Lisí
m v ■
Tečaj
XVI.
P

- T*
—
i
1	V? ^f rtv^
gospodarske, obertniške
in
narodne
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr., za četert leta 55kr.$
posiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 40, za pol leta 2 fl. 20 kr., za četert leta 1 fl. 10 kr.
V Ljubljani v sredo 10. februarija 1858
Gospodarske skušnje.
Nove skušnje z gnojem.
Po naznanilu prof. Vôlker-a v časniku kralj, gospodarske družbe
londonske.
1.	Ravno izkidani (frišni) gnoj ima še prav malo prostega amoniaka (to je, tište soli, ktera nam pri gnoji v nos udari).
2.	Gnjilee ravno izkidanega gnoja se nahaja posebno v neraztopljivih gnjilcnih rečeh.
3.	Raztopljivi organiški in minerališki gnojni deli gnojé
to
12.	Pri skerbno obdelanem vrenji se ne izhlapi veliko gnjilca in solno-kislih drobcov iz gnoja.
13.	Med vrenjem se napravlja gnjilovica (černa zemlja) in druge organiške kisline in pa mavec (gips), kteri veže in zaderžuje po razkrojenji gnjilcnih delov napravljeni amoniak, ki bi sicer zbežal.
14.	Med vrenjem gnoja je fosforo-kislo apno bolj raz-topljivo kakor v frišnem gnoji
15.	Iz gnojnih kupov, ki
amoniak večidel izhlapi in legah pa ostane.
se radi unamejo v sredi kupa, pobegne, v zvunanjih in merzlih
in zboljšajo veliko bolj zemljo, kakor pa neraztopljivi je, taki, ki se razkrojiti ne dajo:
?
zato mora pa kmetovavec posebno skerb imeti, da se mu ne bodo proti živinska scav-
nica in druge hlevne tekocine pogubljevale ; zato je treba, da je jama za gnoj tako narejena, da nikjer gnojnice skozi ne puša.
4. Dvorišni gnoj, ce tudi ravno izkidan, ima dovelj
16. Iz poveršine gnojnega kupa, ce je le dobro potlačen, amoniak ne bo izginil; ako se pa kup razmeće, se ga dovelj pogubi; torej gré kmetovavcom svetovati, da ne razkidajo kupa večkrat, ako ga razkidati ni potreba.
v sebi, ktero se beržeje razkroji
?
kakor
fosforo-kislega apna se je do sedaj mislilo.
5. Konjska, kravja in svinská scavnica nimajo veliko fosforo-kislega apna v sebi, temveč ga ima pa gnojnica,
17.	Če gnoj pustiš dolgo časa vreti, boš imel pri njem gotovo več zgube kakor koristi.
18.	Ce delj časa gnoj na kupu leži, kjer ga dež iz-péra in sonce pre peka, slaběji bo, posebno pa če je na veternem kraji.
19. Sam veter pa gnoju Tolike škode ne prizadene

ki se kakor lužnica iz gnojnišč oceja, in ktera je neizre-čeno korišten gnoj in veliko tečniša kakor scavnica naše
akoravno ga sapa od vseh strani prepihuje, kakor dež
i
ki
domaće živine; kmetovavec bi tedaj mogel posebno skerbeti, da bi se mu po nemarnem ne razlivala drugot kakor po njivi ali po travniku! (Škoda! da ravno v tem je nemarnost največja ! )
6. Da se ta gnojnica ne razliva in spod gnojnega kupa
ne oceja, je najbolje, če se gnoj pre blevov, na polje ali na travnike izpelje
ko je izkidan iz
7. Na zemlji
i
ktera je kolikaj i lovna ta, se kmetu ni
treba bati, da bi mu omenjeni neprecenljivi in plodni deli kakor frišnemu.
ga na kupu močí in mu amoniakaste soli in raztopljive gnjilčne, organiške, pa tudi rudninske drobce izpira.
20.	Ce gospodar poskerbi, da mu dez gnojnega kupa ne izpira, ali ga pa le po malem napaja, mu ne bo veliko amoniaka izhlapelo, in solnih delov izferčalo ; če pa močno na kup dežuje, posebno če ga večkrat hude plohe za-denejo, zgubi dovelj amoniaka, odvezljivih organiških delov fosforo-kisline in lugaste soli, gnojna cena se zmanjša v kratkem času in gnoj bo veliko lahkeji.
21.	Dobro pretrohnjenemu gnoju škoduje dež veliko več
j
gnojnice v zgubo šli, čeravno ne more na njivo napelja
nega gnoja berz podorati. Frisni, ce tudi dobro strohnjeni gnoj nima prostega amoniaka v sebi ; in ker gnoj neha vreti in potem tudi amoniak ne puhtí iz njega, se ni bati, da bi po raztrošenji gnoja po njivi ali travniku se pogubili gnojni deli.
Ker tedaj vsaka le nekoliko ilovnata zemlja veliko veliko gnojnih delov poserka in v sebi obderží, zato se pa
22. Da prav po domaće rečemo: če bolj je gnoj pod
streho, bolji je.
23. Će se v hlevih živini na debelo nastilja
9
ne
dobi frisni gnoj
dovelj mokrotě, da
bi mogel cversto vreti
9
če tedaj takega spraviš pod streho, se mora od časa do
časa z vodo, ali pa kar je se boljše
9
z lužnico polivati.
tudi nič solnih in razdrobljenih organiških delov ne pogubi, naj še tako dež na gnoj nateplje. Vendar le do zdaj še ni popolnoma dokazano, ali je boljše, da se raztrošeni gnoj podolje, ali da se pusti raztrošen delj časa na njivi ležati da ga dež dobro v zemljo utepe.
Kjer se za napravo gnoja veliko stelje potrati, in ne poskerbi, da ima gnoj v gnojnišnici dovelj mokrotě, tarn ni dobro čez gnojnišnico strehe napravljati. Ondi pa, kjer Iju-dem stelje primanjkuje tako, da stelja mokroto ži-
valskih ognjuskov komaj poserka, bo streha čez gnojnišče res prav koristna.
?
24. Najslabejši gnoj je
tišti, ki
se od žival na prostih
^	y ^
8. Tudi v dobro strohnjenem gnoji je malo prostega krajih dobiva, iz kterega se dosti dragih plodnih reci v kratkem
amoniaka. vselej pa
vendar več razdrobljivih organiških m
solnih reci
9
kakor v frišnem gnoji
času pogubi, in sicer v enem letu okoli dveh tretjin, in po tem takem le ena tretjina v gnoji ostane, ktere lastnost je
9. Sperhneli gnoj ima več gnjilca v sebi kakor ravno pa tudi
slab ej a , kakor
* ■■■■■■■■■ una enake teže frišnega gnoja
izkidani (frisni).	-	•	.
10. Zato je sognjiti in poděláni gnoj frišnega.
več
vreden od
Od hripke ali kihavice kaj

frišnega gnoja
11. Kadar gnoj vrč, zbeži veliko organiških delov
. kakor na priliko ogelno - kisline in drugih
Ze več časa vse kiha in kreha in kašlja; pa srečen
ta
i
kterega ne
gazov vec v zrak.
ga
položi bolezen popolnoma v posteljo, ker
celi
začne mraz tresti, vročina kuhati, glava boleti
9
4
43
život obnemore, kakor da bi bil stepen i. t. d. Včasih se ; hripavnemu pljuča unamejo, otroke božjast popada itd.
Kaj je to bolezen to zimo v naše kraje přineslo in zakaj je tudi drugod zlo razširjena, nobeden ne vé. Tukaj je, in varovati se je treba, da ji ne zapadeš po neči-mernem prehlajenji, ce bi ji bil morebiti brez tega ušel. —
Večidel hripka ni nevarna, vendar bolezni nikoli ne zanemari ! Marsikterega je že spravila pod zemljo.
Poglavitne zdravila so, da se na gorke m deržiš, m erzi eg a ne piješ, se moćnih (vinskih) jed il in pij ač varuješ; kakor hitro te mrázi, se v posteljo vležeš in dobro spotiš popivši skledico gorkega bezgovega čaja (tê-a), kteremu se s pridom pridene bezgovega soka (zôlzna). Za navadno pijaco se prileže voda lip o ve ga cvetja aii pa ječmenová. Ce te kašelj nad-legova, je dobra mandeljnova voda, ktera se naredi iz kakih 12 sladkih mandeljnov na policu vode in se zavolj podobě z mlekom navadno m an delj novo mléko imenuje. Ce člověka v persih bode, pomaga včasih goršična (ženofova) moka, v gost sok podelana s toplo vodo, in položena na kožo tistega města, kteri boli, tako dolgo, da zlo peče in naredi rudečo liso; namesto tega obliza tudi hren dobro storí. — Ce pa so bodljaji huji in sploh vročina huda, pošlji po zdravnika, da sam ne zanemariš bolezni.
Slovenski jezik in slovenski národ.
Spisal Valentin Vodnik,
(Dalje.)
V gradiš i se je ta mestija začela Luba ali Lublaň a imenovat, ker je na lepim inu lubim kraji, per vodi inu per poli ležijoča. Dolenci še dan današni v več kraj ih pravijo Lu bien a, ne Lu b lana, de si lih je Lu blan a tudi prav, od besede: lublam, to je, za lubo rad imam.
Od lubiga prebivanja pride več imen, kakor postavim: Lubel, Lubno, Luben na Štajerskim, Lublin
na Polskim, Lu bii nic v Silezii.
Mesto Krajn je bilo od Rimcov imenovano: San tikům; tukaj so knězi cele Krajne sedež imeli, zatoraj so mu Krajnci s posebno zastopnostjo ime Krajn dali, inu je bilo terdno obzidano, tudi od obeh visokih bregov, Kokre
inu Save pred sovražnikam varno.
Slovenci so tudi na Štajerskim terden grad imeli, ka-
teri se rioter do danes imenuje slovenji Gradec; za razločik od ene druge terdnjave per reki Mura, to je: nemški Gradec, kateriga je nemški césar Karl Veliki
zidal.
Majnši gradove inu taborje so v več krajih imeli, kakor tudi straže zuper sovražnikc, od kodar se vas Stražiše pravi, ker tam so čuvaji inu straže stali, de bi za zgornjo
deželo inu mesto Krajn čule.
Zvunaj Krajnskiga je dosti slovenskih imen, kar pomeni, de še tam Slovenci prebivajo, al de so nekidaj prebivali ; take imena so : Gorica, Oglej, Lipica (Leipzig).
Vseh krajev ni mogoče razločiti, od kod imajo svoje imena ; nekatere so od Nemcov prevernjene, nekatere imajo stare slovenske imena, katere se zdej ne zastopijo, zvunaj le od taistih, kateri se na slovenskiga jezika nauk s přidám podado.
Dan današni je dosti nezastopnosti v krajnskim jeziku le zato, ker ne vemo, zakaj so nekidaj kraje s takim imenam imenovali, kakoršno sedaj imajo. Kateri bode dobro pregleda! slovensko navado, bode najdel, de nikol niso Slovenci brez nič imena krajem, hribam inu vodam perkladali; ampak vse imena kako lastnost pomenijo, katero ta ali uni kraj ima.
Kateri bi rad krajnskih imen pomenik zvedel, more na moškovitarskiga jezika znanje se podat. Krajnski jezik
je moškovitarskimu narbolj podoben ; bolj, kakor vsem dragim
slovenskim izrekam. Moškovitarji so dosti besedi ohranili. katere so se per nas pozabile inu iz navade peršle.
Stari bukviški jezik ima veliko podobnost s našim krajnskim. Bukviški se taisti imenuje, v katerim so bukve od nekidaj pisane. Cerke niso latinske, ampak ćirilske inu glagolitske ; to je : stare slovenske. Te imajo podobo s gre-kiskimi. Tukaj v Lublani se najde več sort bukev tiga buk-viškiga jezika, so namreč mašne bukve, sveto Pismo, bre-virji, besediša, pesme, druge pisanja inu grammatike, to je: jezikov navuk, od kateriga bomo drugikrat več govorili, naše krajnsko pomanjkanje bogatili, inu po bukviškim popravili, kar smo se od stare korenine na stran zašli.
Popred moremo govoriti od navad inu lastnost nekidanih Slovencov, de bomo počasi perpravleni zastopit, kar se bode od njih jezika reklo.
Prokopi piše, de Slovenci so bili sploh veliki, moćni, inu rudečkastih las.
Do sedaj se je še dosti vunajnih rodov permešalo inu kri se je presortala; zatoraj se najdejo med nami ljudje majhne postave inu černih las.
Krajnci so še zdaj veči del visoke postave, terdni, rujavi, inu rumene lase imajo. Na ravnim je dosti černih, po hribih so bolj rujavci, inu pruti Laškim se rumena brada inu rumeni lasje bol v černe zgublajo, zakaj na Laškim černa dlaka kraluje.
Slovenec se tudi na višnjevih inu plavih očeh pozna; Lahi pa černe oči imajo.
Škoda je, de Krajnci skloniv ne hodio, ker so vunder lepe, iztegnene postave. Gerdo je vidit, de se čeden, lepo izrašen člověk dve gube derži, gerbo nosi, glavo med pleča stiska inu berglasti hodi kakor lena kreta.
Hravatje se še dandanašni lepo po konci nosijo inu kažejo, de so junaki čiste ravne rodovine.
Naše krajnsko ženstvo se veliko lepši nosi kakor moštvo ; tako, de se smejo moški sramovat, katere dostikrat vidimo, de hodijo kakor gebe, katerim se nič ne perleže.
Vunajno fletno deržanje je znaminje notrajniga ravniga duha; lenarti hodijo kakor pokleke.
Sedaj bomo govorili od lastnost, katere so Slovenci znotraj v duhu imeli. Od nekidaj so čutili svojo moć, inu so se sovražnikam sercno branili. Večkrat so bili prema-gani, al nikol niso zgubili prave lubezni pruti svoji domovini. Še današni dan svojo lastno deželo silno lubijo, inu so perpravleni, se za njo potegnit, ako bi jo sovražnik po-žreti žugal.
Noben Slovenec ne zapusti rad tih svojih, rajši je domá; težko ga je spravit, de bi sel na ptuje prebivat; slovenska lubezen pruti domu je dostikrat prevelika, de neradi gredejo v šold, ne kakor Nemci, kateri na leta v soldate hodijo pod ptuje krale. Krajnec pa ne gre drugam
pod orožje, kakor le za domaće dežele.
De so Krajnci serčni v boju bili, inu de so se sedaj, ni treba dvojiti, ker se ve, kako serčno so nekidaj se čez Turka bojovali. Ob sedajnim časi pa oficirji Krajnce hvalijo, de so narboljši soldatje, kadeř se enkrat pervadijo.
Po Kristusovim rojstvu v leti 595 je en kan Avarov. nekiga sovražniga ludstva, Slovence premagal, inu je slo-venskimu knezu Lavrita zapovedoval, da se mu ima pod-vreći; al ta je unimu odgovoril rekoc: „kateri clovek pod milim Bogam je v stani nas premagat? Mi smo vajeni ptuje dežele pod se spravit, ne pa naše lastne zgublovat. Pre-magovali bomo, dokler bode kej vojske inu kej meča na sveti."
Slovenci niso med kerpkostjo inu med grozovitnostjo zadosti razločka delali. Katere so premagali, so jih tudi nevsmileno deržali. Na kol so natikovali sovražnike, oserčje iz trebuha ulekli, počasi morili, iz glavne čepine kozarce
za pijaco narejali, sovražnike gerdo zasmehovali, dokler se nahaja v njegovih „pesmih za pokašnjo" ; njegova p
niso bili po podučenji bolj razsvitleai
men ost (gramatika) ima v sebi vodila, ki od
danjih
Eniga izgovora so sicer uredni, zakaj tudi sovražniki slovniških naukov niso toliko oddaljene, njegovi pozneji
--	. •	-mm	m -m	m	1 «1«	V« i «	• •	1	• •	1 1 • «	V	11*« i« V •
so tako z njimi nasproti ravnali. Al vunder so bili vecidel spisi pa se sedanjim oblikam se bolj bližajo, dasiravno si sovraženi inu poterti, kakor hitro so persli sovražnikam on sam ni povsod enak. Pojdimo po versti. v pest.	Zastran sklanjanja moških imen Vodnik piše (v pisme-
o tudi
Kader je slovenski vojšak Samo ponudil perjaznost nosti str. 18): „Nekt
Dagobertu, frankovskimu kralu, piše Fredegar, de je Dago- storivnimu pad
_	____, ti« • 1 V«t i v 1 •« •	•	_________ _ !
naši SI dinjiga k
d el aj
z o m. kak
bert rekel: „Mi smo kristjani

božji sluzabniki, mi ne
mo
z
kom

z
t o m." V pisanji sicer on te oblike
sploh ne rabi; vender nahaja se v ,.Ilirii poveličani
▼
remo s pesmi perjaznosti imeti. Na to mu je pustil Slovenec Samo za odgovor dati: „Že velja! če ste vi božji	dvojném spisu oblika cvetjom in sadjom, in sicer v sto-hlapci. smo mi božji psi ; vas bomo tedaj brez prenehanja	rivniku še brez priloga s, enako nekterim novim pisavcom,
..	...	. i v .	,	1 1	.	.	1 _ .1	"M"	V.,.	,	_
lliapvi , OHIU UU	?	w " "	- * •	~	r ""O
popadali inu tergali; zakaj vi ne nehate zuper božjo po- kakor se je zgorej pokazalo
In
reci
bi se smelo
?
da je
stavo delat
(Konec sledi.)
izdaji Vodnikovih pesem

Vodnik to obliko mocno terdil. Jez imam pismenost, ktero je, kakor se kaže, neki priden njegov učenec mogel imeti v rokah, zakaj polna je pisanih opazk, ki prav na Vodnika opominjajo; in tukaj nahajam skorej povsod obliko
Spisal Hicinger.
m z olovnikam prepisano v
m
5
to slovnico sem
na
Osoda mož, ki so za svoj narod ali za svojo domovino
kaj posebnega storili, si je rada enaka v tem, da so v svoji slovnici str. 174, pa se ni terdo gnal za-njo)
V a — «	• m	m	à *	1 • 1	Vlit	t	1	•	«	__ «	_
stalinském tergu kupil še leta 1828, ko se je za obliko m še komaj kdo změnil (gosp. Metelko jo je omenil v
Tudi
življenji, zlasti proti koncu
življenja, malo
spoznovani

po
v pismenosti ima Vodnik sam : mahom
m
t
smerti pa, in včasih se le pozno po smerti, se zopet oživlja h o ma, zraven mahama, tihama (str. 110)
njih slava, in stavijo jim drage spominke
Kako se je
godilo domoljubu Valvazorju, slavitelju kranjske de- (v predgovoru str
V«	•	A	-I » rt	f	Vt	11	If	V .	_
Zastran sklanjanja ženskih imen v dvobroji piše Vodnik
žele, na njegove stare dní? smé se reci, kako se mu godi Še zdaj! Umreti so ga pustili naši predniki sred stiske
V)
zreči brezgl
j?
D voj st
ki k
i
kakor brezgla
e
in potrebe
po smerti so mu postavili slaviven kamen
In zdaj? se ne
vé, kj
da je njegov grob: ali v Kerskem
ali v Medii pri Kolovratu? in rojen Slovenec ga delà
koga
2
protestanta (v Wien. Kirchenztg. st. 94)
w
J d
P P
tud
na Gorensk
bl
Šma
• y
Dalma t
ze. B o lj imenih
g
kone<
nava
S
ma t Rutnih bukvah
• v •

b
P
S
m l
ta vim
1 manj pomote, in ce g
9
daj m
g
y
se
glagol
(C
Enaka je z Vodnikom. Kako je bil konec svojih kakor se je vidilo zgorej
Vender v dvojném spisu „Ilirije oživljene" se nahaja drugač
dní zad devan, ni lahko govoriti; vendar je on pel v „llirii
gr pa
u
„Vindisa,
Vindona slovenski
t
zveličani", v spričevanje Ijubezni do domů in cesarja ne do ptujega
9
silnika, temuč
Vindisa, Vindona Slovenski ste ble,
Na Nemcih Slovenca Je Vindec ime.
Tam vedno zidali
Habsburški so grad To prosto vozili Do morja zaklad.
Od stariga debla
Kdo hče me ločit Dok sila francoska Ni mogla odbit.
do starega oceta Franciska
Izbudi se pesem
Ocišenih vust, Od Oca Branciška Vsim dat je okust!
Prisvetli, dobrotni
blePUP ■ Hpfpp.....HIPS I PP■
Pri sklanjanji moških imen s končno vmehčano tihnico Vodnik sicer ne delà razločka memo druzih s terdo končno tihnico; vendar y spisu ljudske pesmi od „Ravbarja
u
J?
Baša hodi o p o t o c i" ;
?
ima
in v pismenosti vidim popravljeno
?

?
Po Rudolpu vnuk Ti vstaviš pravico, Besedo in vuk.
Narave slovenske
Oživleni kal, Bo cvetjom in sadjom Cesarstvo obdal.
z olovnikom : v B o h i n j i.
Od prilogov srednjega spola Vodnik piše (v pismenosti str. 39): „Dolenci ino en del Notrine dežele de-
lajo množni sredni spol s koncam a v imenovanima in toživnimu; v timu so drugim Slo-vencam podobni, Gorenci pa Laham, ktiri pravio:
belle poma , lepe jabelkaDalje piše (ondi str. 45) : Dosti njih pa sklanjajo vženskim po podobi/ep rekoč: lepsa, lepše i. t. d. V njegovih spisih se ta oblika
y
i viiuv • i^^/ow «) ft	a« v« u• ▼ "J u f 111 pj/ioiii Di/ ia uuiiaa
Vsa ta pesem ima v pervem spisu 25, in v drugem tudi v časih zagleda, na pr. gorša zaveza, ljubša je pa 36 odstavkov. In po smerti? Spominck mu je postavljen hladna dobrava; v pismenosti pa se kaže popravljeno:
pokopaVisu, za
drugi s p o m i il e k se nablrajo in prina- 1 a s t n a imena, 1 e p a jabelka.
album. Pa njegovi
šajo doneski, nabira-in pripravlja se nabirki za slovnik bodo komaj čez trideset let, vmes
Kaj pa konec ega? se mar tudi ta najde kje pri
med nabirki sedanjih rodoljubov, zagledali svetlobo.
In
Vodniku, kakor pred slepo kuro zerno ? Res ! da tako
ta zgled mi je přišel pred
oči
i
saj
v spisu ljudskih pesem
njegov e p es mi, ki jih je bil ze sam priprayil za nov „Kdor jo doteče, tega bo , tega bo ;" in zopet:
natis, vender niso se mogle priti na svetio, so šle po nje
£0vi smerti pod kladvo: „Wer
gibt mehr ?" „zum ersten ?íť
c e m vi raje prodate?" in zopet v pesmi
9?
cvetje
u
»t>0 za vpij ej o
mati
i. t. d. in zopet v drugič pod kladvo ; in ko bi bile imele namreč le bere
Lih tega nikar." V pismenosti (str. 60 in 61) se
t iga
timu, čim. Pa kaj bi se kdo
af	--O	I--- ------ * v 7 --------- — w —---UUllU ťVy IV wvl V • ! 1 jn* £% «) %t A Jll U y VI Ul« JI U IVttJ Vi OC AU
pozneje zagledati luč, je někdo z negodno in nepopolno ne ozerl na perve spise Vodnikove? „Zadovoljni Krajnec
u
izdajo prehitel in odvernil dobro, za natis pripravljeno delo.
kaze v pervem natisu (v P. Markovih pisanicah 1. 1781), ln zdaj? se pomenkvamo zopet za izdajo, in za obliko kakor sploh vsi tedašnji natisi, tudi evangeli 1. 1772, skozi
kjer bi kaj in skozi obliko ega, tako da je tista pri Vodniku
stareja in oblika i g a pa novejša, blezo po Japeljnu ponov-
izdaje ondi, kjer nić ne opravimo , in ondi ne, opravili ; in pretresamo obliko in obliko, ko se ne vémo dosti, kakošne da je Vodnik daje gotovo ne pospešujemo. Zastran nove izdaje namreč, ktera se sicer ne odpoveduje, pa tudi nič ne ponagluje
sam rabil, in s tem
iz
?
bo treba poprej druzih razgovorov, ne samo o oblikah.
sem v stanu nekaj od
Pa ravno, kar se oblik tiče, kriti, ker mi je po posebni sreči (za ktero se imam gosp Kastelcu zahvaliti)
?
mnogo prišlo pred oči; mislim, da
»e
Ijena iz Bohorica in druzih sledecih pisavcov. Tukaj je iz gled iz „zadovoljnega Krajnca" :
V	vsakemu lejtu jest žajnem pšenico, In ajdo; lan sejem za lepo tanćico.
V
Spehove jest žgance zravn k isle ga aela Štemam, kader pridem od tes k eg a delà.
po takem ne bo veliko prebiranja ostajalo. Vodnik, mora pomniti. je pozneje mnogo drugač pisal, kakor pa
dala
Ne bila bi tedaj takosna skaza
9
V
ce
pet ta njegova iz vir na oblika
bi se Vodnik
(Konec si.)
*
Napáke slovenskega pisanja

Spisal Fr. Levstik.
(Dalje.)
5. Napek rabimo same rodivnik
ako
-V
z
njimi ho
ccmo zaznamovati
g a v o s t
Nikdar kmeta ne slišiš:
at
nes ta;" , do čigavih
to je sina sin
h
vrat
ci ira v
sin ali brat
prides do ví Ako vpraša mores odgovoriti
je ušesu premalo; zdí se, kakor bi nekaj manjkalo
5?
Ko
brat
u
„m esta;
s in a : h
ne
Sam rodivnik
?
m
V .
ce
je krajši rodivnik, bolj se nekaj pogresa v odgovoru
V tacih primerah se govori na d\
načina:
namreč namesti ródivnika p
or
to 9
deva se
na pr. „Ko priđeš do
t n i h vrat
?
to je
1
sm
9
h c e r i n j
grofénjo sestro sem
k
idil (der grâfin schwester.)"
u
brat Serb

pred vrat ; pojdi
Volim brata od očinjega vida Fudi se jemlje daj a vnik (dativ), ki mora stati vselej
HHHHHBHHi^HB^H^H^H^^HHH u
besedo, ktero pojasnuje
Ko priđeš mest
velik je < vragu v
Prnu vila
ona izjede
99
tu do brade; bratu je konj ukráden ." Posebno Serbom je to navadno
oru na vratih

bu pod oblake ; nahodi se sat
9
b
desno krilo
V prozi bi se imeli tacih
h rodivnikov ogibati
f
kolikor se dá; v pesmili pa, ki imajo mnogo prostěji
e se užé v kraljedvorskem
govor, ni vselej mogoče
rokopisu Tudi v s
?
l o 111
P
Bere blisket
ohenj b
itd
u
bskem se nahaja semtertjè kak rodivnik te verste
9
pa
v j u n a š k i h pesmih redko ali opomniti je,
vec
jih bere
da
mnogi
v ženskih med njimi diše po cerkveni
slovenščini
1.1 cr"
luto 9
9
pr. „Vodi je (jo) u ime Bog
namesti sicer navadnega: rodjenj
lug
i
zanstvi to je log

se je rodil Kristus
Drugace je
to
9
ako ima rodivnik pred sabo: prilog,
me ali ime, da ga pojasnuje. Pr
t
9
zena starj
zena
krilo hiša.
„mojega
Tukajv uho
Casi
dvori Pet
9
čigavo
ega brat Mr konj i krilo:
av je Serbs ki
99
hiša mojeg
99
Noj
nt
a
čisrav
t
ničesa

oja pt
9
Ako vprašamo: čigava dvor ? lahko odgovoriš : Petra
Mr k o nj
u
ne pogi
v
dgovoru
tak rodivnik še le za sabo eno ali
več
besed
zavoljo večega pojasnila, na pr. „Goveda su Milice moje
iz toga i toga sela; sin cara od
sinovice
kći
govedara
u
one zemlje.
Da bi kdo napek ne razumel, opominjam, da je ta rodivnik vselej navaden in dober, ako znači kolikost (genitivus partitivus), na pr. „kos kruha, sod vina, kaplja
k e r v í
9
kita
vij o li c.
u
i
taéti ga hocejo tudi nektera
imena, ki so na-se vzela predlogov pomen: „konec vaší, sredo mize (postavite), vkraj hiše, uno stran Save, križ p'otov i. t. d." Hoteli so z rodivnikom nado-mestiti naši spisatelji stari sami storivnik, pa tudi proti jezikovemu duhu, na pr.
„M o g o c n i h
rok
ga zavihti,

namesti: „z mogočnimi rok a mi." Res jako pogrešamo zgubljenega storivnika, ali kdo si ga pisati upa? Nikakor
ne velja staviti namesti njega rodivnik.
Ta sklon pa je
vselej na pravem mestu, ako popisujemo lastnosti. Dobro je: „člověk bi str ega očeša"; napek je: pogledal me je
o č esa."
„b i s t r e g a
6. Nemškujemo, ko devamo :
„b o m,
b o š
9
bo i. t. d."
za nemški: „werden", ki je pomoznik terpivnega naklona zdanjega časa, na pr. „Do verba pridšemu bo ves trud obilno poplaćan, to je: „Der bis zum gipfel angekommene
wird fiir seine miïhe reichlich entschadigt." Prešerin ima obilo tacih napak.
7. Grešimo v posameznih besedah.
*) Tudi to je germanizem. Posebno stari Němci so radi govorili:
„st ar ken armes griff er ihn an; verhàngten ziigels sprengte erhinein"; se zdaj se bere: „gutes muthes betrat
ich den weg
«
Pis.
Kolikokrat smo
V f
uze
slišali in brali, da: ,,znam" se
u
pravi „scio", pa ne: „possum";
vender si
tega
ne mo
remo vtepsti v glavo ; enaki smo otrokom, ki se
V f
uce
nice. Vem, da slišiš tudi kmeta časi vati."
91
To ti zna škodo
k Ali vprasam : kaj moramo pobrati vso sodergo po vsih kotih? Saj menda ni neznano nikomur, da kmet praví ravno tolikrát: „u teg ne ti, utegnilo bi ti škodovati." Enake veljave je: .,zna biti."

Zamorem" rabimo
v pomenu: „possum.
u
Ali
91
morem" je „possum." Kmeta sem le slišal. da je go
voril to besedo takrat, kader je hotel ž njo to dopovedati, kar je Nemcem : e i il fl u s s h a b e n : „ta veliko zamore pri cesarji." Pa tudi to menda ni prav domaće? Govori se
dalje :
99
hitro si je z am o gel" (obogatel).
99
Ta
mož
pre
more tri sto." „Hitro si je o po mogel" (hat sich von seiner armut erholt). Nikoli pa še nisem slišal: „tega ne zamorem dvigniti"; vender smo vsi zaljubljeni v svoj
preljubeznjivi : „zamorem." Slovenec ne sme prestaviti vsacega nemškega: konnen (posse). Okorno bi se glasilo: „To moreš lahko storiti"; namesti: to ti je lahko;
to lahko storiš.
I meti" v pomenu: „so 11 en." Kopitar uči, da gla
go
gol :
tovo.
ne bil bi te imel (namreč: oblasti) zapreti." Gotovo pa je napek: „ti nimaš krasti!" namesti: ne kradi!
,imeti" nima tega pomena; ali pri nas ga ima Dostikrat sem čul: „Dans ima (namreč: čas) priti;
Ter jat i" ni to, kar je Nemcem: „fordem.
99
U
Mi
terjamo „za" dolg samo tistega, ki nam je dolžan. Kmet se nikoli ne zmoti; vselej pravi: „kaj hočeš? kaj že-
kaj terjaš?" Sliši se
lis? kaj bi rad?" nikoli ne tudi :
99
„kaj i8čes?"
Vf • •	y %
saj in saj
u
Te dve besedi vedno menjavamo
Veci del nasih pisateljev ne ve, kaj je
»Saj'" 99
„vsáj"
u
in kaj je
Vsáj je nemški: „wenigstens", na pr. „
Vsaj
jutri pridi; vsáj kruha mi dajte.
u
99
s à j"
pak se pravi
„doch, skala !"
ja doch." „Saj si bil tukaj; sàj si člověk
7
ne
vidil
„Kako da,
kd
d
9
d
u
Bere se: „ko seiu
9
kdo da je tam; povedi mi
9
kje d
so oče ?" To je
laški, tudi starim Nemcem navadno, Dolencu pa čisto
99
Z
a u
99
zum
a
z
doloci vnikom
, na pr. „pero
za pisati." To menda vsak ve, da je ptuje, ali vender se bere časi tudi po knjigah morda za to, ker je prišlo jako v navado celó po tistih krajih , kodér se naj čisteje govori.
Slišal sem pa Dolenca: „ta ništo za
riba ni za jed;" serbski: nema
jel
U
Tukaj moramo tedaj namesti
dol
ka vselej narediti glagolsko im
99
B
d
b
:u
je kosmat germanizem, dolenskemu
kmetu čisto neznan. On pravi: nisem ga vidil, pa vem kdo
je
»a
9
ali :
99
vidi
ga ali
ne vidi. vem
ga nisem vidil, ako ravno
Ravno take veljave je
9
ga nisem vidil,
.u
9
tudi
da si
vender vem itd
u

mest
d
b
a
sem slišal
99
ne da bi mu bil pomagal, (ampak)
V
se
Kmeta
béžal
je
9
še le bežal je
u
tako nesel
99
Nicht
mal
m so wenig
U
To pravijo
99
tega kamna še ne vzdi
nikar (užé ) da bi ga
n e r e
99 íí
Djati, deti." Gorencu je vse djati, bodi si
9
: „po-
bodi si „d i cere", in tako tudi pišemo. Dolenec pa delà razloček : „deti, (denem), dèl, devêno (v zlo-ženih glagolih: „deto") inu je: „ponere", na pr. „nimam
grunde
kam deti; kam si del? to je bilo sem devêno; odet* raz od et sem; on je do dobrega razdet (zu richtet) ; sin ga je raz del."
razdjali; Jeruzalem je razdjan", pa le samo v tem
ge-
Sliši se tudi: „Jeruzalem so
u
stavku ; zato se precej pozná, da je přinesen iz cerkve.
99
(Djati)
9
djal

je:
,dicere." Notranjci tudi pre
9
gibljejo: „deti", tako-le: ,,dém, dés
ali v pomenu: „dicere" v zdanjem času
désta, démo, déste,
99
dé, déva,
d é j o.
u
Še nekaj ostankov tega zdanjega casa je v po
menu: „thun".
kakor : „to nie ne d é ; to mi těžko d é ; odrastki tavriških gorá
užé:
to mi je těžko délo." Govori se pa tudi déne; to mi těžko déne; to mi je těžko djalo tovo je pervo starje in bolje.
\ '	-	(Dalje sledí.)
11 a
?
to nič ne
i
še polni snega.
v:
Cez kake pol
i
ali go
ure dospemo do nekega samostana gerških menihov, ki se
mu „pn svetem Eliju" pravi
se toliko dalje pa do Ie
pega vodovoda rimskega, ki je čez globoke prepade pre derzno spelj
mlinov.
Pred in za tem vodovodom je nekoliko
Potovanje po zahodnem ali po jutrovih deželah
> ki jih voda goni, in ti so edini vodni mlini sem jih na izhodnem vidil. Drugot, kodar sem hodil
ki
le m 1
n a
letu
1857
p
v obij ubij
kakor v starodavnih časih mline
, imajo
deželi pa še zmiraj
g i gonijo
ki jih z
Spisal Mihael Verne.
jama
VII.
26. dan sušca smo že zgodej zg
Za nekem mlinom je tii med visokim skalovjem majhna
jama" pravijo; terdijo, da je oče
i . V
ki
J
Homer
pesnistva svoje neumerljive pesme v nj
zlagal
Smirna
odej vštric zahodnega
primorja male Azije, ki se ji dan današnji tudi Natolia
_—	• « '	f	•	w	#• à . ✓	V •	1 • t	1	i	J
i
Kmali pridervi urni „Vorwárts" v
je namrec ze tako stara, da se za čast, da je domovina, od nekdaj čversto poganja.
H
pravi
nemških milj dolgi zaliv smirniški.
široki in do deset Ob sedmih smo že v
zavetji pred S m i r n o , ki jo Turki Izmir imenujejo
_	«	V	••■	V	II	»i	V .1
VIII.
Razun v poprejšnem listu omenjenega vodovoda ni v
Smirna je bila ze v starodavnih casih eno najlepsih mest Smirili nobenega spominka iz nekdanjih časov. Se spomin male Azije, toda v raznih dôbah je imela tudi razno osodo. se ni ohranil, kje je pervi smirnaški škof sveti Po li kar p
in 400 let je v svojih mučen bil. Sred hriba, na kterem velik grad stoji, kakor
£
kterega
Zgodej že jo razdenejo Lidcani
razvalinah le majhen terg. Aleksander macedonski jo spet	sem zgorej opomnil, kažejo nek bel kamen, pole
sozida in v kratkem se povzdigne v središče kupčije in	samotna cipresa raste, in pravijo, da pri tem kamnu je
bogastva. Tergovci in drugi raznih narodov se shajajo v	sveti mučenec smert storil. Pa to ni popolnoma dokazano,
bogatem mestu, in mnogoverstne umetnosti dosežejo malo	Bolj se je ohranila povest o mučenji. Sveti Polikarp je bil
ki so Gospoda osebno poznali. Mestni poglavar rimski
©
1
se
po maleni visoko stopnjo, in obilo naljudena Smirna pri-	ucenec sv. aposteljna Janeza, in je poznal še mnogo drugih, haja čedalje lepša in šteje že mnogo krasnih spominikov
zidarske in podobarske umetnosti. Pozneje nepokojni časi	vé da malikovavec, ga dá vjeti in na oslu ritnisko po mestu
pa jo pripravijo spet v nič, in v 13. stoletji je ni več dru-	tirati, ter ga čaka z veliko množico molikovavcov in Judov
zega kot razvaline in podertine. Pa sreča se ji spet pri-	v gledišču. Ko mu ga pripeljejo, mu pravi: „Zasramuj smehlja; celo pod vlado nemarnih in lenobnih Turkov
Kristusa in spustil te bom." Urno odgovori Polikarp : „Osem
pač čudna osoda !
celo pod vlado tursko, pravim
i
se
to" • fil deset in šest let mu služim, in nikdar mi ni nič žalega storil,
Smirna spet povzdigne in je dan današnji pervo in naj- kako bi bogatejše kupčijsko mesto cele male Azije.
ga mogel sedaj zasramovati
njega, kralja mo
jega
ki
me je odrešil? Kristjan sem, in če se hočeš kri
Smirna stoji krasno ob širokém morji in se razširja stjanskega nauka naučiti, doloci mi dan, in rad te bom učil. na južni strani do srednje visokega hriba in nekoliko tudi Na to mu pravi mestni poglavar: „Pregovori ljudstvo, po njem, izhodna in severna stran mesta pa stoji na lepi Sveti Polikarp pa odverne: „S teboj imam govoriti,
u u
učili
ravnini. Verh omenjenega hriba je sila velik, pa ze na pol podert grad ali tabor iz srednje dôbe, z eno besedo, lega
mesta je krasna.
Mesto steje dan današnji do 170,000 stanovavcov raznih
narodov, in se delí po narodih v razne oddelke. Vsak narod „Naj pridejo
so nas, da spoštujmo
, zakaj
spodobno gosposke, ki jih je Bog postavil. Ljudstvo to pa ni vredno v mojih oče'h, da bi se pred njim zagovarjal." Poglavar pravi dalje ; „Zvěřinám ie
dam vreči, če se ne premisliš." Polikarp pa odverne mirno :
u
ima lasten oddelk. Najvec je Turkov in Gerkov
i
oboj ih
h
zverine ne maraš."
Sozgati te dam, pravi poglavar, če za Polikarp pa nasproti : „Z ognjem mi
skup do 100,000, potem Judov in Jermencov (Armen- zugaš, ki en hip žge, pa kmali ugasne; ognja prihodne
c o v), najmanj pa Evropejcov, ki jim na izhodnem sploh sodbe pa F r a n k i pravijo.
ognja, ki je nepobožnim v vecno kazen pri
Pri vsi svoji krasni legi pa mi ni pravljen, ne poznaš. Pa kaj čakaš, daj donesti, kar ti je Smirna vendar nič kaj dopadla. Ulice so večidel le ozke, drago?" Na to okliče sodni klicar trikrat zaporedoma: ,.Po-ostudno umazane in polne nekih samosvojnih ali prostih likarp je obstál, da je kristjan." In vse ljudstvo zavpije:
psov, ki nimajo gospodarjev in ki se noc in dan okrog po-tepajo ali po dnevi lenobno na solncu leže. Tudi psi imajo lastne ulice in
„Naj se živ sožge."
oddelke mesta, in gorje psu
i
Germada se napravi, Polikarp sleče suknjo, in rabelj ki se iz svoje ga hoče h kolu privezati, pa mučenec mu pravi: „Le pusti ulice v ptujo priklati. Ko bi trenil, se vzdignejo vsi domaći me prostega; tišti, ki mi dá ogenj terpeti, mi bo dal tudi zoper njega, in ga podijo in šavsajo, dokler ga iz svoje moč, brez vaših žebljev in vezi na germadi stati." Na to
lastnine ne spravijo. Pa prav imajo
gostov jim ni treba, povzdigne sveti starček oči proti nebu in moli tako-le :
ker morajo sami menda veekrat hudo stradati. Spervega se mi je nad temi lenobnimi, večidel medlimi psi merzelo,
li
vsegamogočni Bog, Oče tvojega ljubeznivega in
Gospod,
blagoslovljenega Sina Jezusa Kristusa,
po
kterem smo te
pozneje pa sem
spoznal, da
so mestom na izhodnem velika spoznali, Bog angeljev, moči, sleherne stvari in vsega
dobrota. Čudno je, da pri toliki množici popolnoma zanemar- naroda pravičnih, ki pred obličjem tvojim živé, hvalim te, jenih psov ni na izhodnem vendar nikdar od s tek line nič da mi ta dan in to uro milostljivo
slišati.
Tudi tlak je slab in pohištva so zavolj potresov večidel lesene in nizke, k večem na dvoje postropje.
Ker smo se imeli v S m i r n i spet na drugi parobrod
pričakoval, nam je ostajalo
daruješ, da
se med mu
pijem
i
da
Carigrada
preseliti, ki se je iz
časa dovolj, ne le mesto na vse strani, ampak tudi bližnjo mestno okolico dobro ogledati. Zato si naj memo 27. dan sušca zjutrej oslov in jahamo proti izhodu iz mesta, pa pri karavanskem mostu, ki se po karavanah, ki iz notranje Natolije ali male Azije večidel po njem v mesto prihajajo, tako zove, se obernemo na desno proti jugu. Na levi kake tri ure od mesta se nam kažejo visoki hribi, v ognji skuša, in dober duh se razširja iz njega
čence tvoje štejem, da čašo (kelih) Kristusovo z dušo in telesom v neustrahljivosti svetega Duha ustanem v večno življenje. Sprejmi me danes, o Bog vse pravice, ko prijetno daritev med Svetnike svoje, kakor si prej sklenil, kakor si mi razodel, in kakor sedaj spolnuješ. Zato se zahvaljujem za vse, častim in povzdigujem te z večnim in nebeškim Kristusom vred. Z Njim in s svetim Duhom naj ti bode čast sedaj in vekoma. Amen."
Germada se zapali; plamen se vzdiguje in razvija okrog
mučenec je kakor zlato in srebro , ki se
glave svetnikove ;
• »
Ko pa hudobneži vidijo, da ga ogenj ne sožge
5
uka
Ob tretji uri popoldan je bilo pri Zibertu v Siški
V
ze
žejo rabeljnu
5
da
naj ga
z mečem prebode — Rabelj uboga vse polno ljudi vsih stanov. Slaba pot je bila ; pa pes jih
in iz starčkovih žil teče toliko kervi, da ogenj ugasne. je priromala lepa množica vsacega spola, mladih in starih Nato pravijo Judje poglavarju, da naj nikar ne dajo kočija je priderdrala za kočijo s gospodo iz Ljubljane,
y
m
Polikarpovega trupla kristjanom, ker bi utegnili od Križa- kdor je přišel ali pripeljal se, je obstál pred hišo Žibertovo nega odstopiti in namesto njega Polikarpa moliti. Kristjani ogledoval kinče in vence, in tù je zvedel, da se obhaj;
pa zivo odgovarjajo : „Vi
ne veste, da ne moremo od Kri- spomin stoletnega rojstnega dneva b u d n i k
m
dni k
stusa nikdar odstopiti in koga drugega moliti. Zakaj Njega slovenskega, in ce tega ni vedil ali ni hotel vediti, ga je molimo ko Sina Božjega, mučence pa le častimo, in po kmalo ogrelo, kar je v tem hipu vidil in slišal.
55
pravici, ko učence in posnemovavce Kristusove zavolj ne-navadne ljubezni, ki so jo Gospodu in kralju svojemu ska-zovali, kosti njegove, ki so dragoceniši od zlata in biserov pravijo dalje, hoćemo pobrati in jih na spodobnem kraji ^ j0£ hraniti, kjer se bomo po milosti božji shajali, spomin smerti njegove obhajat, da bojevali, in se
Prostora I prostora I gospod deželni poglavar se pri peljejo !" Po teh besedah je množica potihnila; odbrani gospodje, in namreč
gosp. predsednik c. k. kmetijske družbe, F. Ter
gosp. predsednik c. k. deželne sodnije
5
5
se spominjamo tistih, ki so se pred nami
pripravljamo na boje, ki nas še cakajo.
pinc, gosp. predsednik kupcijske in obertnijske odbornice
predstojnik ljubljanske mestne go
9
L. K. Lu km an
5
gosp
To se je godilo v letu 166 po Kristusovem rojstvu in
je nam katoličanom pač lepa spričba, da Svetnike in njih Hohenwarth blažene ostanjke spodobno častivši nismo molikovavci,
ka
sposke J. Gut man, in mnogo druzih, so stopili h kočiji ospoda deželnega poglavarja, kteri so z gosp. grofom
dr. L. Tomana spodobno
or »
o m od
gosp
kor nam protestantje ocitajo. Pa se vé, da vsaka rec ima svojo mero.
Mnogo let pred Polikarpovo smertjo pripeljejo v Smirno svetega Ignacija, škofa antijohiškega, ki so ga v Rim k iskreno zahvalim
sprejeti šli na vert Žibertove hiše, kjer jih je gospod dr. L Toman s sledečim govorom pozdravi! :
smerti peljali. Cesar Trajan ga je bil v Antiohii k smerti obsodil rekoč: „Ignacija, ki terdi, da Križanega v sebi nosi, naj vojaki vklenejo in v Rim peljejo, da ga, ljudstvu
Naj blagovolijo Vaša Ekscelencija, pripustiti meni kot namestovavcu Vodnikovih častiteljev, da se Vam serčnor
da poslavite s svojo nazočostjo današnjo
5
u
v radost in kratek cas, zverine raztergajo." — Iz Smirne piše Ignaci raznim cerkvam Ijubeznivo podučne liste, ki so se do današnjega dné ohranili, in mnogi škofje in krist-
slovesnost in ji tako najlepši venec podaste.
„Danes obhajamo god duševne moči, stoletni rojstni dan moža, kteri nam je pervi razodel sladkost, krepost in bogastvo slovenskega jezika v svojih neumerljivih pesmih
jani ga tù obiscejo. — Vojaki pa so ž njim terdo ravnali, ker sam toži : „Od Sirije do Rima se bojujem z zvěřinami
55
na morji in na suhem, noc in dan zvezan, z deseterimi
leopardi ali risi
5
to je
5
vojaki
5
ki me varujejo, in ki so
toliko hujši, kolikor jim več dobrega storiš." — Vès na-dušen ljubezni do Kristusa pride v Rim, in ko leve ali oroslane že rijoveti sliši, pravi serčno in veselo: „Pšenica Kristusova sem, treba je, da me zobje zverin somélejo, da čist kruh bodem."
(Dalje sledi.)
in jezikoslovnih delih in ga tako posvecil kot obcno blago vsih duš naroda."
Od tistihmal, zlasti naše dni, se je naš jezik bolj oblikal kakor pred v stoletjih, da ! vzdignil se je na stopnjo da se je čuditi."
Za to urno napredovanje sě imamo zahvaliti modrim umetnost in učenost vsacega naroda velike občne domovine

55
*
pospešijočim postávám Njegovega Veličastva, našega pre milostivega Cesarja in Gospoda.
„Naj mi tedaj blagovoljno pripuste, Vaša Ekscelencia, 2 vsemi Slovenci soglasno zreči, da bomo za to terdno ia
zvestost in vdanost do cesarja in domovine ohra
u
neganljivo
Slovésnosti
*
nili in jo vselej za svojo najsvetejso dolznost spoznali.
Na to so Njih Ekscelencija odgovorili sledeče :
u
obhajane v spomin stoletnega rojstnega dneva
55
Valentina Vodnika, očeta slov. pesništva. to tudi štejem v čast.
„Slavni pesnik
Da tudi jez se morem udeleziti prelepe slovesnosti* ktero danes obhajate tukaj, me ravno tako veseli, kakor si
u
Svečnica leta 1858 ni prazno ime v zgodbini slovenskega naroda, in tá je obhajal tudi tá god s svestim nadjanjem, da ga naši vnuki ne bodo pozabili obhajati do-
kakor sam v eni svojih prelepih
pesmih poje
„ne sina,
ne hčere" itd.) ni sicer mislil
5
da
stojno
5
kadar pride stoletnica druga.
Mora pa tudi se
mu gré kak drug spominek, kakor edini ta, da narod prepéva pesmi njegove, ki so mu segle tako globoko v
serce oživiti in pomladiti vsakemu, kdor ljubi svoj dom in
svojo narodnost. Perva
dolžnost je, ktere
se je znebil slo
venski narod čez toliko in toliko stoletij in je plaçai le še nekoliko njemu, komur se ima zahvaliti za to, da je bil pervi bud nik narodnega duha in pervi vodnik k Parnasu, kamor so doslej še vsi narodi hodili, si lovorovih vencov slave in ponosnosti iskat. Ponašati pa se smemo v vsakem obzeru, da se je slovenski narod pokazal vrednega obhajati njega, kteri nas je pervi budil in vodil.
serce. Al mi gotovo spolnemo le pobožno	dolžnost, ako na
večer tistega dneva, na kterem je pred	sto leti Modrica
svojega ljubljenca v zibelki tak prijazno	in tak milo po
zdravila ter ga navdahnila z vsemi tistimi	darovi, s kterimi
Cez
sto let se le ga spoznava
5
čisla
5
časti, venča narod;
pozno, pa vendar ne še prepozno
?
nas je pozneje tako serčno razveselil, mu postavimo v nje govi rojstni hiši spominek preserčne hvaležnosti svoje. Naj kamen ta naslednikom našim bode priča, kako visoko smo čislali in ljubili pesnika, kteri — kakor mu je že ime njegovo prerok bilo — je svoji domovini in njegovim pevcom bil po svojih krasnih in nadušivnih pesmih ravno tako ljubljeni kakor slavljeni vodník v polni in pravi pomembi besede!"
Bolj ko se je bližala Svečnica, bolj se je ljudstvo
Da te besede
s kterimi nam prečastiti gosp. deželni
pogovarjalo in poprasevalo: Kaj bo li v Siški pri Zibertu? poglavar niso hotli le samo kaj lepega reci, ampak ki so Ena pa je serca vsih zedinila v želji: Bog daj ta dan lepovreme!	1
Bati se je bilo res, da bo to upanje po vodi splavalo. Svečnično jutro je precej snega přineslo in do poslednjih ur pred začetjem slovesnost je še vedno sneg padal. Pa kakor če bi bila narava sama hotla še lepo belo cvetje v vence vplesti njemu, komur so vse slovesnosti veljale
mtti^K^M——
žive priče, kako dobro so znane in priljubljene pre-zvišenemu Gospodu pesmi našega Vodnika — so unele serca vseh pričujočih, ni nam treba še le praviti; nadušeni
„Živio ljubljeni naš poglavar !" se je razlegal okoli Žibertove hiše. ki ie danes doživela stvari, kakoršnih še
klic
5
5
v •
se je v odloceni uri zvedrilo in razjasnilo.
nikoli ni bilo.
v
„Živio ! z1v10 !
prezvišenemu gospodu poglavarju
!" je donelo iz sto in sto ginjenih sere
, in še močneje so ae
gerça unele, ko je muzika 2. bataljona cesarskih lovcor se sliši, izbuja sercno radost

in
cesarsko pesem : „Bog ohrani nam cesarja", krepko za- kterega veličastni glasovi so presunili serca vseh.
potem „Radecki-marš",
igrala. In zopet je donelo „Živio! živio!" ko so potem za-	Še enkrat so ogledali prečastiti gospod deželni poglavar
peli staro narodno pesmico, h kteri je gospod L. Toman vso slovesno napravo, in zahvalivši se za to izverstno ve-
za to veselo priliko besede zlozil in ktero je krasno vezano gospodu deželnemu poglavarju o tej priložnosti poklonil, so se
selje in pohvalivši osnovavca slovesnosti, g
dr. Toman
a
?
Glasila se je pesmica ta tako-le
Stoji, stoji tam hišica,
Pri hiši miza kam na ta Pa v hiši Vodnik se rodil Ki pervi pesnik naš je bil.
Njegova struna pevala Je slavo doma, národa, Rojake v zmago klicala,
?
»
vernili o sercnih „Zivio-klicih" in o igranji cesarske pesmi v Ljubljano.
Po odhodu občno spoštovanega in ljubljenega gospođa deželnega poglavarja, ki so si o tej priložnosti serca vsih še bolj prikupili, je dobila muzika jesti in piti in drugi pričujoči so se vsuli v stanice Zibertove hiše, kjer je bilo vse židane volje. Pri vsaki mîzi je bilo petje, zgolj slovensko in zdravico za zdravico so napivali Vodniku, Slo-vencom, in radosti je serce poskakovalo v persih vsakemu,
Se kviško k Bogu dvigala.
Zato donel bo njeni glas V vremenov vsih prihodnji Zato slaví nadušen rod Njegov stoletni rojstni god.
V tem je peljal gospod dr. Toman Nj. Ekscelencijo gospoda deželnega poglavarja pod spominek, ki je v hišo vzidan bil in s kterega je v tem hipu gosp. Fr. Doberlet ljubljanski tapecirski mojster, zagrinjalo potegnil, ki je do-
čas
y
kteri je
vidil, kako
so se ljudje druzih narodov sercno ve
selili in pobratovali s Slovenci in s temi vřed se zapisovali v naročilne pole za Vodnikov „Album", ktere je gospod dr. E. H. Costa med goste razdelil.
Ko se je muzika odpocila, je stopila zopet na vert pred hišo in zaigrala : „Kje dom je moj ?" Ako je bilo ploskanje veselih ljudi že zdaj silno, je bilo potem gromo-
1
y
vito, ko je začela znano narodno pesem : „Prisli so k meni štirji rumeni" i. t. d., ktero je pomagalo vse peti. Še enkrat jo je mogla zaigrati in ko je o silném ploskanju kon-
sihmal pokrivalo kamen, in v zlatih čerkah se je zalesketal
napis :
Tù se je rodil 3. svečana 1758
Valentin Vodnik
pervi slovenski pevec.
In jasno je v tem slovesnem trenutku zasijalo sonce izmed zimskih oblakov, in jasno je zasvětilo ime pervega elovenskega pevca v očí pričujočih, ki so enoglasno zado-neli : „Živi, živi Vodnik v večnem spominu !"
Tako je bil dokončan poglavitni del slovesnosti in gosp.
cala
7
je priletel velik zelen venec izmed množice
do
gosp. Hofman-a, vodja te muzike. Z Radecki-maršem in cesarsko pesmijo se je poslovila tudi muzika, ker jo je dolžnost drugam klicala.
Kmalo potem se je začelo mračiti in z mrakom vred so nastopile nove veselice in nove krasotě.
(Dalje sledi.)
Novičar iz raznih
krajev

Iz Dunaja.
V
Wiener Ztg." od 31. januarja je
»
dr. Toman je peljal zdaj gospoda deželnega poglavarja z izpisan konkurs za temeljski občert za razprostenje in urav-drugimi gostmí v stanico v pervem nadstropji Zibertove nanje notranjega dunajskega mesta. Večerni list tega čas-
bii Vodnik rojen in která je bila slovesnosti nika pa razjasnuje ta izpis, in iz tega zvémo, da je šest
hise, kjer je
j
primerno okincana. Nej me spremijo preljubi bravci nekaj časa tù sèm, ker moramo za toliko časa opustiti popis tega kar se na dvoru, na vertu in v spodnjih stanicah godi.
Gospod deželni poglavar in gospod dvorni sveto-	— Poslednji sneg je že zopet na železnicah o vere
vavec grof Andrej H o hen wart h sta se vsedla za mizo naredil. 5. t. m. niso prišle pošte ne iz Tersta ne iz
mescov odločenih za izdelovanje občertov.
— Hlaponi za tiroljske železnice so že doděláni in pojdejo te dní iz Dunaja, kamor so namenjeni ; 16 jih je.
pod
z lovorim vencom opleteno Vodnikovo podobo, Gradca. Enaka se godi tudi v gornjem Nemškem.
njima nasproti gosp. dr. B le i w eis; k drugi mizi na desni
Iz Erdeljskega. V naši deželi se je poslednje čase
so se vsedle blagorodne gospé in gospodične , kterih na- že večkrat prigodilo, da so ognjeni kamni (meteori) padali ; zocnost je vso slovesnost še bolj povikšala. K mizi na levi tako 4. septembra 1852 pri vasi Mezô-Madaras. Največji je so se vsedli drugi imenitni gospodje in kolikor je bilo mo- bil blizo 18 funtov težek in je přišel v c. k. dvorni kabinet.
goce prostora dobiti, so se drugi po stanici nastavili.
Na
V noci med 10. in 11. oktobra se je tako zgodilo v Ohabi mizi je bil po narodni slovanski šegi hleb kruha s soljo, in tako močno se je o tem blisknilo in zagromelo, da so
-------r - --------- --------- - C v-------------7	----- ----"""	~	««»««»v ■«	}
s kterim so bili prečastiti gosti postreženi. Gospod dr. L. konji v vozove vpreženi se skorej splašili. Drugo jutro so
Toman je tù poklonil gosp. deželnemu poglavarju krasno	našli tak kamen v vinogradu pri Ohabi. Težek je bil 29
vezane Vodnikove pesmi. Vse sedanje Vodnikove žlaht-	funtov.
nike je doletela cast, da so jih gospod deželni poglavar	Iz Rusije. Tudi Nižegradsko plemstvo je posnelo
pred se poklicali, vsakemu prijazno podali roko in se z	izgled vilnaskega, grodnoskega, kovnoskega in petrograd-
njimi prav priljudno pogovarjali. Zdravica se je za zdravico	skega plemstva in prosilo cara, da naj se robstvo sčasoma
verstila ; vsaka je rajnemu ocetu slovenskih pevcov veljala odpravi.
in ne moremo se zderžati tù seru besede zapisati, ktere so
Od turske meje
V ..Agramer Ztg."
visokorodni gospod grof Hohenwarth govorili;
r>
je brati: Ho
rekli so : matije černogorske so zacele tudi v Bosni ze razpertijo „Prepričani smo vsi, da danes sto let ne bo nikogar nas sejati. Deželne gosposke niso, žali Bog ! doslej še nič sto-
■■■HHH	B HH	M feHfl H hhhm I
naši nasledniki ta dan čez sto let ravno tako veseli in storiti
ali Bog daj, in nadjamo se tega, da bodo rile, da bi vsejano hudo seme zaterle, in druzega ne bo
kakor z golim mecem žetve pricakovati.
So zna-
ravno tako hvaležni obhajali, kakor ga obhajamo danes mi." menja, iz kterih se dá za gotovo prevdariti, da se nekaj Gospod grof so te besede tako ginjeni govorili, da so jim solze skor zatopile govor.
In nadušeni „Živio" so zadoneli
iznova po izbi.
nabera, cesar pa še zdaj ne more nihče jasno viditi. Upati pa je, da se bo dalo kmali viditi, pri čem da so reci.
Iz Neniškega. 26. januarja so sodili tistega 10 let
Priljudno se pogovarjaje so ostali gospod deželni po- starega fanta v Bolkenhajnu, kteri je pred nekimi mesci
glavar cez pol ure v Vodnikovi rojstni stanici. V tem je pet otrok, s kterimi se je igral, v škrinjo zaperl in jim na zdolej bilo vse židane volje. Vojaška muzika je igrala slo- mile prošnje ni hotel odpreti toliko časa. da so poginili.
vensko pesem: „Kje dom je moj?" ktera vselej, kadar koli Vprašan, zakaj je to storil, je odgovoril, da je eden teh
otrok mogel umreti, ker je pred njegovo sestro tepel
Ob
sodili so ga v ječo za 5 let. Celi cas sodbe se je védei Dizraeli graja vlado zavolj
tm	a	J	■ ^^V '
popravo postave zoper zarotbe, kterih namen je moritev
Indij
kakor clovek silno neotesan in oterpnjenega serca polnega Campbell izrečeta, da dosedanj
hudobnosti
Mlad hanoveransk huzar je unidan pokazal, da je
treba predelovati
e in Kine, Brougham in postave zastran tujcov ni
mogoce cetert ure poleg železniškega vozovlaka teči in z vdanosti armade
Angležem niso v „Moniteur-u44 natisnjene pisma
nic
njim vred do postaje priti. Mogel je namrec huzar K. 26. bark v kanalu med Francozkim in decembra pr. 1. z urlavba v službo se verniti. Ko pride
po volji. Časniki tirjarjo pomnoženje
Angležkim ,
do neke postaje
i
zve

da se vozovlak ondi ne vstavi.
Z
uterjenj(
obmorja in već tacega, in ,,Morning Advertiser44 se že vede
y
berzimi petami gré ob železnici naprej. Spotoma ga doide
vozovlak. Kaj storiti zdaj, ne premišljuje dolgo.
Sabljo
za poslednji voz, se prime za-nj
t
y
pa tega ni mogel dolgo
vzame v levo roko, skoči ki ga nekoliko časa naprej vleče sterpeti. Spusti se tedaj in teče v celi vojaski obleki in z debelim huzarskim kožuhom na plečih in s sabljo v levici celo četert ure poleg vozovlaka do perve postaje, kjer si kupi vožnjo in urno skoči na voz. Ko pride zdrav v svojo kasarno, so ga, ker je bil od potů ves moker, urno dobro oděli in v posteljo spravili. Drugi dan je zdrav vstal, samo
kakor ce bi mu sovraznik že na duri terkal.
Iz Kine. Angleži in Francozi se pripravljajo močjo, město Kanton vzeti. O tem piše francozki časnik
z vso
r>
Patrie"
Nej imajo Kitajci
v
se
toliko večjo armado
so
vendar Evropejci in Kitajci prepričani, da město ne bo moglo zoperstati. Naj bolj pa pod era
serce Kitajcom fran
cozko bandero. Terdijo sicer opravili.
da bi z Angleži sami kmalo
7
noge so se mu tresle in sibile.
Iz Italije. Iz Rima na Svečnice dan.
papež je danes v Lateranski cerkvi blagoslovil sveče, ktere
Sveti Oče
so berž razposlali katolškim vladarjem celega sveta tudi v Brazilijo.
y
tedaj
V Rimu so dali postavo, ktera ukazuje, da imajo Vam more samo omenjeno založništvo do
Odgovor na odperto pisemce
v 4. listu let. „Novic.44
Lánsko leto sta namesto obljubljenih 4 zvezkov „Nevena" samo
, bo
se pa tiće ostalih d založništva proti naročnikom*
Ne
dva ne světlo přišla. Da niste 2 zvezkov na Krajnskem dobil berž ko ne na pošti kakošna pomota. K neizišlih 2 zvezkov in njih pobote
ízjasnjenj
dati
v odločenim času vse volkolovce (buldoke) v postavljenem more se misliti, da bi zavolj te stvari se vredništvo in založništvo
casu odpraviti iz mesta; vsacega buldoka bodo pozneje, ce
ga se v
městu dobé, ubili in njegov
gospodar bo mogel še
„Nevena" unepoštenilo ! Sicer pa ni pri nas nié kaj posebno novega,, ako napovedane in obljublj
knjige ne pridejo na dan
50 škudov v dnarjih plačati. Přiměřilo se je namreč
y
da je
povest v teh zadevah smo brali lani enkrat v
Lep
pri
Novinah"
ko
tukajšnih „Narodnih gospod Slav. P— k knjige naštel. ktere so bile
ena teh posast napadla kardinala Saveli na cesti. Samo oznanjene in razpísane, pa niso prišle na svitlo. — Tudi letošnega
„Nevena" še ni prinesel beli gavran od morskih obali v Zagreb, akoravno je že preeej dolgo, odkar se je priéelo novo leto. Vendar
y
da
ni
bil kardinal
rudečim plajšem dam
ljudje, ki so priheteli, so ubránili oklan, ki se je mogel z razterganim verniti. Prav bi bilo, da bi se povsod pobile te ostudné pošasti.
V Turinu se je začelo odbornikom deržavnega zbora in časnikarjem serce tresti zavoljo tega, ker je postava napovedana, ktera bo tiskarstvu bolj tesno torbo na-vezala. Francozki poslanec je tirjal tudi ojstrih postav v tem obzeru, al grof Cavour mu je s tem odgovoril, da je
se ne boj
da bi se nam izneveril, kakor
nam je (žalibože!)
lanski; priromal bo gotovo, berž ko se nektere nenadane zapreke
poravnaj
Srećko
A. K. v Zagrebu
Pogovori vredništva. Gosp. J. Ž. pri sv. T: Hvala za po
slane spise; liste
zgubljenih „Novic"
bote dobili, ce bo le moc.
mu
privoliti, da kot minister odstopi. V hospic sv. Bernarda je bilo od 10. ok
kralja prosil,
Iz Švaj
tobra 1856 do 10. septembra 1857 8820 ljudi sprejetih
Gosp. prof. V. v V : Vse přejeli, hvala lepa ! berž ko bo moćr
Gosp. J. V. v Z: Tudi. — Gosp. J. K. v Č:
bomo natisnili vse.
ki
Tud Tud Tud Tud
Gosp. prof. T. v M: Tudi. Gosj». J. V. v V. g.: Tudi.
Gosp. A. K. Cest. v Z r Gosp. J. Č. v Fr. v B: Go!?p. M. D. v M. C:
poslane spominke přejeli, hvala lepa! Dopis bomo radi pošlo
Gosp. Cerk. J. v L: Tudi.
so pomočí potřebovali; stroškov je bilo 8160 lir, dohodkov venili in natisnili. — Gosp. A. D. v R: Merljicev ljubij. ne morejo
pa 8018 lir.
Iz Francozkega. Vsaki dan prinese Francozom kaj
novega ; nova postava pride za dru
6
Ena najvaznejih je
jemati v „Novice", ker bi to berilo bilo mnogim bravcem pre malo zanimivo. Zavolj lote rije smo razodeli željo Vašo na do
Gosp. A. J. v G: Iz serca radi bi bili vzeli pi
tičnem městu.
cesarjev sklep zastran vladařstva. Po tej je cesarica za
semce
Vaše v „Novice",
pa pri m éra se nam ne zdi primerna
vladarico imenovana, ce bi se přiměřilo, da bi cesar umerl
y
y
preden bo cesaric tovavstvo, sostavljeno
dosti star ; postavljeno
je tudi tajno sve
Darovi za Vodnikov spominek.
iz dveh princov cesarske rodbine, iz
kardinala Morlota
maršala Pelisiera, grofa Morny
a, Foulda
Od I.—IX. naznanila
485 fl.
6 kr,
Troplonga, Baroche imenuje
a in Persigny-a. V imenovanem sklepu Gospod
cesar cesarico ze vladarico, da se negotovosti
konec storí. Preiskava naklepnikov zoper življenje cesarja
je
doveršena. Slišat
Je
y
da so obtoženci
vse
natanko
povedali. Vsa ta reč se bo v drugi polovici tega mesca obravnovala.
Cesar je poslal svojemu stricu, princu Jeromu s kterim mu da oblast, k redovnim in neredovnim sejam ministrov hoditi in pri njih cesarja namestovati.
Iz Angležkega. 25. pr. m. je bila poroka najstareje
hčere angležke kraljice z Friderikom
pismo
y
Vilhelmom , pruskim
kraljićem v Londonu.
Največja barka „Leviatan44 je
zderčala po dolgem in težkem prizadevanji s svojega odra v reko Temse 31. januar ja.
Lord Palmerston je oznanil v ponoćni seji 4. t. m. v deržavnem zboru, da bo předložil v pondeljek nasvet za
yy
7)
V) »
V)
r>
35
v>
yy » » yy
n
V)
M. E. na Blokah . . . . . . . . . .	1	fl.	—	kr.
V __ Tomaž Slibar, kaplan na Blokah . . . .	1	r>	—	yy
Janez Orehek, „ „ „ . . . .	1	T)	—	V
	-	r>	30	rr
Juri Janež, duhoven pri Novi štifti . . .	1	r>	--	rt
Gašpar vKankelj, kaplan v Starem tergu .	2	V	-	yy
Anton Cerne, „ „ „ „ .	2	r>	-	yy
Anton Peterlin, „ „ „ „ . .	1	r>	6	»
Jože Bevk, duhovnik na Križni gori . . .	2	V	-	yy
Martin Sveiger, zdravnik v Starem tergu	1	V	-	yy
Bias Raktelj. ućenik v Starem tergu . . .	—	r>	30	yy
žl. Vest, c. k. urednik v Ložu.....	1	r>	-	yy-
Jože Hiner, c. k. davkar v Ložu . •	-	V	30	yy
	1	V	-	yy
	1	n	-	yy
Andrej Likar, kaplan v Cerknici . . . .	1	V	-	yy
Skupaj
552 fl. 42 kr
m	■	a	fl	•	m
Odgovorni vrednik: Dl. Janei Bleiweis. — Natiskar in založnik : Jožef BlazniL