razredčilo. Tako so bili k (eku pripuščeni samo štirje tekmovalci. Pri metu diska je spet izpadel najslabši in oslala dva sta se pomerila zdaj še v rokoborbi, kjer je ostai eden končni zmagovalec, zmagovalec nad zmagovalci.
Pozneje so vpeljali v olimpijski tekmovalni program tudi konjske dirke, od pelega stoletia dalje pa so na olimpijskiTi priredttvah na-stopali tudi govorniki. Pesniki in umetniki so razstavljali svoja dela. Vsi dnevi olimpijskih iger so bili prepleteni s svečanostmi. Višek pa je bil zadnji dan, ko so posebni klicarji oznanili iraena zraagovalcev, njinovih očetov in njihovih dežel. Zmagovalcem so ob tej priliki po-klonili odlikovanja v obliki palmove vejice, pozneje pa venec, ki so ga položili na zmagovalčevo glavo. Kolika časf je bila to, lahko spo-znamo iz sledečega dogodka. Pri nekih olimpijskih igrah sta zmagala dva brata. sinova sivolasega Meandra. Ko sta se vrnila domov, ju je ljudstvo sprejelo z velikimi častmi. Sinova sta vesela položila zmago-valna venca na glavo sivolasega očeta. Ljudstvo pa je tedaj navdušeno vzklikalo: »Zdai umri Meander, tolikšne slave in časti ne boš več do-živellc Res je bilo preveč sreče za utrujeno starčkovo srce. Z nasmehom zadovoljstva in sreče je od veselja izdihnil in oinahnil v naročje svojih slavljenih sinov, olimpijskih zmagovalcev.
Zadnje olimpijske igre so se vršile raenda 1. 394. po Kr. Pa je že tako določeno, da slabemu sledi dobro in narobe. Tudi grški narod ni ostal na višku svoje kulture. Začel je propadati na vseh področjih, tudi na telesnokultnrnem. Pozneje olimpijske igre niso bile več praznik grške moči in kulture, ampak navadne športne prireditve, pri katerih so ljudje uživali ob napeiih, dostikrat krvavih borbah v areni. Verski plesi so se umaknili akrobacijam, telesna kultura cirkusu. \n sledil je propad. Macedonci so nfimreč premagali Grke in 1.394. je bilo konec tisočletnih olimpijskih svečanosti. Zrušili so se stadioni in eimnaziji. Stoletja so jih prekrila z blatom in pozabljenjem, ostali so Ie še kamni, zlomljeni stebri, razbiti kipi, pismena sporočila in kupi razvalin, ki pričajo o nekdanji nravni in telesni moči in sposobnosti malega, a krepostnega grškega naroda ...                              (Dalje.)
150