RAZPRAVE GOZDNO RASTJE IN MORFOMETRIČNE ZNAČILNOSTI POVRŠJA V SLOVENIJI AVTOR Mauro Hrvatin Naziv: univerzitetni diplomirani geograf in sociolog, sodelavec v humanistiki Naslov: Geografski institut Antona Melika ZRCSAZU, Gosposka ulica 13, SI- 1000 Ljubljana, Slovenija E-pošta: mauro@zrc-sazu.si Telefon: 01 4706356 Faks: 01 425 7793 AVTOR Drago Perko Naziv: dr., mag., univerzitetni diplomirani geograf in sociolog, znanstveni svetnik Naslov: Geografski institut Antona Melika ZRCSAZU, Gosposka ulica 13, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija E-posta: drago@zrc-sazu.si Telefon: 01 47063 60 Faks: 01 425 7793 UDK: 551.43:581(497.4) COBISS: 1.01 IZVLEČEK Gozdno rastje in morfometrične značilnosti površja v Sloveniji Predstavljeni so nekateri reliefni kazalci (nadmorska višina površja, naklon površja, ekspozicija površja, naklonski koeficient navpične razgibanosti površja in ekspozicijski koeficient vodoravne razgibanosti površja) po 60 gozdnih združbah, 37 drevesnih vrstah in 15 skupinah gozdnega rastja v Sloveniji. KLJUČNE BESEDE rastje, gozdna združba, relief, površje, digitalni model višin, nadmorska višina, naklon, ekspozicija, naklonski koeficient, ekspozicijski koeficient, razgibanost površja, Slovenija ABSTRACT Forest vegetation and morphometric characteristics of surface in Slovenia Some reliefelements (surface elevation, surface inclination, surface aspect, slope coefficient of vertical surface roughness, and aspect coefficient of horizontal surface roughness) are presented according to 60 forest associations, 37 tree species and 15 groups of forest vegetation in Slovenia. KEYWORDS vegetation, forest association, relief, surface, digital elevation model, elevation, inclination, aspect, slope coefficient, aspect coefficient, surface roughness, Slovenia Uredništvo je prispevek prejelo 3. februarja 2003. 1 Uvod V članku analiziramo in kvantificiramo gozdne združbe glede na nekatere kazalce oblikovanosti površja in ugotavljamo stopnjo povezanosti med njimi. Relief med vsemi sestavinami pokrajine največ prispeva k zunanji podobi slovenskih pokrajin, rastje, ki je močno odvisno od kamnin, reliefa, podnebja, vode in prsti, pa je najpomembnejši in najvidnejši pokazatelj naravnih razmer v pokrajini. V Sloveniji je še posebej izrazita prvina rastja gozd. Po umiku pleistocenskih ledenikov je prerasel celotno ozemlje današnje Slovenije, razen najvišjih in najbolj strmih predelov. Z večstoletnim delovanjem je človek izkrčil precej več kot polovico vseh gozdov, vendar je v zadnjih desetletjih zaraščanje tako močno, da delež gozda po najnovejših podatkih že dosega 60 %, kar Slovenijo uvršča med najbolj gozdnate dežele na svetu (Perko 2001). Rastlinstvo, ki bi uspevalo v zdajšnjih naravnih razmerah brez vplivanja človeka, imenujemo potencialna vegetacija ali možno, verjetno rastje (latinsko potentialis 'mogoč, možen, pogojen'), rastlinstvo, ki se je izoblikovalo zaradi dolgotrajnega delovanja ljudi, pa realna vegetacija ali dejansko, resnično rastje (latinsko realis 'stvaren, resničen, dejanski'). Leta 2002 so na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU izdali nov zemljevid gozdnih združb v merilu 1:400.000, na katerega so vrisali 60 gozdnih združb. Združbe realne vegetacije se od združb potencialne vegetacije ločijo že po imenih, saj imajo pristavek »drugotna«, na primer drugotna združba navadnega gabra in dišeče lakote (Marinček in Carni 2002). Zemljevid je nastal na temelju vegetacijske karte v merilu 1: 250.000, ki je bila pripravljena kot sinteza množice vegetacijskih zemljevidov v merilu 1: 50.000, ki so nastajali med večdesetletnim kartiranjem celotnega slovenskega ozemlja. Zemljevidu sta priložena obsežen komentar v slovenskem in angleškem jeziku ter zgoščenka z digitalno različico zemljevida, ki smo jo kot nov sloj prenesli v geografski informacijski sistem in povezali z digitalnim modelom višin. 1.1 Gozdne združbe, drevesne vrste in skupine gozdnega rastja Gozdne združbe so temeljne vegetacijske enote, ki so floristično in ekološko omejene ter določene z značilnimi in razlikovalnimi rastlinskimi vrstami (Zupančič, Seliškar in Žagar 1998). Na zemljevidu so vrisane naslednje: • 1. združbe črne jelše (Alnetum glutinosae), • 2. združba bele vrbe (Salicetum albae), • 3. združba sive jelše (Alnetum incanae), • 4. združba dolgopecljatega bresta in doba (Querco roboris-Ulmetum laevis), • 5. združbe plemenitih listavcev (Aceri-Fraxinetum), • 6. združba doba in lasastega beluša (Asparago tenuifolii-Quercetum roboris), • 7. združba navadnega gabra in pirenejskega ptičjega mleka (Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum betuli), • 8. združba gradna in senčnega šaša (Carici umbrosae-Quercetumpetraeae), • 9. združba navadnega gabra in bele jelke (Abio albae-Carpinetum betuli), • 10. drugotna združba navadnega gabra in dišeče lakote (Asperulo odoratae-Carpinetum betuli), • 11. združba navadnega gabra in borovnice (Vaccinio myrtilli-Carpinetum betuli), • 12. združba navadnega gabra in črnega teloha (Helleboro nigri-Carpinetum betuli), • 13. združba doba in navadne smreke (Piceo abietis-Quercetum roboris), • 14. združba navadnega gabra in čremse (Prunopadi-Carpinetum betuli), • 15. združbi navadnega gabra in evropske gomoljčice ter doba in evropske gomoljčice (Pseudostellario europaeae-Carpinetum betuli, Pseudostellario europaeae-Quercetum roboris), • 16. združba bukve in navadnega tevja (Hacquetio-Fagetum), • 17. združba bukve in širokolistne grašice (Vicio oroboidi-Fagetum), • 18. združba bukve in pirenejskega ptičjega mleka (Ornithogalo pyrenaici-Fagetum), • 19. združba bukve in velecvetne mrtve koprive (Lamio orvalae-Fagetum), • 20. združba bukve in navadnega kresničevja (Arunco-Fagetum), • 21. združba bukve in navadne polžarke (Isopyro-Fagetum), • 22. združba bukve in zasavske konopnice (Cardamini savensi-Fagetum), • 23. združba bukve in spomladanske torilnice (Omphalodo-Fagetum), • 24. združba bukve in trilistne veternice (Anemono trifoliae-Fagetum), • 25. združba bukve in gozdnega planinščka (Homogyno sylvestris-Fagetum), • 26. združba bukve in platanolistne zlatice (Ranunculo platanifoliae-Fagetum), • 27. združba bukve in kopjaste podlesnice (Polysticho Ionchitis-Fagetum), • 28. združba bukve in črnega gabra (Ostryo-Fagetum), • 29. združba bukve in jesenske vilovine (Seslerio autumnalis-Fagetum), • 30. drugotna združba gradna in navadnega črnilca (Melampyro vulgati-Quercetum petraeae), • 31. drugotna združba navadne breze in orlove praproti (Pteridio-Betuletum pendulae), • 32. združba bukve in rebrenjače (Blechno-Fagetum), • 33. združba bukve in pravega kostanja (Castaneo sativae-Fagetum), • 34. združba bukve in belkaste bekice (Luzulo albide-Fagetum), • 35. združba puhastega hrasta in črnega gabra (Ostryo carpinifoliae-Quercetumpubescentis), • 36. drugotna združba puhastega hrasta in jesenske vilovine (Seslerio autumnalis-Quercetum pubes- centis), • 37. drugotna združba črnega gabra in jesenske vilovine (Seslerio autumnalis-Ostryetum carpinifoliae), • 38. združba črnega gabra in puhastega hrasta (Querco-Ostryetum carpinifoliae), • 39. združba gradna in jesenske vilovine (Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae), • 40. drugotna združba puhastega hrasta in trstikaste stožke (Molinio litoralis-Quercetumpubescensis), • 41. združba gradna in črnega grahorja (Lathyro nigri-Quercetumpetraeae), • 42. združba rdečega bora in trirobe košeničice (Genisto januensis-Pinetum sylvestris), • 43. združba črnega gabra in žarkaste košeničice (Cytisantho radiatae-Ostryetum carpinifoliae), • 44. združba črnega bora in malega jesena (Fraxino orni-Pinetum nigrae), • 45. združba malega jesena in črnega gabra (Ostryo carpinifoliae-Fraxinetum orni), • 46. združba dlakavega sleča in navadnega slečnika z rušjem (Rhodothamno-Rhododedretum hirsuti), • 47. dinarska združba rušja (Pinetum mugo croaticum), • 48. združba rdečega bora in borovnice (Vaccino myrtilli-Pinetum sylvestris), • 49. drugotna združba rdečega bora in okroglolistne lakote (Galio rotundifolii-Pinetum sylvestris), • 50. združba bele jelke in zaveščka (Neckero crispae-Abietetum albae), • 51. združba bele jelke in trokrpega mahu (Bazzanio trilobatae-Abietetum albae), • 52. združba bele jelke in okroglolistne lakote (Galio rotundifolii-Abietetum albae), • 53. združba navadne smreke in šotnih mahov (Sphagno-Piceetum), • 54. združba navadne smreke in smrečnega resnika (Rhytidiadelpho lorei-Piceetum), • 55. združba navadne smreke in golega lepena (Adenostylo glabrae-Piceetum), • 56. drugotna združba navadne smreke in navadne smrdljivke (Aposerido-Piceetum), • 57. združba navadne smreke in navadnega tevja (Hacquetio epipactidis-Piceetum), • 58. združba navadne smreke in kranjske krhlike (Rhamno fallici-Piceetum), • 59. združba navadne smreke in gorske zvezdice (Stellario montanae-Piceetum), • 60. drugotna združba navadne smreke in vijugaste masnice (Avenello flexuosae-Piceetum). Pri vsaki gozdni združbi so v komentarju opisane naravne razmere njihovih rastišč ter navedene njihove drevesne, grmovne, zeliščne in mahovne vrste. Skupaj v vseh gozdnih združbah nastopa 37 drevesnih vrst, ki so v okviru vsake združbe razvrščene po vrstnem redu glede na njihovo pomembnost Slika 1: Območja z gozdnimi združbami, v katerih rase tudi bukev. Kranjski Go. Jesenice^ it 1 ........° ra J? roškem Slovenj Gradec Nova Gorica ta Gorica °Vifinika Ajdovžfiina °Lo9atec Pos J A D RA NS KO M O R J E o Ilirska Bistrica ° Izola Drai Lenart Ptuj ^■sr •*o mesto 10 20 3C Avtor: Mauro Hrvatin Kartografija: Mauro Hrvatin, Jerneja Fridl © Geografski inštitut AM ZRC SAZU Slika 2: Območja z gozdnimi združbami, v katerih rase tudi graden. Slika 3: Območja z gozdnimi združbami, v katerih rase tudi beli javor. Slika 4: Območja z gozdnimi združbami, v katerih rase tudi navadna smreka. Slika 5: Območja z gozdnimi združbami, v katerih rase tudi pravi kostanj. Slika 6: Območja z gozdnimi združbami, v katerih rase tudi bela jelka ■¿---K ' - H- \ Moz,r,e ¡L/ ^ ladlje ob Dra**^ -OrSVaNJh na Koroškem o Ruše' ¡lovenj Gradec na Korošker _ __ fjfl JlT _ . . Slovenska Bistrica MARIBOR LjutonTerf H Ptuj ,1Celje Rogaška Slatinah Škofja Loka Domžale oZiri Zagorje ob Sav itija d Idrija J A DRANS KO M O R J E libnica oKoi ^ Met Slika 7: Območja zgozdnimi združbami, v katerih rase tudi črni gaber. Slika 8: Območja zgozdnimi združbami, v katerih rase tudi mali jesen. Krško Brežice ovo mesto Slika 9: Skupine gozdnega rastja v Sloveniji. bukve in velecvetne mrtve koprive, združba bukve in navadnega kresničevja, združba bukve in navadne polžarke, združba bukve in zasavske konopnice, združba bukve in kopjaste podlesnice ter združba bukve in jesenske vilovine), • skupina beli gaber, ponekod z dobom (v skupini so 3 gozdne združbe: združba navadnega gabra in pirenejskega ptičjega mleka, združba navadnega gabra in čremse ter združbi navadnega gabra in doba z evropsko gomoljčico), • skupina graden in beli gaber, ponekod s smreko (v skupini je 7 gozdnih združb: združba gradna in senčnega šaša, združba navadnega gabra in bele jelke, drugotna združba navadnega gabra in dišeče lakote, združba navadnega gabra in borovnice, združba navadnega gabra in črnega teloha, drugotna združba gradna in navadnega črnilca ter združba gradna in jesenske vilovine), • skupina bukev in jelka (v skupini so 3 gozdne združbe: združba bukve in spomladanske torilnice, združba bukve in gozdnega planinščka ter združba bukve in belkaste bekice), • skupina bukev in smreka (v skupini sta 2 gozdni združbi: združba bukve in trilistne veternice ter združba bukve in platanolistne zlatice), • skupina črni gaber in mali jesen (v skupini je 5 gozdnih združb: združba bukve in črnega gabra, drugotna združba črnega gabra in jesenske vilovine, združba gradna in črnega grahorja, združba črnega gabra in žarkaste košeničice ter združba malega jesena in črnega gabra), • skupina breza (v skupini je le ena gozdna združba: drugotna združba navadne breze in orlove praproti), • skupina bukev, kostanj in graden (v skupini sta 2 gozdni združbi: združba bukve in rebrenjače ter združba bukve in pravega kostanja), smreka jelka ruševje rdeči bor puhasti hrast in črni gaber bukev, kostanj in graden breza črni gaber in mali jesen bukev in smreka bukev in jelka graden in beli gaber, ponekod s smreko beli gaber, ponekod z dobom bukev dob s smreko ali brestom jelše in vrbe 0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 % □ ] h ] ] ] Slika 10: Deleži površja, ki ga poraščajo posamezne skupine gozdnega rastja v Sloveniji. oziroma pogostost pojavljanja. Te drevesne vrste, razvrščene po abecednem vrstnem redu njihovega strokovnega (latinskega) imena, so: • bela jelka (Abies alba), • črni topol (Populus nigra), • maklen (Acer campestre), • trepetlika (Populus tremula), • ostrolistni javor (Acerplatanoides), • češnja (Prunus avium), • beli javor (Acer pseudoplatanus), • čremsa (Prunus padus), • črna jelša (Alnus glutinosa), • drobnica (Pyrus pyraster), • siva jelša (Alnus incana), • cer (Quercus cerris), • navadna breza (Betula pendula), • graden (Quercus petraea), • navadni gaber (Carpinus betulus), • puhasti hrast (Quercuspubescens), • pravi kostanj (Castanea sativa), • dob (Quercus robur), • bukev (Fagus sylvatica), • bela vrba (Salix alba), • veliki jesen (Fraxinus excelsior), • rdeča vrba (Salixpurpurea), • mali jesen (Fraxinus ornus), • mokovec (Sorbus aria), • ostroplodni jesen (Fraxinus oxycarpa), • brek (Sorbus torminalis), • evropski macesen (Larix decidua), • lipovec (Tilia cordata), • črni gaber (Ostrya carpinifolia), • lipa (Tiliaplatyphyllos), • navadna smreka (Picea abies), • goli brest (Ulmusglabra), • črni bor (Pinus nigra), • dolgopecljati brest (Ulmus laevis), • rdeči bor (Pinus sylvestris), • poljski brest (Ulmus minor). • beli topol (Populus alba), Z analizo drevesne sestave posameznih gozdnih združb smo ugotovili, da se v Sloveniji najbolj pogosto pojavljajo bukev, graden, beli javor, navadna smreka, pravi kostanj, bela jelka, črni gaber in mali jesen. Bukev nastopa v 29 gozdnih združbah, ki poraščajo 57,7 % Slovenije, predvsem v alpskih gorovjih in hribovjih ter na dinarskih planotah (slika 1). Graden nastopa v 18 gozdnih združbah, ki poraščajo 37,7 % Slovenije, predvsem v alpskih hribovjih in panonskih gričevjih ter ponekod v sredozemskih gričevjih (slika 2). Beli javor nastopa v 19 gozdnih združbah, ki poraščajo 33,6 % Slovenije, predvsem na dinarskih in alpskih planotah ter ponekod v alpskih hribovjih (slika 3). Navadna smreka nastopa v 24 gozdnih združbah, ki poraščajo 31,6 % Slovenije, predvsem v alpskih gorovjih in hribovjih ter na dinarskih planotah (slika 4). Pravi kostanj nastopa v 10 gozdnih združbah, ki poraščajo 27,9% Slovenije, predvsem v alpskih hribovjih in panonskih gričevjih (slika 5). Bela jelka nastopa v 13 gozdnih združbah, ki poraščajo 19,4% Slovenije, predvsem na dinarskih planotah in ponekod v alpskih hribovjih (slika 6). Črni gaber nastopa v 11 gozdnih združbah, ki poraščajo 16,0 % Slovenije, predvsem na sredozemskih planotah ter v alpskih hribovjih in gorovjih zahodne Slovenije (slika 7). Mali jesen nastopa v 10 gozdnih združbah, ki poraščajo 14,9 % Slovenije, predvsem na sredozemskih planotah ter v alpskih hribovjih in gorovjih zahodne Slovenije (slika 8). Nekatere gozdne združbe in naravne razmere, v katerih uspevajo, so si zelo podobne. Zato smo posamezne gozdne združbe glede na naravne razmere in pogostost pojavljanja drevesnih vrst v njih smiselno združili v obvladljivo število skupin gozdnega rastja. Tako smo 60 gozdnih združb zmanjšali na 15 razmeroma enotnih skupin gozdnega rastja in jih vključili v analizo. Te skupine so: • skupina jelše in vrbe (v skupini so 3 gozdne združbe: združbe črne jelše, združba bele vrbe ter združba sive jelše), • skupina dob, ponekod s smreko ali brestom (v skupini so 3 gozdne združbe: združba dolgopecljate-ga bresta in doba, združba doba in lasastega beluša ter združba doba in navadne smreke), • skupina bukev (v skupini je 10 gozdnih združb: združbe plemenitih listavcev, združba bukve in navadnega tevja, združba bukve in širokolistne grašice, združba bukve in pirenejskega ptičjega mleka, združba • skupina puhasti hrast in črni gaber (v skupini so 4 gozdne združbe: združba puhastega hrasta in črnega gabra, drugotna združba puhastega hrasta in jesenske vilovine, združba črnega gabra in puhastega hrasta ter drugotna združba puhastega hrasta in trstikaste stožke), • skupina rdeči bor (v skupini so 4 gozdne združbe: združba rdečega bora in trirobe košeničice, združba črnega bora in malega jesena, združba rdečega bora in borovnice ter drugotna združba rdečega bora in okroglolistne lakote), • skupina ruševje (v skupini sta 2 gozdni združbi: združba dlakavega sleča in navadnega slečnika z ruš-jem ter dinarska združba rušja), • skupina jelka (v skupini so 3 gozdne združbe: združba bele jelke in zaveščka, združba bele jelke in trokrpega mahu ter združba bele jelke in okroglolistne lakote), • skupina smreka (v skupini je 8 gozdnih združb: združba navadne smreke in šotnih mahov, združba navadne smreke in smrečnega resnika, združba navadne smreke in golega lepena, drugotna združba navadne smreke in navadne smrdljivke, združba navadne smreke in navadnega tevja, združba navadne smreke in kranjske krhlike, združba navadne smreke in gorske zvezdice ter drugotna združba navadne smreke in vijugaste masnice). 1.2 Oblikovanost površja Z digitalnim modelom višin lahko ugotavljamo šest oziroma dvanajst temeljnih lastnosti oblikovanosti površja (Perko 2002): • oddaljenost in spremenljivost oddaljenosti površja glede na vodoravno ravnino, • oddaljenost in spremenljivost oddaljenosti površja glede na navpično ravnino, • nagnjenost in spremenljivost nagnjenosti površja glede na vodoravno ravnino, • nagnjenost in spremenljivost nagnjenosti površja glede na navpično ravnino, • ukrivljenost in spremenljivost ukrivljenosti površja glede na vodoravno ravnino, • ukrivljenost in spremenljivost ukrivljenosti površja glede na navpično ravnino. O oddaljenosti in nagnjenosti površja glede na vodoravno ravnino je precej literature, o ukrivljenosti površja glede na vodoravno ravnino, nagnjenosti in ukrivljenosti površja glede na navpično ravnino ter njihovi prostorski spremenljivosti pa zelo malo (Wood 1996; Enander 1998; Hrvatin in Perko 2002). Za ugotavljanje morfometričnih značilnosti oblikovanosti površja pod gozdnimi združbami, drevesnimi vrstami in skupinami gozdnega rastja smo med temeljnimi lastnostmi površja izbrali pet lastnosti oziroma kazalcev zanje. To so: • nadmorska višina površja ali oddaljenost površja glede na vodoravno ravnino, • naklon površja ali nagnjenost površja glede na vodoravno ravnino, • ekspozicija površja ali nagnjenost površja glede na navpično ravnino, • naklonska razgibanost površja ali spremenljivost nagnjenosti površja glede na vodoravno ravnino in • ekspozicijska razgibanost površja ali spremenljivost nagnjenosti površja glede na navpično ravnino. Kazalce smo izračunali iz podatkov slovenskega stometrskega digitalnega modela višin (DMR 100...), pri katerem so točke z nadmorskimi višinami površja od juga proti severu ter od zahoda proti vzhodu razmaknjene za 100 m, kar pomeni, da so ploskve med njimi kvadrati z osnovnico 100 m in površino 1 ha (Perko 2001). Število vseh ploskev oziroma hektarskih celic, na katerem slonijo izračuni v okviru geografskega informacijskega sistema, je 2.027.198. Nadmorske višine površja smo podali v metrih, naklone površja v stopinjah od 0 za ravno površje do 90 za navpično površje, ekspozicije površja pa v stopinjah od 0 za skrajno severno lego do 180 za skrajno južno lego. Naklonsko in ekspozicijsko razgibanost površja smo številčno opredelili s posebnima koeficientoma. Izpeljali smo ju iz koeficienta variacije, ki je s 100 pomnoženo razmerje med standardnim odklonom in aritmetično sredino in pove, za koliko se standardni odklon razlikuje od aritmetične sredine v odstotkih (Blejec 1976). Za vsako kvadratno celico slovenskega stometrskega digitalnega modela višin smo ju izračunali iz podatka za to celico in podatkov za njenih osem sosednjih celic, torej skupaj iz devetih podatkov. Koeficient naklonske razgibanosti površja je s 100 pomnoženo razmerje med standardnim odklonom nagnjenosti površja glede na vodoravno ravnino oziroma standardnim odklonom naklona površja osnovne celice in njenih osmih sosed ter povprečno nagnjenostjo površja Slovenije glede na vodoravno ravnino oziroma povprečnim naklonom površja Slovenije. Koeficient prikazuje relativno prostorsko spreminjanje naklona površja okrog vsake celice (Perko 2001 in 2002). Koeficient ekspozicijske razgibanosti površja je s 100 pomnoženo razmerje med standardnim odklonom nagnjenosti površja glede na navpično ravnino oziroma standardnim odklonom ekspozicije površja osnovne celice in njenih osmih sosed ter povprečno nagnjenostjo površja Slovenije glede na navpično ravnino oziroma povprečno ekspozicijo površja Slovenije. Koeficient prikazuje relativno prostorsko spreminjanje ekspozicije površja okrog vsake celice (Perko 2001 in 2002). Za računanje reliefnih kazalcev ter njihove povezanosti z gozdnimi združbami, drevesnimi vrstami in skupinami gozdnega rastja smo uporabili programski paket IDRISI (Eastman 1995). 2 Ugotovitve analize Vrednosti aritmetičnih sredin in standardnih odklonov upoštevanih kazalcev oblikovanosti površja po gozdnih združbah, drevesnih vrstah in skupinah gozdnega rastja podajamo v obsežnih preglednicah 1, 2 in 3, zato v nadaljevanju navajamo le nekatere najmanjše in največje vrednosti po posameznih kazalcih ter nekatere koeficiente stopnje povezanosti. 2.1 Nadmorska višina površja Povprečna nadmorska višina vseh celic je 557 m, vseh celic z gozdom 627 m in vseh celic brez gozda 383 m. Za gozdne združbe velja: • najmanjšo povprečno nadmorsko višino imajo združba gradna in senčnega šaša s 110 m, združbi navadnega gabra in doba z evropsko gomoljčico s 154 m ter drugotna združba puhastega hrasta in trstikaste stožke s 177 m, največjo povprečno nadmorsko višino pa združba dlakavega sleča in navadnega slečnika z rušjem s 1627 m, dinarska združba rušja s 1612 m ter drugotna združba navadne smreke in navadne smrdljivke s 1607 m; • najmanjši standardni odklon nadmorske višine imajo združbi navadnega gabra in doba z evropsko gomoljčico s 4 m, združba dolgopecljatega bresta in doba s 6 m ter združba doba in lasastega beluša z 8 m, največji standardni odklon nadmorske višine pa združba navadne smreke in kranjske krhlike s 430 m, združba bukve in trilistne veternice s 312 m ter drugotna združba navadne smreke in vijugaste masnice z 282 m. Za drevesne vrste smo ugotovili: • najmanjšo povprečno nadmorsko višino imajo črna jelša s 183 m, dob s 198 m in trepetlika z 206 m, največjo povprečno nadmorsko višino pa evropski macesen s 1049 m, črni bor z 911 m in lipa s 798 m; • najmanjši standardni odklon nadmorske višine imajo beli topol, črni topol in dolgopecljati brest s 6 m, največji standardni odklon nadmorske višine pa navadna smreka s 342 m, mali jesen s 319 m in črni gaber s 314 m. Za skupine gozdnega rastja pa je značilno: • najmanjšo povprečno nadmorsko višino ima skupina dob s smreko ali brestom s 199 m, največjo povprečno nadmorsko višino pa skupina ruševje s 1727 m; • najmanjši standardni odklon nadmorske višine ima skupina breza z 61 m, največji standardni odklon nadmorske višine pa skupina smreka s 304 m. S pomočjo koeficienta korelacijskega razmerja e smo izračunali povezanost med rastjem in nadmorsko višino. Vrednost koeficienta povezanosti nadmorske višine površja z gozdnimi združbami je 0,8065, z drevesnimi vrstami 0,3920, s skupinami gozdnega rastja pa 0,7600. Vsi trije koeficienti so bistveno večji od mejnega koeficienta korelacije za statistično pomembnost, ki je po t-testu pri 99,9 % zaupanju in pri upoštevanem številu celic le 0,0024. To pomeni, da z 0,1 % tveganjem lahko sklepamo, da je nadmorska višina površja statistično pomembno povezana z gozdnimi združbami, drevesnimi vrstami in skupinami gozdnega rastja. 2.3 Naklon površja Povprečni naklon vseh celic je 13,1°, vseh celic z gozdom 15,9° in vseh celic brez gozda 6,4°. Za gozdne združbe velja: • najmanjši povprečni naklon imajo združbi navadnega gabra in doba z evropsko gomoljčico z 0,4°, združba dolgopecljatega bresta in doba z 0,5° ter združba doba in navadne smreke z 0,8°, največji povprečni naklon pa združba dlakavega sleča in navadnega slečnika z rušjem z 32,4°, združba malega jesena in črnega gabra s 30,9° ter združba črnega gabra in žarkaste košeničice s 30,7°; • najmanjši standardni odklon naklona imajo združbi navadnega gabra in doba z evropsko gomoljči-co z 0,8°, združba dolgopecljatega bresta in doba z 1,5° ter združba doba in navadne smreke z 1,9°, največji standardni odklon naklona pa združba dlakavega sleča in navadnega slečnika z rušjem s 14,8°, združba črnega gabra in žarkaste košeničice s 13,6° ter združba malega jesena in črnega gabra s 13,4°. Za drevesne vrste smo ugotovili: • najmanjši povprečni naklon imajo beli topol, črni topol in dolgopecljati brest z 0,5°, največji povprečni naklon pa črni bor s 27,3°, evropski macesen s 24,1° in drobnica z 22,2°; • najmanjši standardni odklon naklona imajo beli topol, črni topol in dolgopecljati brest z 1,5°, največji standardni odklon naklona pa evropski macesen in mali jesen z 12,2° in črni gaber z 12,1°. Za skupine gozdnega rastja pa je značilno: • najmanjši povprečni naklon ima skupina dob s smreko ali brestom z 0,9°, največji povprečni naklon pa skupina ruševje z 32,3°; • najmanjši standardni odklon naklona ima skupina dob s smreko ali brestom z 1,9°, največji standardni odklon naklona pa skupina ruševje s 14,8°. Vrednost koeficienta povezanosti naklona površja z gozdnimi združbami je 0,5347, z drevesnimi vrstami 0,2591, s skupinami gozdnega rastja pa 0,4656. Koeficienti so bistveno večji od mejnega koeficienta korelacije za statistično pomembnost, ki je po t-testu pri 99,9 % zaupanju in upoštevanem številu celic 0,0024. To pomeni, da z 0,1 % tveganjem lahko sklepamo, da je naklon površja statistično pomembno povezan z gozdnimi združbami, skupinami gozdnih združb in drevesnimi vrstami. 2.4 Ekspozicija površja Povprečna ekspozicija vseh celic je 97,4°, vseh celic z gozdom 90,9° in vseh celic brez gozda 113,4°. Za gozdne združbe velja: • najmanjšo povprečno (najbolj severno) ekspozicijo imajo združba bukve in navadne polžarke s 43,3°, združba bukve in gozdnega planinščka s 67,7° ter združba bukve in navadnega kresničevja s 70,8°, največjo povprečno (najbolj južno) ekspozicijo pa združbi navadnega gabra in doba z evropsko gomoljčico s 145,4°, združba črnega gabra in žarkaste košeničice s 144,5° ter združba doba in navadne smreke s 136,7°: • najmanjši standardni odklon ekspozicije imajo združba bukve in navadne polžarke s 34,7°, združba navadne smreke in gorske zvezdice s 37,2° ter združba gradna in črnega grahorja z 38,2°, največji standardni odklon ekspozicije pa združba dolgopecljatega bresta in doba s 66,7°, združba bele vrbe s 60,3° ter združbe črne jelše z 59,1°. Za drevesne vrste smo ugotovili: • najmanjšo povprečno ekspozicijo imajo ostrolistni javor in goli brest z 81,1° ter brek s 84,8°, največjo povprečno ekspozicijo pa črna jelša s 136,7°, dob s 131,5° in rdeča vrba s 127,4°; • najmanjši standardni odklon ekspozicije imajo drobnica s 43,3° ter siva jelša in rdeča vrba s 43,5°, največji standardni odklon ekspozicije pa beli topol, črni topol in dolgopecljati brest s 66,7°. Za skupine gozdnega rastja pa je značilno: • najmanjšo povprečno ekspozicijo ima skupina bukev z 78,4°, največjo povprečno ekspozicijo pa skupina dob s smreko ali brestom s 133,7°; • najmanjši standardni odklon ekspozicije ima skupina breza s 50,5°, največji standardni odklon eks-pozicije pa skupina beli gaber, ponekod z dobom s 58,7°. Vrednost koeficienta povezanosti ekspozicije površja z gozdnimi združbami je 0,2000, z drevesnimi vrstami 0,1031, s skupinami gozdnega rastja pa 0,1713. Koeficienti so manjši kot pri nadmorski višini in naklonu površja, a še vedno bistveno večji od mejnega koeficienta korelacije za statistično pomembnost. 2.5 Koeficient navpične razgibanosti površja ali naklonski koeficient Povprečni koeficient navpične razgibanosti vseh celic je 26,1, vseh celic z gozdom 30,3 in vseh celic brez gozda 16,0. Za gozdne združbe velja: • najmanjši povprečni naklonski koeficient (najmanjšo navpično razgibanost) imajo združbi navadnega gabra in doba z evropsko gomoljčico z 1,7, združba doba in navadne smreke z 2,7 ter združbe črne jelše s 3,9, največji povprečni naklonski koeficient (največjo navpično razgibanost) pa združba črnega gabra in žarkaste košeničice s 53,5, združba dlakavega sleča in navadnega slečnika z rušjem s 53,4 ter združba malega jesena in črnega gabra z 51,0; • najmanjši standardni odklon naklonskega koeficienta imajo združbi navadnega gabra in doba z evropsko gomoljčico z 1,4, združba doba in lasastega beluša s 3,4 ter združba doba in navadne smreke s 4,3, največji standardni odklon naklonskega koeficienta pa združba malega jesena in črnega gabra z 31,4, združba dlakavega sleča in navadnega slečnika z rušjem z 29,2 ter združba bukve in trilistne veternice s 25,4. Za drevesne vrste smo ugotovili: • najmanjši povprečni naklonski koeficient imajo črna jelša z 2,7, dob s 3,7 in beli topol s 5,2, največji povprečni naklonski koeficient pa črni bor s 43,2, drobnica z 42,9 in evropski macesen z 39,6; • najmanjši standardni odklon naklonskega koeficienta imajo črna jelša s 5,5, trepetlika s 6,8 in dob s 6,9, največji standardni odklon naklonskega koeficienta pa drobnica s 23,7, evropski macesen s 23,3 in črni gaber z 22,6. Za skupine gozdnega rastja pa je značilno: • najmanjši povprečni naklonski koeficient ima skupina dob s smreko ali brestom z 2,9, največji povprečni naklonski koeficient pa skupina ruševje s 53,4; • najmanjši standardni odklon naklonskega koeficienta ima skupina dob s smreko ali brestom s 5,9, največji standardni odklon naklonskega koeficienta pa skupina ruševje z 29,1. Vrednost koeficienta povezanosti naklonskega koeficienta z gozdnimi združbami je 0,4297, z drevesnimi vrstami pa 0,2106, s skupinami gozdnega rastja pa 0,3726. Koeficienti so manjši kot pri nadmorski višini in naklonu površja ter večji kot pri ekspoziciji površja. Vsi trije koeficienti so statistično pomembni. 2.6 Koeficient vodoravne razgibanosti površja ali ekspozicijski koeficient Povprečni koeficient navpične razgibanosti vseh celic je 23,0, vseh celic z gozdom 24,6 in vseh celic brez gozda 19,1. Za gozdne združbe velja: • najmanjši povprečni ekspozicijski koeficient (najmanjšo vodoravno razgibanost) imajo združbi navadnega gabra in doba z evropsko gomoljčico z 0,5, združba dolgopecljatega bresta in doba z 1,6 ter združbe črne jelše s 5,5, največji povprečni ekspozicijski koeficient (največjo ekspozicijsko razgibanost) pa združba gradna in senčnega šaša s 34,4, drugotna združba gradna in navadnega črnilca z 29,7 ter dinarska združba rušja z 29,6; • najmanjši standardni odklon ekspozicijskega koeficienta imajo združbi navadnega gabra in doba z evropsko gomoljčico s 3,4, združba dolgopecljatega bresta in doba z 8,4 ter drugotna združba črnega gabra in jesenske vilovine z 11,2, največji standardni odklon ekspozicijskega koeficienta pa drugotna združba rdečega bora in okroglolistne lakote z 19,1, združba navadnega gabra in borovnice z 18,3 ter združba bele vrbe s 17,7. Za drevesne vrste smo ugotovili: • najmanjši povprečni ekspozicijski koeficient imajo beli topol, črni topol in dolgopecljati brest z 1,6, največji povprečni ekspozicijski koeficient pa pravi kostanj s 27,2, graden s 26,4 in brek s 25,3; • najmanjši standardni odklon ekspozicijskega koeficienta imajo beli topol, črni topol in dolgopeclja-ti brest z 8,4, največji standardni odklon ekspozicijskega koeficienta pa bela vrba z 18,8, trepetlika s 17,6 in čremsa s 17,5. Za skupine gozdnega rastja pa je značilno: • najmanjši povprečni ekspozicijski koeficient ima skupina dob s smreko ali brestom s 6,8, največji povprečni ekspozicijski koeficient pa skupina bukev, kostanj in graden z 28,6; • najmanjši standardni odklon ekspozicijskega koeficienta ima skupina dob s smreko ali brestom s 14,1, največji standardni odklon ekspozicijskega koeficienta pa skupina beli gaber, ponekod z dobom z 18,0. Vrednost koeficienta povezanosti ekspozicijskega koeficienta z gozdnimi združbami je 0,2476, z drevesnimi vrstami 0,1293, s skupinami gozdnega rastja pa 0,2075, Koeficienti so manjši kot pri naklonskem koeficientu, a večji kot pri ekspoziciji površja in statistično pomembni. 3 Sklep Pri vrednotenju analize je treba upoštevati stopnjo natančnosti stometrskega digitalnega modela višin (Perko 2001, Državna geodezija...) in natančnost oziroma posplošenost zemljevida gozdnih združb (Marinček in Carni 2002). Z obdelavo gozdnih združb v geografskem informacijskem sistemu smo določili razprostranjenost posameznih gozdnih združb. Najobsežnejše gozdne združbe so: združba bukve in pravega kostanja, ki zavzema 22,3 % vseh gozdnih površin, združba bukve in spomladanske torilnice z 10,2 %, združba bukve in črnega gabra z 9,0 % ter združba bukve in rebrenjače s 6,3 %. Ostale gozdne združbe poraščajo manj kot 5 % gozdnih površin v Sloveniji. Kar 39 gozdnih združb porašča manj kot odstotek gozdnih površin. Z analizo smo ugotovili številne vrednosti upoštevanih reliefnih kazalcev za posamezne gozdne združbe, drevesne vrste in skupine gozdnega rastja. V preglednicah podajamo le dve: aritmetično sredino in standardni odklon, ki sta glede na natančnost podatkov najbolj kakovostna, saj omilita morebitne nenatančnosti na zemljevidu gozdnih združb. S koeficientom korelacijskega razmerja smo potrdili močno povezanost med rastjem in izoblikovanostjo površja, stopnjo povezanosti pa opredelili z višino koeficientov. Med upoštevanimi reliefnimi kazalci so največji koeficienti povezanosti značilni za nadmorsko višino površja, najmanjši pa za eks-pozicijo površja. Z vsemi reliefnimi kazalci so najbolj povezane gozdne združbe, nato skupine gozdnega rastja, najmanj pa drevesne vrste. Vsi izračunani kazalci so statistično pomembni, največji, kar 0,8065, pa je koeficient povezanosti med nadmorsko višino površja in gozdnimi združbami. Kvadratna vrednost koeficienta je 0,6505, kar pomeni, da si skoraj dve tretjini razlik med gozdnimi združbami lahko razlagamo z neposrednim in posrednim vplivom oblikovanosti površja. Preglednica 1: Pregled aritmetičnih sredin in standardnih odklonov za nadmorsko višino, naklon, ekspozicijo, naklonski koeficient in ekspozicijski koeficient površja po gozdnih združbah. nadmorska višina naklon ekspozicija naklonski keoficient ekspozicijski koeficient gozdne združbe povprečje standardni povprečje standardni povprečje standardni povprečje standardni povprečje standardni odklon odklon odklon odklon odklon združbe črne jelše 197,4 66,4 1,2 3,1 131,7 59,1 3,9 7,2 5,5 15,1 združba bele vrbe 218,1 65,0 2,1 4,8 121,5 60,3 7,9 13,3 9,2 17,7 združba sive jelše 318,9 68,5 15,9 7,4 127,3 43,5 31,5 13,0 24,9 16,5 združba dolgopecljatega bresta in doba 218,2 6,4 0,5 1,5 108,7 66,7 5,2 16,9 1,6 8,4 združbe plemenitih listavcev 1221,4 79,0 16,9 7,5 120,9 46,4 36,9 14,8 27,9 14,9 združba doba in lasastega beluša 539,2 7,9 2,8 2,2 81,5 49,3 7,4 3,4 12,3 17,0 združba navadnega gabra in pirenejskega ptičjega mleka 309,4 202,0 17,1 10,5 83,7 51,6 29,9 19,6 25,9 16,6 združba gradna in senčnega šaša 110,2 32,1 9,6 5,6 89,7 52,6 21,7 10,0 34,3 15,4 združba navadnega gabra in bele jelke 315,3 114,4 8,1 5,7 89,4 50,4 17,2 10,9 21,8 16,3 drugotna združba navadnega gabra in dišeče lakote 499,2 83,7 8,0 5,7 96,7 48,8 17,0 10,7 22,1 16,7 združba navadnega gabra in borovnice 302,8 126,7 5,2 5,1 102,4 54,8 12,1 10,9 19,3 18,3 združba navadnega gabra in črnega teloha 466,7 139,9 9,6 9,7 119,5 43,5 23,3 16,2 16,5 16,4 združba doba in navadne smreke 187,9 25,7 0,8 1,9 136,7 53,2 2,7 4,3 7,0 14,2 združba navadnega gabra in čremse 246,1 61,4 3,7 5,1 107,1 57,3 9,1 10,8 21,0 17,5 združbi navadnega gabra in doba z evropsko gomoljčico 154,0 4,1 0,4 0,8 145,4 49,7 1,7 1,4 0,5 3,4 združba bukve in navadnega tevja 525,8 156,5 13,9 8,7 84,8 53,4 29,2 17,2 25,3 16,4 združba bukve in širokolistne grašice 364,0 114,2 14,9 9,1 79,9 51,6 30,8 17,0 28,8 14,8 združba bukve in pirenejskega ptičjega mleka 480,7 206,8 20,9 7,9 85,0 52,5 35,3 18,4 21,8 13,9 združba bukve in velecvetne mrtve koprive 581,9 191,9 14,4 8,6 73,6 50,2 27,9 16,2 22,8 15,5 združba bukve in navadnega kresničevja 611,4 211,0 25,0 10,2 70,8 49,9 43,1 21,9 22,4 15,2 združba bukve in navadne polžarke 843,5 193,2 19,7 9,4 43,3 34,7 34,6 16,3 20,6 11,7 združba bukve in zasavske konopnice 1105,4 234,1 16,2 8,8 79,2 50,8 28,7 16,2 23,0 14,1 združba bukve in spomladanske torilnice 808,0 203,7 12,9 8,0 85,3 50,4 27,7 15,1 24,8 15,5 združba bukve in trilistne veternice 1073,2 312,5 27,1 13,1 94,3 55,2 44,1 25,4 18,6 14,0 združba bukve in gozdnega planinščka 959,6 243,5 20,5 10,6 67,7 51,5 35,5 19,5 21,0 14,7 združba bukve in platanolistne zlatice 1217,6 238,8 24,8 11,8 96,8 53,6 39,8 21,3 21,5 14,7 združba bukve in kopjaste podlesnice 1383,9 113,4 17,8 8,4 82,9 52,8 37,8 15,4 28,7 15,7 p s= o H v t 5' d ^t p CTC) O o O o N P-3 O V 0 v sj p ' v 1 v to (j! združba bukve in črnega gabra 632,8 208,1 21,0 10,5 103,3 51,4 39,0 20,6 24,1 15,6 O združba bukve in jesenske vilovine 638,9 170,2 13,0 8,1 81,5 50,6 26,5 15,4 24,4 16,0 o CTC) drugotna združba gradna in navadnega črnilca 492,4 146,1 12,1 6,2 87,8 50,9 26,0 11,8 29,7 14,6 p s drugotna združba navadne breze in orlove praproti 205,9 60,6 4,8 3,5 92,2 50,5 10,9 6,8 18,5 17,6 i združba bukve in rebrenjače 559,4 161,9 17,6 8,2 92,2 54,6 33,7 16,5 26,5 16,0 < O) t združba bukve in pravega kostanja 437,5 195,2 14,1 8,3 91,4 52,8 28,3 15,2 29,1 15,7 i združba bukve in belkaste bekice 1016,2 235,9 20,5 7,8 83,1 54,2 31,6 16,8 20,5 13,7 združba puhastega hrasta in črnega gabra 425,9 180,3 9,1 7,8 90,8 53,5 20,0 16,2 24,3 16,4 — drugotna združba puhastega hrasta in jesenske vilovine 249,2 110,5 13,8 6,9 89,2 55,5 29,5 14,8 28,6 17,2 2 o drugotna združba črnega gabra in jesenske vilovine 562,8 248,3 19,1 10,2 117,0 39,9 30,9 20,5 13,6 11,2 O OJ združba črnega gabra in puhastega hrasta 545,9 195,1 22,7 11,6 119,3 43,6 43,0 24,1 21,9 14,7 združba gradna in jesenske vilovine 351,1 177,8 12,6 7,2 88,3 57,1 26,8 14,0 27,4 16,3 drugotna združba puhastega hrasta in trstikaste stožke 176,7 78,2 15,8 7,0 71,6 52,4 34,9 14,9 26,8 16,5 združba gradna in črnega grahorja 313,2 117,8 16,9 8,8 131,8 38,2 41,0 18,0 22,8 17,4 združba rdečega bora in trirobe košeničice 635,7 119,0 15,0 7,5 99,9 50,0 32,7 13,9 27,9 15,8 združba črnega gabra in žarkaste košeničice 786,8 158,1 30,7 13,6 144,5 41,5 53,5 24,0 16,3 16,3 združba črnega bora in malega jesena 911,2 257,6 27,3 10,5 114,0 50,3 43,2 21,1 20,2 14,4 združba malega jesena in črnega gabra 734,7 231,4 30,9 13,4 124,3 46,5 51,0 31,4 15,6 15,7 združba dlakavega sleča in navadnega slečnika z rušjem 1627,5 258,2 32,4 14,8 87,5 53,7 53,4 29,2 20,6 14,0 dinarska združba rušja 1612,0 69,9 24,1 6,9 84,8 58,4 46,2 15,7 29,6 17,0 združba rdečega bora in borovnice 444,1 150,0 9,1 7,7 102,5 53,3 19,2 14,7 21,7 17,2 drugotna združba rdečega bora in okroglolistne lakote 280,0 37,4 3,8 4,1 109,8 56,2 9,2 8,5 16,8 19,1 združba bele jelke in zaveščka 840,4 154,6 14,3 6,9 80,2 52,4 27,0 11,7 21,1 12,9 združba bele jelke in trokrpega mahu 614,1 188,8 16,3 7,4 82,4 53,3 30,7 14,7 26,4 15,6 združba bele jelke in okroglolistne lakote 629,7 178,1 16,9 8,4 83,0 53,2 32,6 16,3 27,1 15,4 združba navadne smreke in šotnih mahov 1295,9 107,9 9,5 6,5 81,9 51,5 22,5 12,5 27,1 14,8 združba navadne smreke in smrečnega resnika 1210,1 172,2 14,5 8,7 116,2 46,5 26,5 15,3 23,7 14,7 združba navadne smreke in golega lepena 1451,9 140,7 17,2 9,2 99,9 51,3 33,2 16,4 23,1 14,4 drugotna združba navadne smreke in navadne smrdljivke 1607,3 112,7 27,2 10,5 97,3 39,8 48,9 19,6 22,1 13,1 združba navadne smreke in navadnega tevja 1193,5 45,6 13,4 6,6 89,2 44,7 32,8 9,6 27,0 12,9 združba navadne smreke in kranjske krhlike 1091,7 430,2 21,9 12,7 102,4 52,3 34,9 23,5 19,7 16,6 a združba navadne smreke in gorske zvezdice 1122,3 46,6 12,8 7,5 125,7 37,2 30,6 13,8 21,7 12,1 N r drugotna združba navadne smreke in vijugaste masnice 1001,2 281,9 22,3 9,7 95,3 53,2 37,3 20,1 22,7 14,8 e Preglednica 2: Pregled aritmetičnih sredin in standardnih odklonov za nadmorsko višino, naklon, ekspozicijo, naklonski koeficient in ekspozicijski koeficient površja po drevesnih vrstah. nadmorska višina naklon ekspozicija naklonski keoficient ekspozicijski koeficient gozdne združbe povprečje standardni povprečje standardni povprečje standardni povprečje standardni povprečje standardni odklon odklon odklon odklon odklon bela jelka 743,0 304,1 15,7 9,5 86,8 52,6 30,3 17,1 24,4 15,6 maklen 555,8 210,5 16,3 10,5 95,1 52,3 31,7 19,9 23,9 16,0 ostrolistni javor 726,5 227,1 13,4 8,3 81,1 50,7 27,8 15,5 24,1 15,6 beli javor 755,3 300,2 17,9 10,8 87,1 52,9 33,4 19,6 23,4 15,5 črna jelša 183,5 36,4 0,8 1,9 136,7 54,4 2,7 5,5 5,2 12,9 siva jelša 318,9 68,5 15,9 7,4 127,3 43,5 31,5 13,0 24,9 16,5 navadna breza 516,3 179,8 15,2 8,9 94,1 54,3 29,6 17,4 25,1 16,5 navadni gaber 435,1 199,4 11,5 8,9 91,6 54,7 23,5 17,1 23,1 17,0 pravi kostanj 473,0 200,4 14,0 8,6 91,7 53,5 28,0 16,2 27,2 16,2 bukev 659,4 310,7 16,8 10,1 89,3 53,1 31,8 18,5 25,2 15,8 veliki jesen 500,1 228,6 17,8 9,8 95,3 52,5 32,2 18,5 20,6 14,9 mali jesen 682,9 319,3 19,5 12,2 97,6 53,0 35,6 22,5 22,6 15,6 ostroplodni jesen 321,6 150,2 1,2 2,1 100,0 62,9 5,9 14,1 5,1 12,8 evropski macesen 1049,0 301,2 24,1 12,2 87,1 55,2 39,6 23,3 19,6 14,3 črni gaber 678,0 313,6 19,9 12,1 95,8 53,2 36,1 22,6 22,6 15,6 navadna smreka 742,5 342,0 16,2 10,9 90,4 53,6 30,4 19,3 23,2 15,9 črni bor 911,2 257,6 27,3 10,5 114,0 50,3 43,2 21,1 20,2 14,4 rdeči bor 552,1 228,0 15,6 9,5 96,2 54,6 29,9 18,1 24,7 16,7 beli topol 218,2 6,4 0,5 1,5 108,7 66,7 5,2 16,9 1,6 8,4 črni topol 218,2 6,4 0,5 1,5 108,7 66,7 5,2 16,9 1,6 8,4 trepetlika 205,9 60,6 4,8 3,5 92,2 50,5 10,9 6,8 18,5 17,6 češnja 408,4 179,6 10,2 8,6 93,3 54,1 21,3 16,6 22,0 17,1 čremsa 246,1 61,4 3,7 5,1 107,1 57,3 9,1 10,8 21,0 17,5 drobnica 524,8 200,8 22,2 11,5 120,5 43,3 42,9 23,6 22,0 15,0 cer 590,7 173,1 13,4 9,3 90,9 51,1 27,0 18,0 23,6 16,0 graden 479,0 204,7 14,7 9,4 94,0 53,2 29,2 17,7 26,4 16,3 puhasti hrast 391,2 193,4 11,7 9,1 92,0 53,9 24,8 18,5 25,0 16,5 p s= o H v t 5' d ^t p CTC) O o O o N P-3 O V 0 v sj p ' v 1 v to -J dob 198,1 62,0 1,3 2,8 131,5 55,7 3,7 6,9 8,0 14,8 bela vrba 248,4 80,6 6,3 8,5 123,3 55,9 15,0 17,0 13,9 18,8 rdeča vrba 318,9 68,5 15,9 7,4 127,3 43,5 31,5 13,0 24,9 16,5 mokovec 625,7 205,4 19,5 10,6 100,9 51,4 36,6 20,6 23,6 15,6 brek 525,8 156,5 13,9 8,7 84,8 53,4 29,2 17,2 25,3 16,4 lipovec 520,1 175,5 12,5 9,8 107,1 46,2 23,1 17,1 18,2 15,3 lipa 797,6 215,7 12,7 8,1 85,7 50,6 27,4 15,2 24,7 15,6 goli brest 727,1 227,7 13,4 8,3 81,1 50,7 27,8 15,5 24,1 15,6 dolgopecljati brest 218,2 6,4 0,5 1,5 108,7 66,7 5,2 16,9 1,6 8,4 poljski brest 321,6 150,2 1,2 2,1 100,0 62,9 5,9 14,1 5,1 12,8 Preglednica 3: Pregled aritmetičnih sredin in standardnih odklonov za nadmorsko višino, naklon, ekspozicijo, naklonski koeficient in ekspozicijski koeficient površja po skupinah gozdnega rastja nadmorska višina naklon ekspozicija naklonski keoficient ekspozicijski koeficient gozdne združbe povprečje standardni povprečje standardni povprečje standardni povprečje standardni povprečje standardni odklon odklon odklon odklon odklon jelše in vrbe 225,5 78,8 4,0 7,1 127,0 57,5 10,0 14,6 10,1 17,7 dob s smreko ali brestom 199,0 61,8 0,9 1,9 133,7 55,0 2,9 5,8 6,8 14,1 bukev 607,2 242,1 15,4 9,4 78,4 51,6 30,0 17,7 23,9 15,7 beli gaber, ponekod z dobom 245,1 151,1 8,4 10,6 108,8 58,7 15,7 18,8 16,8 18,0 graden in beli gaber, ponekod s smreko 364,7 156,7 8,9 6,6 93,1 52,7 19,3 12,9 23,5 17,0 bukev in jelka 849,0 225,7 14,7 9,0 82,7 51,3 29,2 16,2 23,8 15,3 bukev in smreka 1119,1 298,7 26,3 12,8 95,1 54,7 42,7 24,3 19,5 14,3 črni gaber in mali jesen 630,1 213,4 21,1 10,7 105,0 50,9 38,9 21,2 23,2 15,6 breza 205,9 60,6 4,8 3,5 92,2 50,5 10,9 6,8 18,5 17,6 bukev, kostanj in graden 464,4 195,0 14,9 8,4 91,5 53,2 29,5 15,7 28,6 15,8 puhasti hrast in črni gaber 391,2 193,4 11,7 9,1 92,0 53,9 24,8 18,5 25,0 16,5 rdeči bor 464,9 225,0 10,0 9,7 105,1 53,6 20,2 17,1 20,9 17,5 ruševje 1627,4 257,4 32,3 14,8 87,5 53,8 53,4 29,1 20,6 14,1 jelka 633,2 181,4 16,8 8,3 82,9 53,2 32,3 16,1 26,9 15,4 smreka 1061,8 304,4 20,8 10,3 97,5 52,8 35,4 20,0 22,7 15,0 O o) 0 CTC) p vi 1 v t i 7 — o o & p N •T3 Pri nadaljnjih raziskavah bo zanimivo ugotavljati razporeditev gozdnih združb, drevesnih vrst in skupin gozdnega rastja po višinskih pasovih in razredih ostalih reliefnih kazalcev ter povezanost gozdnih združb, drevesnih vrst in skupin gozdnega rastja z drugimi reliefnimi kazalci, na primer z razgibanostjo površja glede na navpično in vodoravno ukrivljenost površja. Zanimiva bi bila tudi raziskava povezanosti gozdnih združb, drevesnih vrst in skupin gozdnega rastja s posameznimi vrstami prsti in z nekaterimi podnebnimi kazalci, na primer s temperaturami, padavinami in količino sončnega obsevanja. S pomočjo geografskega informacijskega sistema je mogoče razvrstiti gozdne združbe, drevesne vrste in skupine gozdnega rastja ne samo po njihovih bioloških značilnostih, ampak tudi glede na reliefne razmere, na katerih uspevajo, in to s statistično metodo hierarhičnega razvrščanja v skupine (Perko 1998, Ward 1963). Taka razvrstitev gozdnih družb se bo lahko močno razlikovala od razvrstitve gozdnih združb v skupine gozdnega rastja, ki smo jo opisali v tem prispevku. 4 Viri in literatura Blejec, M. 1976: Statistične metode za ekonomiste. Ljubljana. DMR100, stometrski digitalni model reliefa Slovenije. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Državna geodezija. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 1998. Eastman, J. R. 1995: IDRISI for Windows. User's Guide. Worcester. Enander, H. 1998: Terrain attributes for an area of Graves county. Medmrežje: www.murraystate.edu/qacd/cos/geo/gsc521/1998/henander/index.html, 10.6.2002. Hrvatin, M., Perko, D. 2002: Ugotavljanje ukrivljenosti površja z digitalnim modelom višin in njena uporabnost v geomorfologiji. Geografski informacijski sistemi 2001-2002. Ljubljana. Marinček, L., Carni, A. 2002: Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije v merilu 1:400.000. Ljubljana. Perko, D. 1992: Nakloni v Sloveniji in digitalni model reliefa. Geodetski vestnik 36/2. Ljubljana. Perko, D. 1998: The regionalization of Slovenia. Geografski zbornik 38. Ljubljana. Perko, D. 2001: Analiza površja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa. Geografija Slovenije 3. Ljubljana. Ward, J. H. 1963: Hierarchical grouping to optimize an objective function. American statistical association journal. New York. Wood, J. 1996: The geomorphological characterisation of digital elevation models. Doktorska naloga, Department of geography, University of Leicester. Leicester. Zupančič, M., Seliškar, A., Žagar, V. 1998: Rastlinstvo. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. 5 Summary: Forest vegetation and morphometric characteristics of surface in Slovenia (translated by the authors) The aim of the article was the analysis and quantification of forest associations, tree species and groups of forest vegetation according to some relief elements and the determination of the connection level between them. In Slovenia the forests occupy over than 60% of the entire surface and that means that the country belongs among the most forested in the world. We used the newest vegetation map in scale 1 : 400.000, which represents 60 forest associations, and the 100-meter digital elevation model. Digital elevation model offers the possibility to determine the surface distance, the surface inclination and the surface curvature in regard to a horizontal or vertical plane (in space), therefore a horizontal and vertical surface distance, a horizontal and vertical surface inclination and a horizontal and vertical surface curvature are distinguished. The surface distance, the surface inclination and the surface curvature can vary over space. The variation in regard to a horizontal plane is known as the vertical surface roughness and the variation in regard to a vertical plane is called the horizontal surface roughness. The vertical surface roughness and the horizontal surface roughness are determined by the vertical and horizontal surface roughness coefficients. Both coefficients are derived from the variability coefficient of the main cell and its 8 neighbouring cells. The vertical surface roughness coefficient or slope coefficient (the relation between the standard deviation of the vertical inclination of the cell and the average vertical inclination of all cells multiplied by 100) determines the spatial variability of vertical inclination (slope) for all 2,027,198 cells of Slovenia's 100-meter digital elevation model. The minimum of the coefficient is 0.0, the average 26.2, the maximum 242.7, and the standard deviation 19.9. The horizontal surface roughness coefficient or aspect coefficient (the relation between the standard deviation of the horizontal inclination of the cell and the average horizontal inclination of all cells multiplied by 100) determines the spatial variability of the horizontal inclination (aspect) for all 2,027,198 cells of Slovenia's 100-meter digital elevation model. The minimum of the coefficient is 0.0, the average 23.0, the maximum 91.9, and the standard deviation 17.1. Beside the slope and aspect coefficient we have considered also the vertical surface distance or elevation, the vertical surface inclination or slope and the horizontal vertical surface inclination or aspect. The average and standard deviation values of the relief elements according to the forest associations, tree species and groups of forest vegetation are presented in the tables 1,2 in 3. Through the investigation of vegetation within the geographical information system we have determined the area occupied by single forest associations. The most extensive forest association are: Castaneo sativae-Fagetum, which occupies 22.3% of the total forest area, Omphalodo-Fagetum with 10,2%, Ostryo-Fagetum with 9,0% and Blechno-Fagetum with 6,3%. All the other forest associations occupy less than 5% of the forest area in Slovenia, while 39 forest associations between them occupy even less than 1%. The coefficient of correlation proportion etha indicates strong connection between vegetation and relief elements. Among the considered relief elements elevation reach the highest correlation coefficient, while aspect attain the lowest. The highest degree of connection to the relief elements belongs to forest associations, followed by the groups of forest vegetation and finally by the tree species. Table 1: Review of average and standard deviation values for elevation, slope, aspect, slope coefficient and aspect coefficient according to forest associations. Elevation Slope Aspect Slope coefficient Aspect coefficient Forest association Average Standard deviation Average Standard deviation Average Standard deviation Average Standard deviation Average Standard deviation Alnetum glutinosae 197.4 66.4 1.2 3.1 131.7 59.1 3.9 7.2 5.5 15.1 Salicetum albae 218.1 65.0 2.1 4.8 121.5 60.3 7.9 13.3 9.2 17.7 Alnetum incanae 318.9 68.5 15.9 7.4 127.3 43.5 31.5 13.0 24.9 16.5 Querco roboris-Ulmetum laevis 218.2 6.4 0.5 1.5 108.7 66.7 5.2 16.9 1.6 8.4 Aceri-Fraxinetum 1221.4 79.0 16.9 7.5 120.9 46.4 36.9 14.8 27.9 14.9 Asparago tenuifolii-Quercetum roboris 539.2 7.9 2.8 2.2 81.5 49.3 7.4 3.4 12.3 17.0 Ornithogalopyrenaici-Carpinetum betuh 309.4 202.0 17.1 10.5 83.7 51.6 29.9 19.6 25.9 16.6 Carici umbrosae-Quercetum petraeae 110.2 32.1 9.6 5.6 89.7 52.6 21.7 10.0 34.3 15.4 Abio albae-Carpinetum betuli 315.3 114.4 8.1 5.7 89.4 50.4 17.2 10.9 21.8 16.3 Asperulo odoratae-Carpinetum betuh 499.2 83.7 8.0 5.7 96.7 48.8 17.0 10.7 22.1 16.7 Vaccinio myrtilli-Carpinetum betuh 302.8 126.7 5.2 5.1 102.4 54.8 12.1 10.9 19.3 18.3 Helleboro nigri-Carpinetum betuh 466.7 139.9 9.6 9.7 119.5 43.5 23.3 16.2 16.5 16.4 Piceo abietis-Quercetum roboris 187.9 25.7 0.8 1.9 136.7 53.2 2.7 4.3 7.0 14.2 Prunopadi-Carpinetum betuh 246.1 61.4 3.7 5.1 107.1 57.3 9.1 10.8 21.0 17.5 Pseudostellario europaeae-Carpinetum betuli, Pseudostellario europaeae-Quercetum roboris 154.0 4.1 0.4 0.8 145.4 49.7 1.7 1.4 0.5 3.4 Hacquetio-Fagetum 525.8 156.5 13.9 8.7 84.8 53.4 29.2 17.2 25.3 16.4 Vicio oroboidi-Fagetum 364.0 114.2 14.9 9.1 79.9 51.6 30.8 17.0 28.8 14.8 Ornithogalo pyrenaici-Fagetum 480.7 206.8 20.9 7.9 85.0 52.5 35.3 18.4 21.8 13.9 Lamio orvalae-Fagetum 581.9 191.9 14.4 8.6 73.6 50.2 27.9 16.2 22.8 15.5 Arunco-Fagetum 611.4 211.0 25.0 10.2 70.8 49.9 43.1 21.9 22.4 15.2 Isopyro-Fagetum 843.5 193.2 19.7 9.4 43.3 34.7 34.6 16.3 20.6 11.7 Cardamini savensi-Fagetum 1105.4 234.1 16.2 8.8 79.2 50.8 28.7 16.2 23.0 14.1 Omphalodo-Fagetum 808.0 203.7 12.9 8.0 85.3 50.4 27.7 15.1 24.8 15.5 Anemono trifoliae-Fagetum 1073.2 312.5 27.1 13.1 94.3 55.2 44.1 25.4 18.6 14.0 Homogyno sylvestris-Fagetum 959.6 243.5 20.5 10.6 67.7 51.5 35.5 19.5 21.0 14.7 Ranunculo platanifoliae-Fagetum 1217.6 238.8 24.8 11.8 96.8 53.6 39.8 21.3 21.5 14.7 p s= o H v t c p CTC) O o O o N p-3 O xs 0 v sj p ' v 1 v Polysticho Ionchitis-Fagetum 1383.9 113.4 17.8 8.4 82.9 52.8 37.8 15.4 28.7 15.7 Ostryo-Fagetum 632.8 208.1 21.0 10.5 103.3 51.4 39.0 20.6 24.1 15.6 Seslerio autumnalis-Fagetum 638.9 170.2 13.0 8.1 81.5 50.6 26.5 15.4 24.4 16.0 Melampyro vulgati-Quercetum petraeae 492.4 146.1 12.1 6.2 87.8 50.9 26.0 11.8 29.7 14.6 Pteridio-Betuletum pendulae 205.9 60.6 4.8 3.5 92.2 50.5 10.9 6.8 18.5 17.6 Blechno-Fagetum 559.4 161.9 17.6 8.2 92.2 54.6 33.7 16.5 26.5 16.0 Castaneo sativae-Fagetum 437.5 195.2 14.1 8.3 91.4 52.8 28.3 15.2 29.1 15.7 Luzulo albide-Fagetum 1016.2 235.9 20.5 7.8 83.1 54.2 31.6 16.8 20.5 13.7 Ostryo carpinifoliae-Quercetumpubescentis 425.9 180.3 9.1 7.8 90.8 53.5 20.0 16.2 24.3 16.4 Seslerio autumnalis-Quercetum pubescentis 249.2 110.5 13.8 6.9 89.2 55.5 29.5 14.8 28.6 17.2 Seslerio autumnalis-Ostryetum carpinifoliae 562.8 248.3 19.1 10.2 117.0 39.9 30.9 20.5 13.6 11.2 Querco-Ostryetum carpinifoliae 545.9 195.1 22.7 11.6 119.3 43.6 43.0 24.1 21.9 14.7 Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae 351.1 177.8 12.6 7.2 88.3 57.1 26.8 14.0 27.4 16.3 Molinio litoralis-Quercetum pubescensis 176.7 78.2 15.8 7.0 71.6 52.4 34.9 14.9 26.8 16.5 Lathyro nigri-Quercetum petraeae 313.2 117.8 16.9 8.8 131.8 38.2 41.0 18.0 22.8 17.4 Genisto januensis-Pinetum sylvestris 635.7 119.0 15.0 7.5 99.9 50.0 32.7 13.9 27.9 15.8 Cytisantho radiatae-Ostryetum carpinifoliae 786.8 158.1 30.7 13.6 144.5 41.5 53.5 24.0 16.3 16.3 Fraxino orni-Pinetum nigrae 911.2 257.6 27.3 10.5 114.0 50.3 43.2 21.1 20.2 14.4 Ostryo carpinifoliae-Fraxinetum orni 734.7 231.4 30.9 13.4 124.3 46.5 51.0 31.4 15.6 15.7 Rhodothamno-Rhododedretum hirsuti 1627.5 258.2 32.4 14.8 87.5 53.7 53.4 29.2 20.6 14.0 Pinetum mugo croaticum 1612.0 69.9 24.1 6.9 84.8 58.4 46.2 15.7 29.6 17.0 Vaccino myrtilli-Pinetum sylvestris 444.1 150.0 9.1 7.7 102.5 53.3 19.2 14.7 21.7 17.2 Galio rotundifolii-Pinetum sylvestris 280.0 37.4 3.8 4.1 109.8 56.2 9.2 8.5 16.8 19.1 Neckero crispae-Abietetum albae 840.4 154.6 14.3 6.9 80.2 52.4 27.0 11.7 21.1 12.9 Bazzanio trilobatae-Abietetum albae 614.1 188.8 16.3 7.4 82.4 53.3 30.7 14.7 26.4 15.6 Galio rotundifolii-Abietetum albae 629.7 178.1 16.9 8.4 83.0 53.2 32.6 16.3 27.1 15.4 Sphagno-Piceetum 1295.9 107.9 9.5 6.5 81.9 51.5 22.5 12.5 27.1 14.8 Rhytidiadelpho lorei-Piceetum 1210.1 172.2 14.5 8.7 116.2 46.5 26.5 15.3 23.7 14.7 Adenostylo glabrae-Piceetum 1451.9 140.7 17.2 9.2 99.9 51.3 33.2 16.4 23.1 14.4 Aposerido-Piceetum 1607.3 112.7 27.2 10.5 97.3 39.8 48.9 19.6 22.1 13.1 Hacquetio epipactidis-Piceetum 1193.5 45.6 13.4 6.6 89.2 44.7 32.8 9.6 27.0 12.9 Rhamno fallici-Piceetum 1091.7 430.2 21.9 12.7 102.4 52.3 34.9 23.5 19.7 16.6 Stellario montanae-Piceetum 1122.3 46.6 12.8 7.5 125.7 37.2 30.6 13.8 21.7 12.1 Avenello flexuosae-Piceetum 1001.2 281.9 22.3 9.7 95.3 53.2 37.3 20.1 22.7 14.8 o o) 0 CTC) tu vi 1 v t i 7 — o o Table 2: Review of average and standard deviation values for elevation, slope, aspect, slope coefficient and aspect coefficient according to tree species. Elevation Slope Aspect Slope coefficient Aspect coefficient Forest association Average Standard deviation Average Standard deviation Average Standard deviation Average Standard deviation Average Standard deviation Abies alba 743.0 304.1 15.7 9.5 86.8 52.6 30.3 17.1 24.4 15.6 Acer campestre 555.8 210.5 16.3 10.5 95.1 52.3 31.7 19.9 23.9 16.0 Acer platanoides 726.5 227.1 13.4 8.3 81.1 50.7 27.8 15.5 24.1 15.6 Acer pseudoplatanus 755.3 300.2 17.9 10.8 87.1 52.9 33.4 19.6 23.4 15.5 Alnus glutinosa 183.5 36.4 0.8 1.9 136.7 54.4 2.7 5.5 5.2 12.9 Alnus incana 318.9 68.5 15.9 7.4 127.3 43.5 31.5 13.0 24.9 16.5 Betula pendula 516.3 179.8 15.2 8.9 94.1 54.3 29.6 17.4 25.1 16.5 Carpinus betulus 435.1 199.4 11.5 8.9 91.6 54.7 23.5 17.1 23.1 17.0 Castanea sativa 473.0 200.4 14.0 8.6 91.7 53.5 28.0 16.2 27.2 16.2 Fagus sylvatica 659.4 310.7 16.8 10.1 89.3 53.1 31.8 18.5 25.2 15.8 Fraxinus excelsior 500.1 228.6 17.8 9.8 95.3 52.5 32.2 18.5 20.6 14.9 Fraxinus ornus 682.9 319.3 19.5 12.2 97.6 53.0 35.6 22.5 22.6 15.6 Fraxinus oxycarpa 321.6 150.2 1.2 2.1 100.0 62.9 5.9 14.1 5.1 12.8 Larix decidua 1049.0 301.2 24.1 12.2 87.1 55.2 39.6 23.3 19.6 14.3 Ostrya carpinifolia 678.0 313.6 19.9 12.1 95.8 53.2 36.1 22.6 22.6 15.6 Picea abies 742.5 342.0 16.2 10.9 90.4 53.6 30.4 19.3 23.2 15.9 Pinus nigra 911.2 257.6 27.3 10.5 114.0 50.3 43.2 21.1 20.2 14.4 Pinus sylvestris 552.1 228.0 15.6 9.5 96.2 54.6 29.9 18.1 24.7 16.7 Populus alba 218.2 6.4 0.5 1.5 108.7 66.7 5.2 16.9 1.6 8.4 Populus nigra 218.2 6.4 0.5 1.5 108.7 66.7 5.2 16.9 1.6 8.4 Populus tremula 205.9 60.6 4.8 3.5 92.2 50.5 10.9 6.8 18.5 17.6 Prunus avium 408.4 179.6 10.2 8.6 93.3 54.1 21.3 16.6 22.0 17.1 Prunus padus 246.1 61.4 3.7 5.1 107.1 57.3 9.1 10.8 21.0 17.5 Pyrus pyraster 524.8 200.8 22.2 11.5 120.5 43.3 42.9 23.6 22.0 15.0 Quercus cerris 590.7 173.1 13.4 9.3 90.9 51.1 27.0 18.0 23.6 16.0 Quercus petraea 479.0 204.7 14.7 9.4 94.0 53.2 29.2 17.7 26.4 16.3 Quercus pubescens 391.2 193.4 11.7 9.1 92.0 53.9 24.8 18.5 25.0 16.5 p s= o H v t 5' c p CTC) o o o o N a. a o xs 0 v j p ' v 1 v Quercus robur 198.1 62.0 1.3 2.8 131.5 55.7 3.7 6.9 8.0 14.8 Salix alba 248.4 80.6 6.3 8.5 123.3 55.9 15.0 17.0 13.9 18.8 Salix purpurea 318.9 68.5 15.9 7.4 127.3 43.5 31.5 13.0 24.9 16.5 Sorbus aria 625.7 205.4 19.5 10.6 100.9 51.4 36.6 20.6 23.6 15.6 Sorbus torminalis 525.8 156.5 13.9 8.7 84.8 53.4 29.2 17.2 25.3 16.4 Tilia cordata 520.1 175.5 12.5 9.8 107.1 46.2 23.1 17.1 18.2 15.3 Tilia platyphyllos 797.6 215.7 12.7 8.1 85.7 50.6 27.4 15.2 24.7 15.6 Ulmus glabra 727.1 227.7 13.4 8.3 81.1 50.7 27.8 15.5 24.1 15.6 Ulmus laevis 218.2 6.4 0.5 1.5 108.7 66.7 5.2 16.9 1.6 8.4 Ulmus minor 321.6 150.2 1.2 2.1 100.0 62.9 5.9 14.1 5.1 12.8 Table 3: Review of average and standard deviation values for elevation, slope, aspect, slope coefficient and aspect coefficient according to groups of forest vegetation. Elevation Slope Aspect Slope coefficient Aspect coefficient Forest association Average Standard Average Standard Average Standard Average Standard Average Standard deviation deviation deviation deviation deviation Alders and willow 225.5 78.8 4.0 7.1 127.0 57.5 10.0 14.6 10.1 17.7 Oak with spuce or elm 199.0 61.8 0.9 1.9 133.7 55.0 2.9 5.8 6.8 14.1 Beech 607.2 242.1 15.4 9.4 78.4 51.6 30.0 17.7 23.9 15.7 European hornbeam. occasional oak 245.1 151.1 8.4 10.6 108.8 58.7 15.7 18.8 16.8 18.0 Durmast and European hornbeam, occasional spruce 364.7 156.7 8.9 6.6 93.1 52.7 19.3 12.9 23.5 17.0 Beech and fir 849.0 225.7 14.7 9.0 82.7 51.3 29.2 16.2 23.8 15.3 Beech and spruce 1119.1 298.7 26.3 12.8 95.1 54.7 42.7 24.3 19.5 14.3 European hophornbeam and flowering ash 630.1 213.4 21.1 10.7 105.0 50.9 38.9 21.2 23.2 15.6 Birch 205.9 60.6 4.8 3.5 92.2 50.5 10.9 6.8 18.5 17.6 Beech, chesnut and durmast 464.4 195.0 14.9 8.4 91.5 53.2 29.5 15.7 28.6 15.8 Downy oak and European hophornbeam 391.2 193.4 11.7 9.1 92.0 53.9 24.8 18.5 25.0 16.5 Red pine 464.9 225.0 10.0 9.7 105.1 53.6 20.2 17.1 20.9 17.5 Dwarf pine 1627.4 257.4 32.3 14.8 87.5 53.8 53.4 29.1 20.6 14.1 Fir 633.2 181.4 16.8 8.3 82.9 53.2 32.3 16.1 26.9 15.4 Spruce 1061.8 304.4 20.8 10.3 97.5 52.8 35.4 20.0 22.7 15.0 o 0 ck) pî vi 1 v t i 7 — o o