Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi
z melodijami.
Napisal Dr. M. Murko (Praga).
Rousseauov nauk, naj se človeštvo vrne k naravi, je rodil
zanimanje za prvobitne narode in posebe za narodno pesništvo.
Staroangleške balade, ki jih je izdal Percy (1765), Macphersonov
ponarejeni »Ossian« in Herderjeve »Volkslieder« (1778, 1779),
kjer je izšel tudi Goethejev prevod srbskohrvaške »Asan agi*
niče«, še bolj pa delovanje mlajše nemške romantike je vplivalo
v visoki meri na vse Slovane. Pri nas sta se že Zois in Vodnik
zanimala za slovenske narodne pesmi, epična pesem »Pegam in
Lambergar« je bila predelana (Linhart) in prevedena (Zupančič)
v nemščino, Čebeličarji so bili veliki čestilci narodne pesmi in
omogočili Poljaku E. Korytku izdajo zbirke »Slovenske pesmi
kranjskiga naroda« (1839—1844). Še več narodnih pesmi po vsej
Sloveniji je nabral Stanko Vraz, ali izdal je samo en zvezek
»Narodne pesmi ilirske« (1839).^ Njegove in mnoge druge roko^
pisne in tiskane zbirke so služile kot gradivo za monumentalno
delo Karla Štreklja »Slovenske narodne pesmi«, ki jih je izdala
Slovenska Matica v štirih debelih knjigah od 1. 1895—1923. Delo
je preveč počasi izhajalo, kar so zakrivili njegovi jako različni
nasprotniki, Štrekljeva bolezen in prerana smrt (7. julija 1912), na
konec svetovna vojna, ki je pretrgala Matičino delovanje. Delo
ni dokončano, kakor je bilo zasnovano, ali dr. Joža Glonar, ki
je uredil 15. in 16. snopič (t. j. knj. IV. str. 481—819) se je omejil
na tisk tekstov, vse drugo, kar bi polnilo še celo debelo knjigo
(V.), pa je opustil, kar je prav dobro razložil v svojem Pred»
govoru (66 str.). Štrekljevo delo, katero so hitro na začetku po«
sebno laskavo ocenili prvi slavisti kakor V. Jagic, A. Brückner,
W. Nehring, J. PoHvka, K. Jireček, P. A. Iljinskij in dr. in ki je
bilo takrat res najboljša znanstvena zbirka narodnih pesmi pri
^ Iz Vrazove in Korytkove zbirke je preložil A. Grün svoje »Volkslieder
aus Krain«, ki je med njegovimi pesniškimi deli danes najbolj cenijo.
6 Dr. M. Murko:
vseh Slovanih, po naših današnjih pojmih ni brez pomanjkljiv
vosti, ali bo vedno služilo Slovencem v korist in na čast.
Slovenska narodna pesem je res to, kar pravi njeno ime, ona
se poje in nje besede so nerazločljive od melodije. Na to pa
se je vendar dolgo prav malo pazilo in Slovenci niso edini, ki so
izdajali večinoma samo tekste. Prvo in jako častno izjemo dela
St. Vraz, ki je poleg besedil zapisal precej načrtov melodij, katere
navaja K. Štrekelj pri posameznih pesmih svoje izdaje, po mne=
nju g. kapelnika N. Štritofa, ki pripravlja o tem razpravo, ne
vselej natančno, čemur se ne čudim, kajti Vrazovi načrti se po
60 in več letih niso lahko čitali, Štrekelj pa ni bil muzikalno
izobražen, dasi je sam pel narodne pesmi z globokim čuvstvom.
Razen tega ima Štrekelj melodije tudi od nekaterih novejših nabi-
ravcev. Samostalno so zbirali in izdajali narodne pesmi z napevi
največ naši glasbeniki, kakor G. Fleišman (»Grlica«), Josip Ko'
cijančič, Franc Gerbič, M. Hubad, Hr. Volarič, Janko Žirovnik,
Zorko Prelovec, Marko Bajuk, Oskar Dev, Zdravko Švikaršič
in dr., ki so med narodom nabrane pesmi vračali narodu, ter jih
večkrat »upravili« po svojih nazorih in »postavili« za potrebe
pevskih zborov. Lepe zasluge sta si pridobila tudi Hrvat Fr. S.
Kuhač, ki ima v svoji veliki zbirki »Južnoslovjenske narodne po»
pievke« (Zagreb 1878—^1882, 4 knjige, folio) tudi precej sloven'
skih, in Čeh Ludvik Kuba, katerega »Pisne slovinske« so izšle kot
Kniha VIL zbornika »Slovanstvo ve svych zpevech« (1890, Lex.
251 str.y
Vse te zbirke pa podajajo le napeve liričnih pesmi, samo
St. Vraz in Fr. Kuhač sta zabeležila tudi napeve nekaterih pri«
povednih pesmi, ali nikjer ni sluha ni duha o tem, kako so se pele
naše junaške pesmi o kralju Matjažu, Kraljeviču Marku, Lam=
bergarju in Pegamu, Gospodu Barodi, naše krasne balade o Lepi
Vidi, Mladi Bredi, Mladi Zori itd. Res v zadnjem trenutku so bili
taki napevi še rešeni in zapisani za največjo ali še neznano zbirko
slovenskih narodnih pesmi, ki jih je zbral »Slovenski delovni
odbor« od konca 1. 1905 za monumentalno delo »Narodna pesem
v Avstriji«, katero je pripravljalo, ali ni dokončalo bivše avstrij =
sko ministrstvo za bogočastje in nauk. Nekatere zgoraj imeno«
1 Gl. Fr. Simonie, Slov. bibliografija, 378—379, Marko Bajuk, Mera v sle
venski narodni pesmi, 77, Ludvik Kuba, o. c. 251.
2 K. štrekelj, Slov. n. pr. L, 177, 195, 219, 227, 248, 267, 271.  ,
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 7
vane zbirke ali vsaj njih poznejši zvezki so že nastale pod vpli«
vom tega gibanja in so bile celo izdane proti volji ministrstva.
Slovenski odbor tega podjetja svojih uspehov ni obešal na veliki
zvonec, dobri stvari na škodo, kajti mogel je vzbuditi več zani*
manja in tudi podpore za svoje delo, ki je že po kratkem času
neznano mladim znanstvenikom, katerih se tiče.
Kot drugi in poslednji predsednik tega odbora poročam, kako
je zbiral, kaj je nabral, kako je treba dovršiti nabiranje in izdati
zaklade, ki jih hrani ljubljanski Kr. etnografski muzej. Predvsem
pa je tudi treba povedati, kako je prišlo do tega velikopoteznega
nabiranja. Gradivo, na katero se sklicujem, nahaja se tudi v Etno«
grafskem muzeju (t. j. dosedaj pod streho državnega muzeja v
Ljubljani): akti, tiskovine, zapisniki odborovih sej, predsedniški
delovodni protokol, predsedniška poročila na ministrstvo, poro«
čila posameznih odbornikov, del pisem itd. Marsikaj pa še ni v
tem arhivu, temveč pri živih odbornikih ali v zapuščinah mrtvih.
Tako sem n. pr. računsko knjigo in druge reči izsledil v Zagrebu.
Manjkajo še prva tajniška knjiga, izvirniki zapisnikov odborovih
sej od 1906—1912, pisma, ki sva jih pisala Štrekelj in jaz odboru,
itd. Posebno bi bilo treba zbrati kolikor mogoče pisma odbor«
nikov z nabiralci, kjer bo precej podrobnosti o zbiranju, o pevcih
in vobče o življenju narodnih pesmi, kar bo dobro služilo tudi
bodočim urednikom zbirke.
Na misel zbirati narodne pesmi in je izdajati z napevi v posa«
meznih zvezkih po narodih, ali pod skupnim naslovom »Das
Volkslied in Österreich« (Narodna pesem v Avstriji), je prišla
dunajska delniška družba »Universal«Edition«. Hotela je zbrati
»bisere« avstrijske pesmi in je izročiti vsemu glasbenemu svetu
z izvirnim tekstom in dobrim nemškim prevodom. Tako pod«
jetje ni bilo lahko mogoče brez podpore ministrstva za nauk.
Takratni minister Wilhelm vitez Härtel, rodom Moravan in pra«
ški študent, profesor klasične filologije na dunajski univerzi in
posebni poznavalec Homerja, je bil v mladih letih odgojitelj pri
gališko«poljskem grofu Lanckoronskem in imel vsled vseh teh
predpogojev več razumevanja za avstrijske narode nego navadni
nemški birokrat. Slovenci mu moramo biti hvaležni, ker je po«
šiljal naše mlade pravnike v tujino, da se pripravijo za profesorje
nameravane juridične fakultete, ki je pa bila ustvarjena žalibog
Dr. M. Murko:
Šele po prevratu. Vem tudi, da je visoko cenil slovenske uradnike
in se čudil, da imajo Slovenci same dobre po vseh ministrstvih.
Lahko si torej mislimo, da je ministru Hartlu podjetje družbe
»Universal^Edition« jako ugajalo kot »patriotično delo, ki bi naj
domači umetnosti in avstrijskemu narodnemu karakteru posta^
vilo nevenljiv spomenik«. V tem smislu ga je koncem 1. 1902
priporočil z odlokom na deželne vlade šolskim uradom, posebno
učiteljiščem, glasbenim šolam, glasbenim društvom in posamez?
nim osebam, ki bi naj zbirale narodne pesmi. Gradivo bi se naj
pošiljalo »UniversalsEdition«, ki bi ga izdala.
Za svoje narodne pesmi so se precej zanimali v to dobo
Nemci na Nemškem, kjer je po pevskih tekmah v Frankfurtu
a. M. 1903 cesar Viljem sprožil novo veliko zbirko nemških na*
rodnih pesmi, in tudi avstrijski Nemci, ki jih niso samo zbirali
in izdajali, ampak hoteli tudi ohraniti na deželi in širiti po me*
stih. To gibanje je širil na Dunaju posebno profesor dr. Josef
Pommer v časopisu »Das deutsche Volkslied«, ki ga je izdajal
pod njegovim vodstvom »Deutscher VolksgesangsVerein« in
Wien, ustanovljen 1. 1889/90. Prve narodne pesmi, ki jih je Pom*
mer slišal, so bile — slovenske. Njegov oče je bil sodnik v Celju
in Mariboru in znano je, da so takrat vsi meščani v svojih vino*
gradih popevali slovenske zdravice in druge pesmi. Dvakrat mi
je Pommer v dopisih, ohranjenih v predsedniškem arhivu (eden
ima št. 142) zapisal z notami, kako je njegov oče popeval »Pijmo
ga, pijmo, dokler živimo«. Tudi nemške pesmi je slišal najprej
od slovenskih urlavberjev. J. Pommer si je kot nabiratelj in pro*
pagator avstrijsko^nemških alpskih pesmi^ pridobil resnične za=
sluge. Razumljivo je po takem, da se je znal sam, po svojih prija«
teljih in časopisih in kot državni poslanec uveljaviti pri ministru
Hartlu, pri katerem je dosegel, da je podjetje prešlo pod vod^
stvo ministrstva za nauk in da je v začetku dobil on pri njem
glavno besedo. Hudobni jeziki so celo trdih, da se je vlada na
ta način odkrižala neprijetnega nemškonacijonalnega poslanca.
Vendar se je proti njegovemu vodstvu kmalu pojavila silna opo*
* V svojem Liederbuch für die Deutschen in Österreich (Wien 1884 prva
izdaja, 5. izd. 1905) je v dodatku prinesel »jodlere« iz Tirolske, Štajerske in
Gornje Avstrije. 1889 je izšla prva zbirka »Jodler und Juchezer«, 1893 druga
»252 Jodler und Juchezer« in 1902 obsežna tretja »444 Jodler und Juchezer
aus Steiermark und dem steirischsösterreichischen Grenzgebiet«.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 9
zicija samih nemških strokovnjaških krogov, ki so ostro napa«
dali njegove referate pri sejah glavnega odbora in protestirali
proti temu, da zastopa v tem odboru »Volkslied f o r s c h u n g«,
— da er doch von der wissenschaftlichen Volksliedseite nichts
versteht und als Forscher von Fachleuten auch nir«
gends anerkannt ist«^ (debelo podčrtano v izvirniku).
Ne bomo se torej čudili, da so se mu po robu postavili tudi naš
Štrekelj in predsedniki drugih slovanskih odborov. Največ pa je
trpelo delovanje glavnega odbora od ostrih razprtij med Nemci
samimi, ki so se norčevali celo iz Pommer j evega »Patent«Teuto«
nentum«.^ Treba pa je priznati, da je res patetični in pretira«
vaj oči nacijonalec bil karakter: po polomu nemštva v svetovni
vojni se je zabodel kot kak Rimljan.
Delovanje glavnega odbora na Dunaju.
Nabiranje in izdajanje avstrijskih narodnih pesmi, ki ga je
sprožila privatna družba »Universal«Edition«, je bilo torej po«
državi j eno, kajti brez velike državne pomoči sploh ni bilo mogoče
na celem prostranstvu bivše Avstrije. 28. novembra 1904 povabil
je minister Härtel v prostore naučnega ministrstva na posveto«
vanje te«le gospode:
Prof. dr. A. Hauffen«a (Praga, nemška univ.), prof. dr. O. Ho«
stinskega (Praga), izvrstnega češkega strokovnjaka za zgodovino
glasbene umetnosti, ravnatelja M. Hubada, prof. italijanščine
dr. A. Ive (Gradec), dr. E. Mandyczewskega (Dunaj), prof. dr.
R. Much«a (germanista, Dunaj), prof. dr. Jos. Pommer«a (Dunaj),
priv. doc. dr. J. Schatz«a (Innsbruck), prof. dr. K. Štreklja (Gra«
dec), prof. Wl. Szuchiewicz«a (Rusin, Lvov), dr. G. Vidossich«a
(Trst) in glasbenega učitelja J. Zak«a (Brno). Kakor se vidi, so
bili Slovenci pri prvem zborovanju razmeroma jako močno in
častno zastopani. Universal=Edition je imela takrat (ces. svetnika
J. Weinberger«a) in dalje svojega zastopnika v glavnem ali »vo«
dilnem« (leitender Ausschuss) odboru. Zastopnika naučnega mi«
nistrstva sta bila sekcij ski šef dr. Friedrich von Stadler in min.
svetnik dr. Karl vitez von Wiener, ki je bil pač tudi glavni refe«
rent v ministrstvu, dokler ni postal 28. dec. 1908 Präsident der
^ Die Volksliedbewegung in Deutschösterreich, Von Dr. E. K. Blümml,
Franz Fr. Kohl, Josef Reiter, Wien 1910, 28.
2 O. c. 143.
10 Dr. M. Murko:
k. k. Akademie für Musik und darstellende Kunst, kateremu je
bilo celo podjetje popolnoma izročeno kot predsedniku glavnega
odbora in njegovega »engeres Komite«, tako da so se vsa poročila
pošiljala naravnost njemu in ne več ministrstvu.
V svojem nagovoru je minister Härtel naglašal, da ima ta
komisija nalogo ustanoviti program podjetja, podati nasvete o
decentralizaciji velikega dela, o ustanovitvi delovnih odborov v
posameznih deželah, o publikaciji sami, o njeni obliki in razde*
litvi, med izdajo dela pa »in allen wichtigen Phasen uns beratend
und unterstützend zur Seite zu stehen.« Glavni odbor je torej
imel nalogo, da celo delo, ki je bilo postavljeno na popolnoma
znanstveno podlago, uprizori in ostane posvetovalni organ mini*
strstva. V tem smislu je govoril v svojem več ko enournem po*
ročilu tudi prof. dr. J. Pommer, ki je med drugim razglasil: Auto*
nomie und vollständige Selbstständigkeit der einzelnen Volkse
Stämme bei diesem Werke sei Grundsatz. V resnici so imeli posa*
mezni delovni odbori, n. pr. naš slovenski, popolno svobodo pri
svojem delu, ministrstvo ga je le kontroliralo, kar je razumljivo,
ker je dajalo tudi sredstva. Vendar ko je šlo za izvrševanje raz*
nih načrtov, posebno za izdajo narodnih pesmi, so se pojavila
razna vprašanja, katera je moral reševati glavni odbor ali pa pre*
pustiti končni odlok samemu ministrstvu. Sestava glavnega od*
bora in njegovega »ožjega komité*ja«, ali »pododbora« (v tej prvi
seji je bil ustanovljen »Unterausschuss«: Hauffen, Hostinsky, Ive,
Mandyczewski, Pommer) je bila po takem važno osebno in stvar*
no vprašanje. Videli smo že, kako so se nemški strokovnjaki
hitro z začetka po robu postavili proti prof. Jos. Pommerju, ka*
teremu so posebe očitali, da je veljala avtonomnost za vse de*
lovne odbore, samo za nemške ne, v katerih je hotel baje on sam
gospodovati.
Ni torej čudo, da ni šlo vse tako gladko, kakor si je želel sam
prof. Pommer, vendar »navodilo za nabiranje in zapisovanje« in
dotično »poprašalno polo« je sestavil on, dasi prva za notranjo
porabo določena brošurica ni izšla pod njegovim imenom.^
Delovni odbori so jo dobili z vloženimi belimi lističi, da zabele=
žijo spremembe, t. j. črtajo ali dopolnijo, kar se jim zdi potrebno.
Nemški stavek je ostal ohranjen in je bil ponatisnjen od nemških
^ »Das Volkslied in Österreich«. Anleitung zur Sammlung und Aufzeich«
nung. Fragebogen.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 11
odborov brez posebnih sprememb.^ Ne vem, v koliko so drugi
odbori upoštevali ta navodila, ali to lahko povem, da je za slo«
venski odbor izdelal K. Štrekelj samostalno, bolj pregledno in
krajše: 1. »Osnovna načela za publikacijo Avstrij ske
Narodne Pesmi, ki jo namerja izdati c. kr. ministrstvo za
bogočastje in nauk.« (V Ljubljani 1906. Natisnila Zadružna ti«
skarnica. 12° 8 str.). 2. Popraševalna pola o narodnih pe«
smih, narodni godbi in narodnih plesih (Zadružna tiskarnica v
Ljubljani. Fol. 4 str.).
Tudi češki odbor je bil v svojem oklicu z 1. 1906 (ponatisnjen
v Narodopisnem Vëstnîku českoslovanskem II, str. 49, Česky Lid
XVI, 161 si.) precej samostalen, še bolj v drugi izdaji svoje bro«
šurice (Lidova pisen v Rakousku, V Praze 1908, 15 str.), kjer so
se zahtevali tudi popolni spiski pesmi, ki se v kakem kraju po«
jejo. Najbolj izviren pa je bil oklic moravskega odbora iz
1. 1906, ki ga je napisal skladatelj Leoš Janaček z resničnim na«
vdušenjem in velikim znanjem narodnega pesništva. Posebno je
nabiralce opominjal, naj se zapisujejo pesmi med narodom sa«
mim, kadar jih poje pri delu in svojih zabavah. Dobro je opazil,
da dober pevec s t v a r j a in da se ga ne sme motiti v njegovi
»naladi« (nastrojenju, Stimmung). Treba je tudi opazovati ves
narodni umetniški život in ga ohraniti tudi v slikah. Janačkovo
Bavodilo je bilo z nemškim prevodom poslano vsem slovanskim
odborom.^ V slovenskem odboru je vzbudilo veliko zanimanje
(žalibog ni ohranjeno med odborovim gradivom, morebiti je osta«
lo pri kakem odborniku).
Sicer pa ni treba bliže primerjati Pommer j evih in Štrekljevih
navodil in zasledovati ostro kritiko Pommerjevih od strani nem«
ških strokovnjakov,^ kajti izkušnja je tudi v tem slučaju poka«
zala, da najlepša navodila nič ne pomagajo, glavno so organiza«
cija dela in pa ljudje, ki so k delu poklicani ali pa se sami k njemu
prijavijo.
^ V rokah imam n. pr. knjižico z istim zaglavjem »Vom Arbeitsausschuss
für die Aufsammlung und Herausgabe des deutschen Volksliedes Nieder»
Österreichs«, ki jo je sprejel 22. junija 1906.
^ Jiri Horâk, Zprava o činnosti Ustavu pro lidovou pisen, Nârodnopisny
Vëstnik ceskoslovansky XVIII. Meni je pri roki ponatis, Lex. 24. str.
' Glej zgoraj omenjeno »Die Volksliedbewegung in Deutschösterreich«.
Str. 16 si.
12 Dr. M. Murko:
Glavni odbor je imel še sejo 10. aprila 1905, potem pa je mi*
nistrstvo začelo organizacijo odborov, v katerih čelo je postavilo,
kjer je le bilo mogoče, vseučiliške profesorje strokovnjake, go*
tovo že tudi zaradi tega, da se izogne kritikam, kakršne so se
takrat pojavljale proti prof. Pommerju. Tako je dobil prof. K.
Štrekelj poziv, naj predloži člane za slovenski odbor, 4. maja
1905 in je odgovoril že 1. junija, ker si je stvar že prej dobro
premislil. Bili so ustanovljeni nemški odbori za Štajersko (pred*
sednik Pommer), Nižjo Avstrijo (njegov prijatelj rudniški svet*
nik K. Kronfuss), Gornjo Avstrijo in Salzburg (prof. Much na
Dunaju), Koroško (prof. P. Lessiak, takrat v Pragi), Tirolsko*
Vorarlberg (Wackerneil v Innsbrucku), Češko (prof. Hauffen),
Moravo*Šlezko (Josef Götz) in še posebe za Kočevje (Hans
Tschinkel). Podobno kakor Nemci v čeških deželah so dobili tudi
Čehi (po svoji želji!) dva odbora: za Češko (prof. Hostinsky, po
njegovi smrti prof. Z. Nejedly) in Moravo*Šlezko (skladatelj
ravnatelj Leoš Janaček), drugače pa Poljaki (predsednik S. Udzie*
la v Krakovu), Rusini, ki so že prehajali v Ukrajince (Wl. Szu*
chiewicz), Slovenci, Hrvati in Srbi v Primorju in Dalmaciji (prof.
M. Rešetar na Dunaju), Rumuni v Bukovini (nemški romanist
Friedwagner v Črnovcih) po eden odbor, le Italijani v Primorju
in Dalmaciji (Ive v Gradcu) in pa na Južnem Tirolskem dva od*
bora, kar je pač imelo svoj razlog v veliki oddaljenosti obeh sku*
pin. Posebni odbor je bil postavljen še za Ladine na Tirolskem
prof. Gartner) in pozneje se je mislilo še na Nemce v Galiciji in
Bukovini.
Kakor se vidi, ni bilo enotnega principa pri sestavljanju od*
borov. Za Slovence, Hrvate in Srbe, Poljake, Rusine*Ukrajince in
Rumune je obveljal narodni centraHzem, kar je posebno prav
prišlo tudi nam Slovencem, Čehi so bili že razdeljeni na dve sku*
pini po deželah, Nemci pa so dobili kar osem odborov, ali še teh
ni bilo dovolj. Gornja Avstrija in Salzburg sta bili baje tako raz*
lični dežeH, da sta res dobili še vsaka svoj odbor. Pommer j evi
nasprotniki so sicer naglašali, da je tudi pri Nemcih bilo treba
narodnega centralizma, ali pa kvečjemu delitve v dialektične sku*
pine. Nemci sami bi bili prišli gotovo v velike zadrege pri izdaji
narodnih pesmi po različnih deželicah, ker pesmi se gotovo niso
vselej ustavljale na njihovih mejah, vendar avstrijski Nemci so
bili v duši strašni federalisti, kar so po prevratu do neskončnosti
pokazah takoj, ko so bili sami med seboj. Bilo kakor bilo, nem*
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 13
Ških odborov je bilo mnogo preveč v razmerju s slovanskimi,
ako se oziramo na mnogo večje število bivših avstrijskih Slova*
nov in na njih še večje bogastvo narodnega pesništva. To je
imelo za Slovane tudi neugodne posledice, ker je ministrstvo de«
lilo podpore po odborih in ker so njih predsedniki bili vabljeni
na seje glavnega odbora, v katerem so po takem Nemci imeli
veliko večino. In prišlo je res tudi do ostrih narodnostnih sporov,
ko je bil po daljših pripravah zopet sklican glavni odbor k seji
15. in 16. dec. 1910 na Dunaj.^ 1909 so priprave nekaterih delovnih
odborov že tako daleč dospele, da se je začelo misliti na izdajo
1. zvezka dela »Das Volkslied in Österreich«, na kar je posebno
težko čakala družba »Universal«Edition«. 28. aprila 1909 je imel
»ožji vodilni odbor« sejo, v kateri se je posvetoval in sklepal o
pripravi in ureditvi prvega in nadaljnjih zvezkov. Razen presidenta
Wiener j a bili so iz ožjega odbora navzoči Much, Pommer in Re«
šetar,^ prof. E. Mandyczewski je bil opravičen. Povabljeni pa so
še bili s posvetovalnim glasom rudniški svetnik Kronfuss, pred«
sednik nižjeavstrijskega odbora, bibliotekar dr. A. Matosch,
predsednik gornjeavstrijskega, prof. A. Hauff en iz Prage in prof.
Wackerneil iz Innsbrucka, ki se je pa opravičil. Obširno poročilo v
dveh delih s predlogi sta podala Jos. Pommer in A. Hauffen. Pre«
sident Wiener je razposlal to poročilo (Grundzüge für die He«
rausgabe) 5. j un. 1909 predsednikom vseh odborov s pri«
pombo, da bodo osnovna načela obvezna za vse odbore, ako bodo
z njimi sporazumljeni vsi predsedniki (torej ne odbori!). V
tem se je zopet videlo Pommer j evo kopito, posebno ker je glavni
del svojega poročila objavil v časopisu »Das deutsche Volkslied«
(1909, Str. 142 si). To je dalo glavni povod d r. E. K. B 1 ü m 1 u,
izdajatelju »Quellen und Forschungen zur deutschen Volkskunde«,
Franz Fr. Kohlu, c. in kr. kustosu, izdajatelju »Echte Tiroler«
lieder«, članu tirolskega odbora, in Josef u R e i t e r j u, direktorju
Mozartea v Salzburgu, predsedniku salzburškega odbora, da so
izdali svojo obširno brošuro »Die Volksliedbewegung in Deutsch«
* Gl. Protokoll der am 15. und 16. Dezember 1910 im Sitzungssaale der
k. k. Akademie für Musik und darstellende Kunst in Wien abgehaltenen Sitzun«
gen des Leitenden Hauptausschusses für die Publikation »Das
Volkslied in Österreich. Vel. 8", 13 str. Ponatis iz časopisa »Das deutsche Volks»
lied« 1911. 89 si.
^ Kdaj in zakaj je prišel v ožji odbor namesto prof. Hostinskega v Pragi,
mi ni znano.
14 Dr. M. Murko:
Österreich«, ker niso hoteU biti soodgovorni za sklepe, ki v mar*
sičem niso bili izvedljivi in pa »brez vsake znanstvene utemelji*
tve.« Zahtevali so nemško centralo z znanstvenim odborom,
znanstvenimi pomočnimi delavci in s praktičnim glasbenikom.
Posamezni odbori bi naj zbrano, dialektično proverjeno gradivo
vsako leto pošiljali centrali, kjer bi se registriralo, po besedilu in
muzikalno pregledalo. Znanstveno obdelovanje bi se izročilo
strokovnjaku (str. 140). Ker so pa sami vedeli, da taka centrali*
zacija pri Nemcih ni več mogoča, zahtevali so, naj pridejo v po*
sameznih odborih pri izbiranju in urejanju gradiva strokovnjaki
bolj do besede. Z izdajo pa se naj začne brez obzira na vedno
tekoče vire, poznejše varijante naj se izdajo v znanstvenih do*
polnilnih zvezkih, vsi zvezki naj dobijo po zaključku natančni
register začetkov, predmetov (Stoffe), rim in melodij (141).
Zašumelo pa je tudi pri Slovanih s strokovnih in narodnost*
nih ozirov. V imenu češkega odbora je prof. Hostinsky izdelal
obširne nemške opombe.^ Češki odbor je po svojih potrebah
uredil nabiranje in njegovi sijajni rezultati so pokazali, da je bil
na pravem potu. Iz tega pa sledi, da se mora tudi pri obdelovanju
in izdajanju gradiva pustiti posameznim odborom neka avtono*
mi j a, kakor je bilo proglašeno 1. 1906. Kar se tiče razvrstitve gra*
diva, se more sistematična ureditev najti šele po študiju gradiva
samega. Nekatere skupine so sicer lastne vsem narodnim pe»
smim, ali vendar bodo tudi razlike. Pri nekih narodih bi se pri*
poročalo narodne pesmi razdeliti na nekoliko velikih skupin,
daljšo razdelitev pa izvesti v registru snovi, k temu bi mogli biti
dodani spiski ne samo po predmetih pesmi, ampak tudi po na*
vadah in običajih s prostim odkazom na številke dotičnih pesmi.
Tako n. pr. na Češkem ni mogoče stvariti posebne skupine pesmi
»svatovske«, ker se pri svatbah pojejo jako različne pesmi in
samo nekatere so s svojimi predmeti v zvezi s svatbenimi obredi.
Bilo bi torej najbolje navesti v preglednem spisku vse pesmi, ki
se pri svatbah v raznih krajih pojejo in dodati kratki popis svat*
benih obredov. Do samostalne skupine svatbenih pesmi prišle bi
samo pesmi, ki so tesno zvezane z obredom. Kar se tiče stvarnih
opomb in pojasnil o postanku in razširjenosti pesmi, bilo bi naj*
bolje dodati je k vsaki pesmi (Hauffen je predložil, naj se opom*
be zberejo na koncu vsakega zvezka). Prav srečne so bile Hostin*
* V češki parafrazi jih je objavil J. Horâk, o. c. 8—9.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 15
skega opazke o znanstvenih prilogah in celem značaju dela. Uvod
bi naj prinašal samo obširno poročilo o celem nabirateljskem delu
in o načrtih izdajateljevih. Glede na ogromno gradivo pa bo težko
ali celo nemogoče dodati podrobne »znanstvene rezultate.« Izdaja
naj prinaša samo vire (Quellenwerk) za bodoče preiskovalce.
Znanstvena vrednost dela pa bodi v kolikor mogoči popolnosti,
natančnosti in kritičnosti, dalje v zanesljivosti dodanih poročil,
registrov, opazk in pojasnil. Izdaje historičnih ali literarnih vi«
rov ne prinašajo nikoli njih popolne ocene in porabe. Pač pa je
Hostinski? zahteval, naj bo delo pregledno in izhajališče za daljše
obdelovanje. Zaradi tega je predlagal, naj bo poleg navadnega
kazala (registra) tekstov tudi kazalo napevov, ki bi pa res zahte«
valo precej prostora. Odločno je zavrgel nemške prevode pesmi,
samo uvodi, predgovori in pregledni načrti pri posameznih zvez«
kih bi se naj preložili v nemščino in dodali kot samostalne pri«
loge k iztisom za tujino.
V tem smislu je poročal Hostinsky o delu obeh čeških od«
borov 1. 1909 na tretjem kongresu »Mednarodne družbe za glas«
beno vedo«, ki se je vršil na Dunaju ob stoletnici Haydnove
smrti, in dodal tudi fonograme pesmi. Strokovnjaki vseh narodov
so bili iznenadeni od bogastva zbranega češkega gradiva, ali ču«
dili so se tudi jasnosti in znanstveni globokosti prof. Hostinskega.
Posebno je ugajala leksikalna ureditev melodij. Hostinsky se je
vrnil z Dunaja »kakor prerojen«, poln veselja za daljše delo, ali
v počitnicah 1909 je obolel in umrl 19. jan. 1910.
Tudi naš K. Štrekelj si je vzel stvar posebe k srcu. Pritožil
se je pri prof. Rešetarju kot edinemu Slovanu v ožjem odboru,
ki pa je druge Slovane premalo poznal, zakaj ni spregledal takoj
nevarnosti nekaterih predlogov, in dopisoval si je o skupnem na«
stopu Slovanov s Čehoma V. Duškom in L. Janačkom, s Poljakom
Udzielo in z Rusinom Szuchiewiczem. Tudi prof. dr. E. Mandy«
czewskemu so se zdeli nekateri njegovi pomisleki važni. Ko so
mu Nemci poslali svojo brošuro »Die Volksliedbewegung in
Deutschösterreich«, je pisal pač dr. Blümmlu, ker le njega je
mogel nagovoriti »Herr Doktor« (koncept z dne 23. nov. 1909),
da se v sodbi o poročilu z dne 28. aprila 1909 ž njim popolnoma
strinja, kar je samo manj obširno razložil v vlogi, poslani dr. Wie»
nerju 22. julija, da pa o osebnih razmerah v ožjem odboru ni bil
informiran. Pommer j evo nastopanje njemu in vsem Slovanom ni
bilo nikoli simpatično »und wir haben uns gewundert, ob denn
Dr. M. Murko:
die Deutschen Österreichs keinen besseren Mann haben, um ihn
ins Vordertreffen zu schieben.«
Štrekljevi ugovori z dne 22. juUja 1909 obsegajo celih lOVz
str. fol., so važni za njegove nazore o takrat nameravani celi iz*
daji in ohranijo svojo ceno tudi za bodočo izdajo samega sloven»
skega gradiva. Čudil se je, zakaj k posvetovanju ni bil povabljen
tudi kak češki, poljski, rusinski itd. odbornik, ko vendar boga*
stvo slovanskega narodnega pesništva presega nemško najmanj
desetkrat. Slovanske narodne pesmi morejo se izdati le kot ce*
lina, ne po deželah. Polemizira proti raznim sklepom in njih ute*
meljitvi. Pri razporeditvi pesmi je treba izhajati od teksta, melo*
dija ni merodajna. Urejevanje bodi v enih rokah, ali poseben
urednik je potreben za melodije in glasbene komade, drugi za
besedila. Pobijal je izraz »Volksdichtung« na naslovnem listu,
ker k tej spadajo tudi pripovedke, bajke, uganke, pregovori. Na*
slov »Das Volkslied in Österreich« se mu ni zdel primeren, ker
pomeni krajšo ali daljšo razpravo o narodni pesmi v Avstriji,
predlagal je »österreichische Volkslieder und Volksmelodien«,
poleg narodnih naslovov pa še občni latinski kakor Carmina et
meli populorum austriacorum ali pa Thesaurus carminum et më*
lorum populorum austriacorum. Dalje je bil proti zahtevi, da
urednik išče in podaje znanstvene rezultate, glavno je dobro ure*
j eno gradivo, ki bo služilo znanstvenim raziskovalcem na celih
sto let in še dalje. Za občinstvo pa se naj izda manjša izbira. S
posebnim temperamentom je pobijal tudi zahtevo, naj se narod*
ne pesmi prevedejo v nemščino, ker dobri umetniški prevodi niso
lahki, saj se marsikaj očita najboljšim prevodom slovanskih na*
rodnih pesmi, kakor A. Griinu, Talvj, Kapperju, Wenzigu, da ne
govori o »monstrih« F. S. Kraussa. Kdo bi naj prevajal, more*
biti uredniki državnega zakonika, ki za to nikakor ne bi bili po*
klicani? Seveda bi se izdaja nenemških narodnih pesmi tudi jako
zavlekla, ako bi se čakalo na njih prevode.
Kakor se že vidi iz nemške brošure in pismenih ugovorov,
ki sta jih poslala Hostinsky in Štrekelj, se je nabralo za sejo
glavnega odbora 15. in 16. dec. 1910 mnogo gorečega gradiva.
Navzočih je bilo razen predsednika Wienerja 13 Nemcev za raz*
ne odbore (med njimi Friedwagner za rumunski, Gartner za la*
dinski), dalje ravnatelj E. Hertzka za Universal*Edition, 6 Slova*
nov (Janaček, Nejedly, Rešetar, Štrekelj, Wl. Szuchiewicz in S.
Udziela) in 1 Italijan (Ive). Predsednik Wiener je razložil, da je
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 17
glavni odbor bil sklican po petih letih, da se da odborom dovolj
časa za nabiranje, ali tudi radi tega, da ne narastejo preveč stro«
ški (za potnine odbornikov) in da se pičla sredstva porabijo po«
polnoma za delo odborov. Čudil se je, da so sklepi ožjega odbora
naleteli na tako ostri odpor in celo na proteste, ki so pobijali le«
galnost njegovega zborovanja. Nikdo ni hotel obiti glavnega
odbora, posameznim odborom pa so bile »osnove« itak poslane
z opombo, da bodo veljavne, ako bodo popolnoma odobrene.
Seja je potekla tudi res v najlepšem redu, zbrani strokovnjaki
so stvarno razpravljali o mnogih težkih, zamotanih in kočljivih
vprašanjih in se zedinili na važne sklepe. K besedi je prišel tudi
pokojni Hostinsky. Predsednik Wiener je omenil, da zbor ne
more bivšega člana glavnega odbora bolje počastiti nego s tem,
da ga še enkrat sliši, »und sich den ganz ausgezeichneten Ausfüh«
rungen desselben anschliesst.« Prečitano poročilo je našlo polno
priznanje. Marsikateri njegovi predlogi so bili med posvetovanjem
sprejeti. Obveljal je tudi Štrekljev ugovor proti »Volksdichtung«
in je bil sprejet naslov: Das Volkslied in Österreich, Volkspoe«
sie und Volksmusik der in Österreich lebenden Völker (ne več:
Stämme). Ostalo pa je pri glavnem naslovu »Das Volkslied in
Österreich«, ker se rabi tudi v tem smislu in ker je bilo podjetje
že obče znano pod tem imenom, posebno pa ne bi bil več na
mestu latinski naslov, ki bi v širokih krogih samo škodil. Dru«
gače pa je obveljalo še marsikaj v duhu Štrekljevih misli. Delo
naj bo »Quellenwerk«, torej brez znanstvenih preiskav, znan«
stveni aparat k posameznim zvezkom naj se omeji največ na
narodno pesem in narodno glasbo dotičnega kraja, urednikov
naj bo kar najmanj in naj se povsod posebe imenujejo, gradivo
naj se razvrsti po vsebini (stoffliche Gruppierung), o nemškem
prevodu narodnih pesmi se sploh ni govorilo, za to pa jako mno«
go o jezikovnih vprašanjih cele izdaje, ki so se rešila s kom«
promisi.
V imenu vseh slovanskih in obeh italijanskih odborov je iz«
javil že prvi dan prof. Rešetar: ako bi ostalo pri sklepu ožjega
odbora, da mora tudi v izdajah nenemških narodnih pesmi glavni
naslov biti nemški, oziroma da se mora dodati prevod uvoda,
znanstvenega aparata itd., bi slovanski in italijanski odbori ne
mogU dalje sodelovati. Z druge strani je predsednik Wiener pri«
pomnil, da brez nemškega naslova in brez vsake nemške vsebine
ni misliti, da bi se izdaja med Nemci in v tujini naročala in ku«
18 Dr. M. Murko:
povala, Z nemškimi prevodi pa sme računati tudi na tuje odje*
malce. Ravnatelj Janaček je sprožil misel, naj se nenemške pesmi
izdajo v dveh izdajah, v eni izključno v jeziku dotičnega naroda,
kateremu se izroči kakor biblija narodnih pesmi, druga pa z dvo*
jezičnim naslovom in dodatkom prevedenih uvodov, pojasnil, re*
gistrov in dodatkov. Sklepanje je bilo odloženo, da so se mogli
nenemški odborniki posebe posvetovati. Na začetku seje dru*
gega dne je prof. Rešetar izjavil v njih imenu: Vprašanje naslova
in jezika izdaje ima za vse nenemške odbornike eminentni na*
rodni značaj, od čigar ugodne rešitve je odvisno daljše sodelo«
vanje slovanskih in italijanskih odborov. Taka rešitev je mogoča
brez znatnega povečanja stroškov publikacij, ako se za nenem*
ška ozemlja priredita dve izdaji. Ena, določena za dotični narod,
bodi izključno v njegovem jeziku, druga za potrebe širokih
znanstvenih krogov, naj ima glavni naslov v narodnem jeziku in
v nemškem prevodu, razen tega na koncu dodatek, kateri pri*
naša uvod, vsa pojasnila in sploh ves znanstveni aparat v nem*
škem prevodu.
Predsednik Wiener je na to pripomnil: Gre za vprašanje, ki
spada eminentno v kompetenco ministrstva, ki celo izdajo pri*
pravlja. Določitev mora biti prepuščena ministrstvu. Z oseb*
nega stališča more predloženi način proglasiti kot sprejemljiv
in je prepričan, da bi stroški prišli komaj v poštev. On je torej
pripravljen, da priporoči predlog ministrstvu in zagovarja nje*
gov sprejem. Vprašal pa je zastopnika ladinskega in rumunskega
odbora za njih mnenje. Dvorni svetnik prof. Gartner je odgovo*
ril, da Ladinci nimajo svojega književnega jezika, torej za nje
dveh izdaj ni treba. Prof. Friedwagner (Nemec) je izjavil, da si
rumunski odbor dosedaj ni delal skrbi z jezikovnim vprašanjem.
Rumuni polagajo važnost na to, da se zapadna Evropa seznani z
njihovim narodnim pesništvom, in zahtevajo samo, da teksti
izidejo v rumunskem jeziku, drugače pa se naj znanstvena izdaja
uredi nemški.
Prof. Rešetar se je zahvalil v imenu nenemških kolegov
predsedniku za njegovo dobrohotnost in je prosil nemške člane,
naj se v smislu razprav prejšnjega dne izognejo majoriziranju
v tej eminentno narodni zadevi, tembolj ker je odločitev vpra*
sanja iz glavnega odbora prenesena v ministrstvo. Naglasa pa,
da Slovani ne bi mogli iti črez te meje, zaradi česar se prosi, da
se v tem smislu ministrstvu poroča.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 19
Glavni odbor si je pridržal pravico kontrole cele izdaje, ki
bi jo vršil po svojem ožjem odboru. V tem pa seveda Slovani
niso hoteli ostati dalje pastorki; zaradi tega je bil ožji odbor
razširjen na 8 članov, da bi bili v njem paritetno zastopani 4
Nemci (Pommer, Much, Hauffen, Götz), 3 Slovani (Rešetar,
Udziela in Janaček) in 1 Italijan (Ive). Popolnoma v duhu ta«
kratne avstrijske politike, ko se je n. pr. pri volilni reformi gle«
dalo na to, da Nemci, ki niso mogli ohraniti večine, ne pridejo v
občutno manjino! Seveda pa je tudi ožji odbor mogel že naprej
računati z narodno občutljivostjo Slovanov, ali tudi to je bilo v
duhu stare Avstrije, da se je bilo treba boriti za vsako narod«
nostno drobtino.
Nerešeno je ostalo vprašanje pisma. Nemci so pod Pommer«
jevim vplivom bili »seveda« za »nemško« pismo, Slovani in Ro«
mani za latinico, bolje rečeno antiko. Tudi tukaj je prišlo do
posredovalnega predloga, naj se izbere pismo, ki je v sredini med
frakturo in antiko, ali ravnatelj Hertzka ni mogel dovolj hitro
preskrbeti vseh potrebnih vzorcev, tako da ni prišlo do odločitve,
ki se je prepustila ožjemu odboru. Zanimivo pa ostane mnenje
»Universal«Edition«, da tiskovni stroški pri večjem formatu (Le«
ksikon«, oziroma klavirni izvlečki) niso dražji nego pri manjših
formatih (velika osmerka). Kar se tiče not, je bil sprejet »Noten«
typendruck«, kajti »Stich« bi bil predrag. Važnost se je pola«
gala tudi na slike, n. pr. na fotografije krajev, kjer narodna pesem
živi, narodnih pevcev in godcev (gl. gori Janačkovo navodilo).
Da ne bi bilo slik preveč, je bil sprejet predlog prof. Szuchie«
wicza: »Želi se, da se nabiranje razširi tudi na slike (fotografske
posnetke) plesov, prizorov in glasbenih orodij.« Na pritožbe
raznih odbornikov je bilo tudi sklenjeno, da ni sodelavci ni člani
delovnih odborov nimajo pravice izdajati za odbor nabrano gra«
divo. V tem smislu je bila izdana od ministrstva stroga pre«
poved, ki jo je bilo treba uveljaviti tudi pri Slovencih. Tem manj
je smelo gradivo biti pristopno postranskim osebam, že zaradi
tega, da se ne raztepe.
13. in 14. junija 1913 je imel glavni odbor zopet seje na
Dunaju, ker se je že resno mislilo na začetek izdajanja. Najprej
in seveda najlaže so imeli Kočevarji pripravljen zvezek za 50
do 80 pol, ali sam Hauffen, najboljši poznavalec teh kranjskih
Nemcev, je bil proti izdaji vsega gradiva, ker je bilo med njim
mnogo znanega. 1. zvezek so pripravili tudi Rusini, ki so sploh
2»
20 Dr. M. Murko:
pridno nabirali in študirali svoje bogato narodno pesništvo. Ker
sem se jaz prvič udeležil kot novi predsednik slovenskega odbora
sej, sem predložil, naj se dunajska Akademija znanosti, ki je
imela posebno fonogramsko komisijo s posebno konstruiranim
fonografom, ki se je za svojo dobo jako hvalil, loti tudi fonogra-
firanja narodnih pesmi pri avstrijskih narodih. Hotel sem s tem
olajšati tudi delo in stroške slovenskemu odboru, ki je mnogo
premišljeval o fonografiranju naših narodnih pesmi. Dva profe*
sorja, člana Akademije, sta prevzela nalogo, da organizirata tako
akcijo pri dunajski Akademiji, ali uspehov nismo videU, vsaj na
Slovenskem ne; za to pa hrani fonogramski arhiv dunajske Aka*
demije znanosti pesmi južnoamerikanskih Indijancev in pa pre=
bivalcev zaostalih otočičev nad Anglijo! Nižjeavstrijski odbor pa
je predložil, naj bi se poleg znanstvene in poljudne izdaje narod*
nih pesmi priredila še tretja za šoli odraslo mladino. Predlog
dr. Rotter j a, naj bi se poslalo vse zbrano gradivo na Dunaj v
pregled, je propal; imel je smisel samo za nemško gradivo, ali
videli smo že, kako so se sami Nemci branili centralizacije svo*
jega dela. Pač pa je bil dr. Rotter poverjen z nalogo, da sestavi
prospekt cele izdaje, za kateri si je izprosil gradivo vseh odborov.
Ljubljanski odborniki so si vzeli ta poziv jako k srcu, izbirali in
posvetovali so se jako mnogo, tako da je njih ožji odbor imel
samo januarja 1914 seje 10., 16., 23. in 27. Zbral je in poslal tele
vzorce naših narodnih pesmi:
A. Epične:
I. Pegam in Lambergar (št. 8898)' enoglasno.
II. En ovčar je ovce pasa (št. 5283), enoglasno.
III. Zelena mala dobrava (št. 1141), enoglasno.
B. Lirične:
IV. Nič ne jokaj (št. 5505), dvoglasno.
V. Moja urca bo prišla (št. 5470), troglasno.
VI. Moja kosa je križevna (št. 7605), četveroglasno.
VII. Oj, ta mlinar (št. 11160), peteroglasno.
VIII. Sunoč sm dobiu pismce (št. 11161), peteroglasno.
C. Plesna pesem:
IX. Belokranjsko »Kolo« (št. 9331), dvoglasno.
Slike so bile dodane k pesmim L, III., VI., VIL in IX.
' Ta in druge visoke številke pričajo takoj, koliko se je nabralo med
Slovenci pesmi z melodijami.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 21
Slovenci so se res postavili. Dr. Rotter mi je pisal s Dunaja
18. febr. 1914: »Der slo venische Arbeitsausschuss brauchte lange,
aber dafür hat er auch vollständige, einwandfreie Arbeit gelie«
fert. Wenige Arbeitsausschüsse haben mir ein so bequemes Ma«
terial geschickt.«
In ponosno bi se bile glasile besede v načrtu dr. Karla Rot*
terja: ... »Der verstorbene Minister Härtel versammelte einen
Stab von Männern der Wissenschaft und der Praxis um sich und
schuf eine Organisation, wie sie so grossartig noch nie und nir«
gends der Volksliedarbeit zur Verfügung gestanden hat: Ein eng«
gemaschtes Netz war über das weite Reich geworfen... vom
Rhein bis an den Pruth, vom Riesengebirge bis an die Schwarzen
Berge.« Uspeh je presegel vsa pričakovanja, narodna umetnost
še živi v dobi železnic in parnikov, operetnih kupletov in gramo«
fonov, ne samo v odleglih visokih gorah, ampak celo pred vrati
velikih mest, v sredi industrijskih okrajev, kajr je celo pozna«
valce iznenadilo.
Iz vsega tega pa ni bilo nič. 27. junija 1914 mi je pisal dr.
Rotter, da se ožji odbor ni zedinil o skupnem prospektu. Koliko
so bili tega krivi prepiri med nemškimi odborniki, ljubosumnost
med odbori in narodnostna vprašanja, ne vem. Da so tudi ta bila
zopet po sredi, sodim po tem, da je prof. Rešetar stavil »posre«
dovalni« predlog: 1. mednarodni prospekt naj se izda brez vzor«
cev in slik; 2. delovni odbori se potrudijo sami za oznanilo svojih
izdaj (specijalni prospekti); vsak specijalni prospekt obsega:
a) splošni prospekt (v deželnem jeziku), b) poseben del vzorcev
in slik. 3. Vsak zvezek se oznani s posebnim listom. Res škoda,
da ni prišlo do občnega prospekta z vzorci in slikami. Tako bi
svet vsaj nekaj zvedel o velikanskem podjetju ter o bogastvu,
raznovrstnosti in lepoti narodnih pesmi vseh narodov bivše Av«
stri je... Ali ni bilo več vodilnih in avtoritetnih mož, ni bilo več
dobre volje, bližajoči se razpad Avstrije se je kazal tudi pri
takem simpatičnem podjetju.
Med svetovno vojno je delo seveda mirovalo. Od odborov
se je enkrat zahtevalo, naj pošljejo zbrano gradivo iz varnostnih
ozirov na Dunaj, ali slovenski odbor je dobro storil, da tega
naloga ni izvršil. V 1. 1918 pa je bila zopet sklicana seja glavnega
odbora na 7. in eventualno tudi 8. maj. Ker sem pri sehtvi na
Lipsko zapustil predsedniški arhiv v seminarju za slovansko filo«
logijo v Gradcu, nisem ničesar o tem napisal v delovodni zapis«
22 Dr. M. Murko:
nik in nisem si ohranil tudi nobenih beležk. Nisem tudi rad šel
k taki seji, zato ker ni moglo biti posebnega in novega gradiva,
ali ker sem se izgovarjal, da imam pomisleke zaradi potnih stro*
škov, odgovoril mi je predsednik Wiener, da to ni nobena za=
preka, kajti stroške prevzame glavni odbor, zaradi tega upa, da
se bom seje udeležil, »worauf ich grossen Wert legen würde«.
Hotelo se je še manifestirati za Avstrijo. Dnevnega reda se malo
spominjam. Šlo je glavno za izdajo nemškega vzornega zvezka
(Musterband), ali Nemci sami so se hudo prepirali o »znanstveni
natančnosti«, posebno zaradi zapisovanja dialektoloških poseb*
nosti. To pa je vprašanje, ki je bilo in je še nerešljivo. Ni mogoče
čakati na dobre dialektologe, ki bi tudi narodne pesmi zapisovali
fonetično pravilno. Slovenci in Italijani pa so se dogovorili, da
izdajo svoj vzorni zvezek (tako sem poročal v seji ljubljanskega
odbora v avgustu 1918).
Dogodki so se po poslednji seji glavnega odbora hitro raz«
vijali in tako ni izšel niti en zvezek s tolikim trudom in z veli«
kimi stroški započetega dela »Narodna pesem v Avstriji«. Ven«
dar nabrano gradivo se ne more izgubiti in bo prišlo prej ali slej
na dan. Da je med naslednimi državami najbolj urejena češko«
slovaška republika, se bo tudi tukaj pokazalo, kajti že 1. 1919 si
je ustanovila »Ustav (institut) pro lidovou pisen«.^ Ta »ustav«
je dobil nalogo, da izda zbirko češkoslovaške narodne glasbe,
posebno narodne pesmi češkoslovaške, po potrebi tudi drugih
narodov na češkoslovaškem ozemlju. Dalje pravila ponavljajo
oklice češkega odbora iz let 1906 in 1908. Ustav ima torej tudi
delovne odbore pod vodstvom glavnega, na čelu katerega je prof.
Jifî Polivka, in sicer: odbor češki, moravsko«šlezki in slovaški.
K tem je prišel 1. 1922 še nemški odbor za vse nemške oblasti na
ozemlju cele republike. Ustav je zbiral pridno dalje, že 1. 1920.
pa je podal moravsko«šlezki odbor tudi »predloge za izdajanje
pesmi«, o katerih se je mnogo pogajal s češkim, in rezultati skup*
nih posvetovanj so bih sprejeti. V glavnem se držijo načel Ho«
stinskega. Pesmi se razdele v pet obsežnih skupin: I. Narodna
(lidovâ = naša ljudska) pesem v ožjem smislu (epika, lirika,
obredne pesmi, pesmi plesne; pri plesih bodi temelj za razdelitev
glasbena stran). II. Pesem kramarska (epika, lirika). III. Ponarod«
nela pesem umetniška. IV. Narodna pesem duhovna. V. Pesmi iz
1 J. Horâk, o. C. 14—18.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 23
14.—17. stoletja (pri končni ureditvi bi to bil prvi zvezek). Prešlo
pa se je tudi že k izdajanju in v tisku so 1. češki zvezek: Janaček«
Vaša, Milostne (ljubezenske) pisne moravské, in nemški: Jung«
bauer, Volkslieder aus dem Böhmerwalde. Upajmo, da ne bodo
dolgo zaostali tudi Slovenci.
Delo slovenskega odbora.
Za slovenski delovni odbor (Slovenischer Arbeitsausschuss)
za podjetje »Narodna pesem v Avstriji« bili so 23. oktobra 1905
imenovani ti«le člani: dr. Karel Štrekelj, vseuč. profesor v
Gradcu, dr. Matija Murko, vseuč. profesor v Gradcu, Matej
Hub a d, koncertni voditelj »Glasbene Matice« v Ljubljani,
Janez K o k o š a r, mestni župnik v Gorici, Josef K r i ž m a n,
kooperator v Moščenicah v Istri, Gabrijel Majcen, vadnični
učitelj v Mariboru, Frančišek M i 1 č i n s k i, sodni tajnik v Ljub«
Ijani, Luka P in t ar, skriptor študijske knjižnice, tam, Janez
S C h e i n i g g, gimn. profesor v Celovcu, Anton Š t r i t o f, gimn.
profesor v Ljubljani, dr. Josef Tominšek, gimn. profesor,
takrat tudi v Ljubljani. Deželna vlada je pošiljala kot svojega
delegata v odborove seje dež. nadzornika Fr. Levca. Vsi ti odbor«
niki razen Križmana so se sešli prvič in zadnjič v takem številu
17. decembra 1905 v Ljubljani v pisarni Glasbene Matice ter se
skoro 8 ur posvetovali o Štrekljevih dobro pripravljenih načrtih
tiskovin in o organizaciji dela.
»Osnovna načela« (gl. gori) za publikacijo »Avstrijske na«
rodne pesmi« (Štrekelj se je držal tega naslova, ki ga je 1910
posebe branil, od začetka) so naglašala, da bi delo »obsegalo ne
samo vse dosežne, v širokih slojih preprostega ljudstva nastale,
prej kdaj ali pa tudi še zdaj v njem razširjene narodne pesmi
z njih melodijami vred, ampak tudi vse drugačne iz naroda izišle
glasbene proizvode vseh v Avstriji živečih narodov.« Potem«
takem bi se vpoštevali »poleg narodnih pesmi samih tudi vsi tisti
pojavi narodnega življenja, ki se izražajo z glasom in godbo na
plesih in zabavah, ob veselih in žalostnih dogodkih v življenju.
V nji dobe prostora tudi popevke, ki oklicujejo ž njimi ponoči
čuvaji ure ali ki jih delavci v enakomernem taktu poj o, ko zabi«
jajo v zemljo stebre ali vlečejo ladje ali sode; pozabljene ne
bodo niti melodije brez besed, niti ne ritmični vriski in klici, pa
niti ne pritrkavanje na zvoni.« Delo naj bo znanstveno. Znan«
24 Dr. M. Murko:
stvena kritika zahteva: največjo popolnost, kolikor moči zveste
in natančne zapise in kar najožjo združbo vsega gradiva, ki gre
vkupe. Na podlagi znanstvene zbirke namer j a ministrstvo na*
praviti še drugo, manjšo in poljudno izdajo, ki bi naj oživila
negovanje narodne pesmi v šoli, doma in v družbi.
K urejevanju bo moči preiti šele tedaj, ko bo gradivo za vse
delo povečini zbrano in pripravljeno. Gradivo naj se zbira iz
že tiskanih zbirek, časnikov, knjig in posamez*
nih listov ali pa iz pisanih zbirek, pesmaric,
listov itd. Ta vrsta zbiranja se ne sme vpoštevati prenizko
ali pa celo zanemariti; zgodovinska spričevala o petju prošlih
dob so največje cene za to, da moremo znanstveno presoditi,
kako se je narodna pesem in glasba razvijala.
Druga vrsta je zapisovanje iz ust narodnih ali pa po proizva*
janju naroda samega. To zbiranje je zategadelj večjega seda*
njega pomena, ker kultura spodriva narodne pesmi in melodije,
ki so izgubljene za vselej, ako se pozabijo.
Zbira se naj vse, kar je izšlo iz naroda ali izhaja iz njega.
Najprej narodne pesmi vsake vsebine, najsi jih poje ena oseba
ali cela družba pri kakikoli priliki. Zametavati ni uspavank,
pesmi pri delu, niti drobnih melodij z razumljivim besedilom ali
brez besed. Tudi narodne gledališke igre je treba v poštev jemati.
Naj se tudi opisuje vse, kar je v zvezi z narodnim petjem in
narodno godbo.
Ne velja izgovor, da ne bo najti novih neznanih pesmi ali pa
samo varijante znanih. Tudi narodna pesem, dasi vklenjena
v pesemsko mero in melodijo, se spreminja od kraja do kraja
in vsak pevec jo poje po svoje, zdaj tako, zdaj drugače. Vedno
se izplača zapisovati že zabeležene pesmi, zlasti tedaj, kadar kaže
varijanta lepe posebnosti v besedah ali v na*
pevu. Sajnam šele varijante kažejo pravo pro ž*
nost narodnega duha. Važno je tudi znati, katere umetne
pesmi so se narodu zlasti prikupile, kako jih je on spremenil in si
jih prikrojil. Ne smejo torej biti izločene od zbiranja, ako jih
narod poje brez šolanja na pamet ter jih spreminja in zapušča
potomcem. Če se take pesmi poj o aH prepisujejo v narodne
pesmarice nespremenjene, jih je treba samo označiti kot take,
ne pa prepisati.
Prav kratki so predpisi, kako je zbirati. Ker sta v narodni
pesmi besedilo in melodija spojena v živo enoto, je zapisati
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 25
oboje. Samo ako bi se to ali drugo ne dalo doseči, se smemo
zadovoljiti le z zapisom enega samega dela. Zbirateljem je paziti,
da bodo zapisovali, kar so slišali, zvesto po besedi in napevu, in
brez vsakršnega dostavka. Besede naj se zapišejo natančno po
narodnem govoru, brez črtanja ali zamenjavanja sirovih izrazov.
Narečje naj se izrazi v pismu kolikor moči natančno in zvesto,
ali Štreklju samemu je bilo jasno, da od nestrokovnjaka ni zahte«
vati, da bi pisal kako narečje po znanstveni fonetiki, zato se bo
zadovoljiti s tem, da se enotno zaznamujejo vsaj tiste posebnosti
narodnega govora, ki se tudi nešolanemu ušesu morajo zdeti
nekaj nenavadnega (slede primeri). Po dialektičnih oblikah bode
se dalo tudi zasledovati, kako potujejo narodne pesmi. Napevov
pesmi ni harmonizirati niti jim pristavljati spremljevanja, če se
ne pojejo s spremljevanjem. Zapisati jih je natančno, kakor jih
narod poje, z vsemi razlikami v ritmu, taktu, razvrstitvi tonov in
harmoniji. Enoglasno, dvoglasno, triglasno ali večglasno, kakor
poje narod. Isto velja, če se pesem .spremlja z narodnimi inštru«
menti, kakor so: dude, žvegljice, klarineti in druga pihala, gosli,
citre, oprekelj, gitara, ročna in ustna harmonika itd.
Točka 5 se je glasila dobesedno: Napeve in plese je zapisati
v lahkem, priprostem glasbenem načinu po srednji višini ter upo?
rahljati kolikor moči malo predznakov; vendar je želeti, da se
naznači absolutna višina tona, v kateri narod poje pesem. Pri
koloraturah je natančno zaznamovati zloge, ki jih pevci vokali»
zirajo; včasih se narejajo iz njih značajne besedne tvorbe.
Vsakemu zapisu je pripisati natančen domovinski list, ki
obsegaj ime zapisovatelja, oseb, ki so pesem pele ali kak kos
godle, kraj zapisa, kake navedbe o tem, kako daleč je pesem ali
godba razširjena, in pa čas zapisa. Dobro došla bodo tudi pojas«
nila nenavadnih in dialektičnih izrazov, opombe v razjasnilo
teksta in drugi podobni pristavki.
Posamezne pesmi je zapisovati posebej na Hstih, ki imajo
velikost ene četrti pole; če je treba, se več takih listov spoji. Zhu
ratelji naj zasledujejo ljudi, ki zlagajo pesmi ali pa jih narejajo
sproti (improvizirajo). Pri takem iskanju očeta pa je treba pre«
vidnosti. Zbiranje se mora raztezati zlasti na tiste kraje, kjer
še krepko živi narodno petje; kraje pak, kjer narodna pesem .še
samo životari, je prepustiti v preiskavo enemu ali več strokov«
njakom. Prepise iz pisanih ali tiskanih zbirk in posameznih Hstov,
26 Dr. M. Murko:
ki jih imejitelji ne marajo odstopiti odboru, je napraviti zvesto
in navesti vire z bibUografično natančnostjo.
Z »Osnovnimi načeU« razpošiljala se je »P o p r a š e v a 1 n a
p o 1 a o narodnih pesmih, narodni godbi in narodnih plesih«. Na*
slovljenci so se vabili, naj stopijo v krog zbirateljev, za kar bi
dobili nadaljnja navodila (gl. doli), ali pa naj odgovorijo na vpra*
sanja: pojejo li se v njihovem kraju še narodne pesmi, posebno
stare, redke, ne splošno znane, še ne zapisane niti po besedah
niti po napevu, so li znani moški in ženske, ki znajo peti mnogo
narodnih pesmi, nahajajo se kje zlasti starejše osebe, ki znajo
peti četudi le posamezne, toda stare, redke in neznane pesmi,
pojejo li pevci in pevke narodne pesmi vkup dvoglasno, tri*
glasno, četveroglasno ali večglasno, bi li navedene osebe bile pri*
pravljene komu peti svoje pesmi, da jih zapiše, kdaj, kje in pri
katerih prilikah bi to bilo najprimernejše, poj o li se sami edinole
ali pa jih nekateri tudi samo recitirajo (pravijo, narekajo) iz
kateregakoli namena, in kdo so tisti, ki znajo take pesmi delati
sproti, delajo li k takim tekstom sproti tudi melodije; poznate
osebe, ki bi bile sposobne za zapisovanje melodij v notah, zlasti
take, ki bi znale s pevci občevati, naj li se pošlje v okolico stro*
kovnjak za zapisovanje, ali se nahaja v okolici kdo, ki si je že
napravil zbirko narodnih pesmi po besedah in melodijah. Po*
dobna ali manj obsežna vprašanja so se stavila o narodni godbi in
o narodnih plesih. Imenujejo se naj sploh vse priložnosti, ob
katerih se v dotičnem kraju mnogo poje, gode in pleše, kdaj bi
se to dalo najbolje ogledati in slišati.
Odgovori bi se naj poslali kakemu članu delovnega odbora
ali za prvi čas še bolje vodstvu tistega nabiralnega odseka,
ki so bih tako razdeljeni: za Gorenjsko M. Hubad, Dolenjsko
Fr. Milčinski, Notranjsko A. Štritof, Istro J. Križman, Goriško in
Trst J. Kokošar, Koroško J. Scheinigg, južnozapadno Štajersko
dr. J. Tominšek, severovzhodno Štajersko G. Majcen. Imenovali
so se še M. Murko kot »protipisec« (t. j. sopodpisoval sem Štrek*
Ijeve vloge in poročila), L. Pintar kot blagajnik in K. Štrekelj
kot voditelj delovnega odbora.
Slovenski odbor pa je izdal še posebno knjižico »Na v o*
dila in vprašanja za zbiranje in zapisovanje narodnih
pesmi, narodne godbe, narodnih plesov in šeg, ki se nanašajo na
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 27
to.«i Tu je Štrekelj dopolnil osnovna načela in v splošnih dolo«
čilih posebno naglasil, naj se zapisujeta tekst in melodija, ali
samo in edinole to, kar zares slišiš. Ne popravljaj in pre-
tvarjaj ničesar. Pomisliti je, da se narod briga za glasbene
teorije in nauke umetnih glasbenikov prav tako malo, kakor za
poetična in stilistična načela estetičnega teoretika ali normah
nega slovničarja. Najvažnejši pa je oddelek II. (str. 4—14) z
navodili, kako je kolikor moči natančno zapisovati tekste. To je
cela dialektološka razprava o slovenskih soglasnikih in samo«
glasnikih v narodni govorici. O zapisovanju melodij je napisal
navodila M. Hubad (str. 15—20), ki je posebno naglašal večglas«
nost slovenskega petja in že tukaj zahteval, naj se večglasne
pesmi zajamejo s fonografom. Dobro je tudi opomnil, da bi
značaj narodne pesmi mogel zapisovalec spoznati najbolje tedaj,
kadar bi narodni pevci in pevke, ko pojejo, še niti ne vedeli, da
jih kdo posluša z namenom, da bi zapisal njih pesmi. Najbolje
bi mogli zapisovati tisti glasbe vešči zbiratelji, ki so prisiljeni
živeti med narodom, v prvi vrsti učitelji in organisti.
V drugem poglavju (21—33) je sestavil Štrekelj 248 vprašanj
o narodnem petju, narodni godbi, narodnih plesih in šegah, ki se
nanašajo na to. Za podstavo je vzel »Pitanja za prikupljanje mu«
zičkih običaja u Srba, sastavili Božidar Joksimovič i Vladimir R.
Gjorgjevič,« ki so izšla kot priloga listu »Karadzic« (1. 1899.,
vel. 8°, 6+26 str.). Tu je posvečeno mnogo pozornosti pevcem,
godcem in plesalcem in življenju njihove umetnosti. V tretjem
poglavju so bila določila, kako na zunaj vravnati zapiske in od«
govore. Pri tem je zanimiva zahteva: Naslova ni pristavljati, ker
ga dobi pesem ali godba šele ob redakciji; pač pa je zanj pustiti
praznega prostora. Ako ima pesem ali godba v narodu določeno
posebno ime, je zabeležiti to na koncu sklepnih opomb. Pri domo«
vinskem listu vsake pesmi naj se pristavi tudi opomba o stanu,
starosti in okolnostih življenja pevca, ako se je zapisala od njega
samo ena pesem (kos); če pa je od istega pevca več pesmi, je pri«
ložiti podatke o življenju na posebnem četrtnem listu. Na konec
more zapisovalec pristaviti še opombo o petju, jeziku, posamez«
nih izrazih, ki niso umevni vsakemu ali pa znani samo v dotič«
nem narečju; pri nejasnih besedah je dolžnost izprašati pevca.
^ Izdal po c. k. ministrstvu za bogočastje in nauk postavljeni slovenski
delovni odbor za publikacijo »Avstrijske narodne pesmi«. 8", str. 36.
28 Dr. M. Murko:
kaj razume ž njimi. Popisom plesov naj se priloži, če le mogoče,
črtež pomikanja v plesu; kot priloga so dobro došli tudi foto*
grafski snimki, zlasti če se pleše v narodni noši.
Omenil sem že zgoraj, da se je Štrekelj sicer opiral na načela,
sprejeta na Dunaju, ali da je samostalno izdelal tiskovine sloven*
skega odbora, ki so že bile davno gotove, ko mu je ministrstvo
4. VII. 1906 poslalo tiskano »Anleitung zur Sammlung und Auf*
Zeichnung ... ausgearbeitet von Dr. Josef Pommer, Professor und
Reichsratsabgeordneter«. Enako sta prepozno prišla Anleitung
in Fragebogen štajerskega odbora. Slovenski odbor je mirne vesti
izjavil, da mu ni treba ničesar menjati. Glede muzikalnega navo*
dila pa je M. Hubad dodal, da to sploh ni mogoče v kratkih pote*
zah in da mora zapisovalec že biti dovolj vešč glasbe. Pobijal je
tudi več Pommerjevih predpisov in nekaj čeških.
Razen teh tiskovin je izdelal Štrekelj za odbor še pravilnik
(Reglement). Osnovnih načel in popraševalne pole se je natisnilo
po 15.000 iztisov. Navodil in vprašanj 2500 in se razposlalo veči*
noma že 1. 1906., deloma tekom let, tako da je danes že malo
iztisov v zalogi. Ne morem pa reči, da je bil uspeh v razmerju
k množici razposlanih tiskovin. Najbolje bi bilo vedeti, koliko
Popraševalnih pol je bilo vrnjeno z odgovori in s kakimi, ali v
arhivu Etnografskega muzeja sem jih zastonj iskal (bilo bi
vredno zbrati vse, ki so se ohranile pri odbornikih). Soditi pa
morem po nabiralcih, da je bilo mnogo poklicanih ali malo izvo*
Ijenih. Za prvih šest let bilo je vseh 34 in težko da je njih število
doseglo 40. Mnogo resnice je na tem, kar je pisal 21. II. 190S
dr. Tominšek Štreklju: »... največ smo dosegli osebnim potem,
po znancih«. Ko sem vodil jaz odbor, sem se tudi prepričal, da
je treba zapisovalce iskati s poizvedovanjem in jih pošiljati tudi
v druge kraje nabirat. Posebno zanimivo pa je, kar je Tominšek
pisal Štreklju o njegovih Navodilih: »Tu naj mimogrede ome*
nim, da je Vaše brošure sila škoda, ker pride večinoma neraz*
sodnim ljudem v roke. Jaz sem že mislil na to, da bi se izročila
knjigotrštvu, ko bi bilo to dovoljeno. Nekateri filologi so se ogla*
šah za njo in sub titulo, da bodo našo stvar podpirali, sem jim
seveda ustregel.« In tako je Štrekljeva razprava o slovenskih gla*
sovih res dobro služila filologom, ali navadnim nabiralcem je
bila premalo dostopna, saj je sam odbornik in odlični nabiralec
G. Majcen pisal Štreklju (22. VI. 1907): »z mojim zapisovanjem
pač zopet ne bodete tako zadovoljni. Pri najboljši volji ne morem
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 29
drugače. V Vašo fonetiko bi bilo treba se uglobiti, (jo) pre=
študirati.«
Osnovna načela in popraševalne pole so seveda bile potrebne
in prinašale tudi mnogo koristi, ali vseh naukov si nabiralci ni«
kakor niso jemali k srcu. Koliko se je poučavalo, naj se pesmi
zapišejo kakor se res pojejo, torej tudi večglasno! Po sedem«
letnem nabiranju pa je sam M. Hubad izjavil (v seji 27. XII.
1913): »Imamo večinoma enoglasne zapisane, pojo pa se več«
glasno. Preiskati bi morali nadalje ves nabrani materij al, kako
se poje.« K temu prepričanju so ljubljanski odborniki tudi šele
prišli, ko so imeli več pesmi fonografiranih pred seboj.
Pri nas se tudi ni nabralo mnogo ritmičnih klicev, vriskov in
sploh narodne godbe. Nabiralci kakor narod sam so
se oklenili narodnih pesmi, ki se še pojo. Neka«
teri učitelji kakor Jos. Vidic, nadučitelj v Št. Pavlu v Savinjski
dolini, in Janko Žirovnik so poslali sicer svoje zbirke starejših
pesmi odboru na porabo, ali v celem se nabiralci niso mnogo
brigali posebno za starejše zbirke; take iz 18. stoletja, ki so slu«
žile učiteljem in organistom, je zasledoval le glavni odborov
nabiralec Franc Kramar. To ni bila nesreča, nasprotno, pisane
zbirke se bodo še vedno našle, samo v ustih živeča pesem pa
izumira za vselej. Zanimivo bo enkrat zvedeti, koliko so naši
nabiralci zapisali o življenju narodne pesmi. Tako se jim je sve«
to valo, naj zasledujejo očete narodnih pesmi. Lep primer je izšle«
dil G. Majcen pri Sv. Martinu pod Mariborom. Anton Županec,
želar in godec, in njegova žena Uršula sta morala biti na vsaki
gostiji in veselici; mnogo njihovih pesmi je od njega samega,
mnogo jih je skupno zložil s svojo ženo, ko je zahtevala potreba;
napevi so večinoma od žene. Pri imenitnih pevkah se je večinoma
pokazalo, da so pele ali bile pele v cerkvi, ali tudi na gostijah in
drugih veselicah. Z eno besedo, pokazalo se je tudi pri nas, da
narodna pesem ni mistična cvetka, ki nekako tajnostno nastane
v celem narodu, in da jo tudi pojejo večinoma nadarjeni poedinci
in ne »ves narod«. Naglašalo se je tudi v navodilih, da se ista
pesem poje različno v raznih krajih in da jo celo vsak pevec
poje po svoje, ali odborniki sami so se čudiH, ko sem jim razlagal
iz svojih izkušenj pri študiju narodne epike v Bosni in Herce«
govini, da isti pevec poje isto pesem po nekoliko minutah dru«
gače. Ne vem, je li zapisan kak takšen slučaj pri nas. Vredno bi
bilo zapisati posebno nekaj pripovednih pesmi po letih iz ust
30 Dr. M. Murko:
istih ženic, ako so še žive, ali pa take poskuse napraviti z
mlajšimi.
Dovolj primerov, da najboljša navodila in vprašanja ne
delajo čudežev, vendar prinesla so tudi marsikaj. Glavna reč je
seveda uspeh nabiranja, ki je bil res velikanski. Kako in kaj se
je doseglo, naj pripovedujejo daljše vrstice.  Glavno delo so
opravljali ljubljanski odborniki, ki so se shajali k sejam v Glas«
beni Matici.' Iz finančnih razlogov so se že od konca 1. 1906 skli«
ce vali k sejam samo ljubljanski odborniki, drugim pa se je javljal
dnevni red, da so lahko poslali svoje predloge. To je bil naš
ožji odbor.   M. Hubad je predsedoval, dr. J. Tominšek je bil
tajnik (do začetka 1. 1913.), A. Štritof arhivar, L. Pintar blagajnik,
Milčinski ni imel posebnega posla, ali je rad pregledoval in
ocenjeval došlo gradivo. F. Leveč je mogel kot vladni delegat in
odlični literarni historik odboru marsikaj svetovati. L. 1909. se
je že pokazalo, da je treba imeti pregled vsega gradiva in zbrano
in razmetano snov pričeti urejevati. Za ta posel je pridobil M.
Hubad Ivana Franke«ta, znanega slikarja in ribarja, ki je stopil
kot profesor risanja 1. 1908. v pokoj. Delal je več mesecev in
uredil do odborove seje 6. VIII. 1909 2676 pesmi, pripisavši šte«
vilko (z rdečo tinto) in nabiratelj a, ter razvrstivši jih po melo«
dijah. Kot vesel pojav se je pokazalo, da je izmed navedenih
pesmi le 531 varijant, ali tudi te so med seboj zelo različne. Ta
posel se je mogel res smatrati kot pripravo za redakcijo in
I. Franke, ki je bil 17. IV. 1914 imenovan za odbornika, ga je
vestno in z dobrim razumevanjem nadaljeval še v dobi svetovne
vojne. Za vsako odbrano pesem je dobival 20 vinarjev nagrade.
Sploh so vsi ljubljanski odborniki vršiU svoje veliko delo
do svetovne vojne. Prerano jih je pa zapustil njih organizator in
voditelj K. Štrekelj po dolgi in mučni bolezni 7. julija 1912.^ Pred«
sednik glavnega odbora dr. Wiener izrazil je 16. VIL 1912 slo*
venskemu odboru iskreno sočutje in dodal: »... auch der leitende
Hauptausschuss verliert in dem Dahingegangenen einen ge«
schätzten Mitarbeiter, welcher sich um die Förderung des gros»
sen patriotischen Werkes vielfache Verdienste erworben hat.«
1 škoda, da v Glasbeni Matici ni bilo prostora za arhiv. Samo tiskovine
so se tam hranile, za gradivo pa je ponudil M. Hubad omaro v svojem stano«
vanju, drugi odborniki pa so tudi svoje spise hranili pri sebi.
ä Gl. moj nekrolog. Veda II, (1912), 529—542.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 31
Kakor za svoje »Slovenske narodne pesmi« delal je tudi za naš
odbor še na smrtni postelji in s tresočo roko je zapisal v svoj
delovodni zapisnik poslednje beležke. 17. januarja 1913 sem bil
jaz imenovan od ministrstva za »Obmanna« odbora. Opazil sem
kmalu, da ni bilo dobro, da Štrekelj od ustanovne seje ni prišel
več med odbornike, in da je njegova dolga bolezen (v posteljo
je legel v sredini julija 1911, bolehal pa že prej) zakrivila neko
dezorganizacijo v odboru. V seji 11. aprila 1913 smo torej skle«
nili, da tako važen član odbora kakor je tajnik ne more stano*
vati daleč od Ljubljane, od koder mora dobivati poročila, ki jih
pošilja zopet v Gradec. Mesto zaslužnega tajnika dr. J. Tomin*
ška, ki se je bil preselil v Maribor, je prevzel A. Štritof. Odbor«
niki, ki niso ničesar vedeli, kaj se pripravlja in sklepa o ureje«
vanju in izdajanju njihove zbirke, so sami zahtevali, naj njih
predsednik pride vsaj enkrat na leto med nje. Da ne bi bilo stro«
škov, porabil sem za to počitnice ali pa kako drugo priliko, ki
me je zanesla v Ljubljano. Na Dunaju pa sem zahteval, naj se
vsi odloki pošiljajo tudi ljubljanskemu odboru v prepisu. V
soglasju z odborom sem predložil ministrstvu, naj imenuje na*
mesto prof. Štreklja v odbor kot jezikoslovca prof. dr. A. Brez«
nika na gimnaziji v Št. Vidu, razen tega pa še prof. Ivana Fran«
keta, ki je bil kot urejevalec zbranega gradiva odboru prav
potreben. Takrat in pozneje sem odbornike posebe opominjal,
naj oni in nabiratelji zasledujejo, kako narodna pesem živi, kdo
so pevci, od koga so se učili, kako sami svoje pesmi menjajo, kar
bi se naj vsaj v nekaterih slučajih konstatiralo. Opisujejo se
naj plesi, šege in navade, pri katerih se pesmi pojejo. Sploh naj
skupaj hodita muzik in etnograf. Zaradi tega sem priporočal
odboru, naj zasleduje in si preskrbi etnografske časopise, po«
sebno slovanske.
Dasi je ljubljanski odbor začel svoje delo šele v prvih me«
secih 1. 1906., je vendar imel na koncu prvega leta že 1045 narod«
nih pesmi z napevi. Odborniki niso samo organiziraH, ampak šli
najprej sami na delo. M. Hubad in Milčinski sta šla v petek po
Velikem tednu romat na Zaplaz, kamor prihaja na tisoče romar«
jev in ondi med petjem narodnih pesmi »Vrtec« igrajo. M. Hubad
je iztaknil izborno pevko Alojzijo Novak in zapisal od nje 312
pesmi. Znala pa je v mladih letih še kakih 100, katerih se ni
mogla več domisliti. Z odborovo podporo je šla 1907 na Do«
lenjsko, da si osveži spomin pri sestrah, s katerimi je več let
32 Dr. M. Murko:
skupaj pela »v cerkvi, na gostijah, novih mašah, žegnanjih,
božjih potih itd.«. Hitro se je pokazalo, kako živi narodna pesem
v resnici. Na Štajerskem je posebno marljivo nabiral mariborski
odbornik G. Majcen in našel več prav dobrih nabiralcev, po*
sebno v Ljutomeru (učitelj Fran Zacherl, župnik Peter Skuhala j
i. dr.) in okoHci, dr. Tominšek pa je n. pr. iztaknil St. Lešnika, '
trgovca, malega posestnika, organista in godca v Keblju pri
Oplotnici (na Pohorju), in Fr. Žemljica, organista pri Sv. Tomažu
pri Ormožu. Nabiralci so se javljaU iz raznih strani v lepem šte*
vilu, posebno učitelji, organisti in dijaki, ali prišel je med nje
tudi upokojeni župnik Skuhala v Ljutomeru, davčni oficijal Iv.
Ditrih v Litiji in ev. geometer J. Verbič v Trebnem. Odbor pa si
ni delal iluzij in že v seji 19. XII. 1906 se je govorilo o tem, da
bo nabiranje trajalo najmanj 5—6, morebiti celo 10—15 let.
Kar se tiče nagrad, držal se je odbor teh*le načel: 1. odbor
odloča od časa do časa, koliko je vsakemu nabiralcu prisoditi
nagrade za faktično in uspešno delo; 2. merodajni so faktično
doseženi uspehi, število pesmi, obsežnost, kritična pravilnost za*
piskov v melodiji in besedah, dosežena popolnost v napevu in
besedah, narodnokulturna vrednost itd.;   3. upoštevati faktične
stroške; 4. upoštevati ev. tudi čas, katerega je nabiralec porabil.
Navadno so dobivali nabiralci za dobro pesem na četrti pole eno
krono. Seveda to ni bilo mnogo, posebno za tiste nabiralce, ki
so potovaH ali pa svoje pevce vsaj nekoliko plačevali. Z globokim
sočutjem sem čital pismo nekega organista iz ormoških goric, ki
toži, da za navadno nagrado ne more dalje nabirati po svoji želji,
ker ima prevelike stroške: »moram sam s fanti popivati in še jih
napajati.« Tako pa se fantovske pesmi najbolje nabirajo, poseb*
no v času dela. Za to tudi najlaže nabirajo domači izobraženci,
ki si pevce in pevke poiščejo v čas, ko jim samim petje dela ve*
selje, posebno po zimi in pri raznih veselih prilikah.
Nabiranje je posebno oživelo, ko je v Koledarju družbe
sv. Mohorja za 1. 1908 natisnil A. Štritof članek »Nabirajte na*
rodne pesmi!« Ta člančič na 3V2 straneh je vzbudil posebno tiste
Slovence, ki o nabiranju niso ničesar vedeU. N. pr. je ta klic tako
navdušil Franca Kramarja na Igu pri Ljubljani, da je tudi on za*
čel z drugimi nabiralci vred nabirati slovenske narodne pesmi
z napevi in jih pošiljati g. Milčinskemu, voditelju nabiralnega od*
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 33
seka za Dolenjsko.^ Ta je spoznal njegovo sposobnost in tako
je odbor dobil nabiralca, ki je v 1. 1908—1914 nabral največ na«
rodnih pesmi po Kranjskem in Štajerskem. Odbor je prišel že
1. 1908 v velike zadrege, ker ni imel dovolj denarja za toliko na«
biralcev in je moral mnogo ostajati dolžan na leta. Moram pa
tudi priznati, da je odbor preveč pričakoval samo od države in
vsled tega dobil dober pouk od samega ministrstva.
Prof. Scheinigg je 23. dec. 1907 tožil odboru, da še nima no«
benih melodij. »Učitelji so v pretežni večini nasprotniki in sicer
najhujše vrste vsemu, kar diši po slovenščini; kar pa je še takih
ki imajo srce na pravem mestu, ti so tako vstrahovani, da se ne
upajo na dan, ker terorizem vladajoče stranke je strašen. Da bi
se temu nedostatku odpomoglo, predlagam, naj se obrne si. odbor
na ministrstvo za uk in bogočastje s prošnjo, naj ono blagovoli
ukazati c. kr. deželnemu šolskemu svetu v Celovcu, da ta pozove
učitelje posebno na utrakvističnih šolah (slovenskih), naj se po«
primejo zapisovanja napevov in zraven tega tudi besedil narod«
nih pesmi.« V svojem poročilu na ministrstvo za 1. 1908 je Štre«
kelj prednesel tudi to prošnjo, ki jo je jako previdno in po raznih
popravkih stiliziral. Ministrstvo je 26. marca 1908 odgovorilo
tako«le: Was den von Euer Hochwolgeboren gestellten Antrag
betrifft, durch Vermittlung des k. k. Landesschulrates für Kärn«
ten die Unterstützung der Lehrer dieses Kronlandes für die Sam«
meltätigkeit des slovenischen Arbeitsausschusses zu gewinnen,
so vermag das Ministerium demselben nicht stattzugeben, da
gegen eine solche Massnahme Bedenken politischer Natur spre^
eben, abgesehen davon, dass, wie die diesfalls bereits seiner Zeit
bei Konstituierung der Arbeitsausschüsse gemachten Erfahrun«
gen lehren, ein solcher Schritt voraussichtlich auf den Wie«
derstand der Lehrerschaft stossen würde.
Nach h. o. Ansicht wäre die in Kärnten erforderliche Sam«
meltätigkeit am besten durch den Arbeitsausschuss selbst zu
vollführen.
Für den M. f. K. u. U. Cwikliriski.
To je dokument, ki slika koroške razmere. Ministrstvo se
zaradi političnih pomislekov ni upalo koroškim učiteljem pripo«
ročiti svoje lastno »patriotično delo«! Pokazalo pa je odboru
pravi pot, katerega je žalibog premalo izrabil. V L 1909 je dobil
1 Cerkveni Glasbenik XLV, letnik 1922, str. 77.
34 Dr. M. Murko:
Oskar Dev za potovanje na Koroško 60 K in predujma za Ziljsko
dolino tudi 60 K. Več odbor res ni mogel storiti, ker je ministr»
sko zalogo (za 1. 1909 2000 K) potreboval za vse strani, ali niko»
mur ni prišlo na misel, za tako važno narodno delo iskati po*
moči pri denarnih zavodih, kulturnih in obrambnih društvih in
rodoljubih, ki bi vsi skupaj vendar lahko darovali nekaj stotakov»
da bi se poslalo več nabiralcev. In prof. Scheinigg bi seveda tudi
bolje storil, da ni samo tožil, ampak da je pridobil osebno neko*
liko tistih učiteljev, ki so imeli »srce na pravem mestu«, saj je
odbor že 1. 1911 pridobil Zdravka Švikaršiča, učitelja na Jezer*
skem, kateri se je posebno hvalil zaradi zvestega zapisovanja.
Eden ali več takih učiteljev ali pa nabiralcev iz drugih dežel bi
lahko prepotovalo za nekaj let celo slovensko Koroško in s po*
močjo duhovnikov pobralo vsaj večino slovenskih pesmi. Da bi
našla takšna akcija razumevanje med ljudstvom samim, dokazuje
obširno pismo, ki ga je kmečki fant Lovro Kuhar v Kotljah pri
Sp. Dravogradu pisal odboru. Prosil je nujno, naj hitro kdo zabe*
leži tam melodije, »kajti le redki stari ljudje še jih znajo in v
nekaj letih bodo izginile s slovenščino vred.« Za pozabljene Ha*
loze je zahteval nabiralca kaplan F. Rabuza pri Sv. Barbari, kjer
se je ohranilo še mnogo pesmi in napevov.
Kako se je razvijalo nabiranje, naj pokažejo podatki iz po*
ročila za 1. 1908. Pesmi z melodijami so nabrali do konca tega leta
na Štajerskem: VrabP 530, Vadnal 21, Karbaš 33, Krivec 23,
Primožič 14, Hebar 66, Vidic 114, Potočnik 16, Korbar 61, Der*
novšek 50, Majcen 218, Zacherl 170, Skuhala 54, vsega 1370.
Na Kranjskem: Ditrih 90, Kramar 160, Plevnik 80, Štri*
tof Niko 53, Puncah 13, Bogataj 50, Habaj 40, vsega 486.
Na Na Koroškem: Dev 100, Jekl 23, vsega 123.
Na Goriškem: Filipič 32.
Skupaj je bilo torej na koncu tretjega leta 2011 pesmi, ne«
plačanih 571. Kakor pri marsikaterem važnejšem narodnem delu
(n. pr. čitalnice. Slovenska Matica, Slov. Narod, posojilnice) pred*
njačila je torej tudi pri nabiranju narodnih pesmi na začetku
Štajerska, ali že na koncu 1. 1912^ je bilo iz Kranjske 6403
^ Ker nimam zapisnika, letnih poročil in računske knjige pri sebi, ne
morem pri vsakem nabiralcu določiti stanu, izpuščam ga torej pri vseh.
2 Dr. J. Tominšek je napravil pregled vseh nabiralcev od 1. 1906—1912,
ali v počitnicah 1928 ga nisem našel v arhivu Etnografskega muzeja, mora še
tudi biti pri kakem odborniku ali v njegovi zapuščini.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 35
pesmi, iz Štajerske 3862, iz Koroške 384, iz Goriške 200. Da
je Kranjska tako močno preskočila Štajersko, se ima v prvi vrsti
zahvaliti glavnemu odborovemu nabiralcu, o katerem ie treba
spregovoriti več besed.
Franc Kramar se je narodil      septembra 1890 v Mateni pri
Igu, okraj Ljubljana. Oče Anton Kramar, mizar in posestnik, je
imel klavir in rad peL', Narodne pesmi je torej sin slišal od
otroških let.    Pri svojem očetu se je začel učiti glasbe že z
dvanajstim letom. Ker je bila mati hči organista Matija Krži«
ča, je podedoval glasbeni talent po očetu in materi. V 16. letu je
že opravljal službo organista v domači fari, s 17. letom pa je začel
sam komponirati. Takega fanta je mogel navdušiti Koledar druž«
be sv. Mohorja (gl. zg.) za nabiranje narodnih pesmi, katere je
začel z 18. letom. Začel jih je zapisovati po vseh ižanskih vaseh.
Na Igu je zapisal tudi napev in besede stare pripovedne pesmi
»Mlada Breda«, katere ni nikjer drugod slišal. Pela mu jo je stara
ženica, ki je že v grobu. V ižanski in sosedni šmarski župniji je
zapisal tudi več pesmi znanega narodnega pesnika Matija Krač«
mana ali »šmarskega šolmaštra«, tam rojenega, ki je v narodnem
duhu zložil veliko cerkvenih in posvetnih pesmi. Izsledil pa je
v Šmarju tudi deset starih pesmaric, izmed katerih sta dve bili
pisani 1. 1771,^ tretja in četrta 1775, peta 1778, šesta 1787, posled«
nja 1826.   Ker je že več Kračmanovih pesmi zapisal na raznih
krajih kot narodne, bil je le dosleden, ako je izbral tudi pesmi
iz starih pesmaric. L. 1909 je zapisoval pesmi po ljubljanskih vo«
jašnicah, hodil je peš ali pa se je vozil s kolesom na Dolenjsko
in Gorenjsko, spal je na senu, znal z ljudmi po gostilnah in dru«
god občevati in iztakniti stare dobre pevke, ki so znale največ
pesmi. Tako je v Ihanski župniji zapisal »Lepo Vido«, v Št. He«
lenski župniji v vasici Vinje pa 1. 1910 iz ust Katarine Zupančič,
po domače Živčkove, 106 pesmi, največ starih pripovednih: P e«
gam in Lambergar, Godec pred peklom itd., ali tudi več
pripovednih, ki jih ni v Štrekljevi zbirki n. pr. Jezus in kovač.
Maj ar in grof, O Tinski gori. Študent, Grešnik pri sodbi, Kri«
žanski Jožek, Marta in Magdalena itd. Posebno zanimiva pa je
bila pesem o nekem rokovnjaču Matjončku. Pevka Katra je bila
* Na naslovnem listu prve je povedano, da so »pejsmi... na svetlobo dane
od Fihpa Jakopa Repeža«. Iz katere ali katerih knjig Repeževih so izpisane,
bi se moralo dognati.
36 Dr. M. Murko:
rojena v Kamenici (blizu Vinj) 1860, njen oče je bil črevljar, mati
pa navadna poljska delavka. Naučila se je pesmi od obeh, največ
od matere, ki je bila cerkvena pevka. Njena mati pa se je na*
učila pesmi od svoje matere. To je res znak, da so pesmi stare,
ah pokazuje tudi, kako so prehajale iz ust do ust najbližjih so*
rodnikov. Kramar se je čudil, »kako more taka preprosta ženska,
kot je bila ta Katra, toliko in tako dolge pesmi tako gladko na
pamet znati, in to še celo — analfabetka.«' K temu je treba kratko
pripomniti: Katra je zato še pela stare pripovedne pesmi, ker je
bila analfabetka, drugače bi že čitala Večernice družbe sv. Mo*
horja ali podobne spise ali pa liste. Dolgih pesmi pa tudi ni znala
»tak gladko na pamet« kakor če se mi naučimo kako pesem de*
klamirati. Ona je pomnila dobro osebe in dejanja, drugače pa je
pesmi vsaj do neke mere iznova stvarjala z znanim gradivom na*
rodnega pesništva. Vsak dober narodni pevec pripovednih pesmi
je več ali manje improvizator. Da je g. Kramar samo eno pesem
od tiste pevke slišal večkrat, bi se bil čudil, kako jo menja. Ali
kdo, ki zapisuje pesmi v naglici, bi prišel na tako misel, da bi si
dal eno pesem večkrat peti? Saj je Kramar od tiste ženice zapisal
samo 106 pesmi, ona pa jih je znala okoli 200, ali pustil je na stra*
ni vse, ki jih je že drugod slišal! In tako kakor g. Kramar, so mi*
slili do najnovejših časov največji učenjaki, da narodna pesem
živi nespremenjena med ljudstvom. Moja vera v ta nauk je bila
sicer že davno otresena, ali vendar sem strmel, ko sem 1. 1909,
1912 in 1913 po Bosni in Hercegovini študiral narodno epiko srb*
sko*hrvaško ter posebno pri fonografiranju v poslednjih dveh
letih imel priliko opazovati, kako so pevci menjali svoje pesmi
po nekoliko minutah, kajti najprej sem si zapisal začetek take
pesmi po diktatu, potem se je pevec vadil pred fonografom in
šele potem je pel za fonografiranje. N. pr. je isti pevec povedal
v 8 verzih isto kar malo poprej v 15. In našel se je celo pevec,
ki je že prvi verz trikrat vselej drugače pel.
Za to pa ostane g. Kramarju večna zasluga, da bomo mi in
potomci vedeli, kako so se pele stare pripovedne pesmi Mlada
Breda, Lepa Vida, Pegam in Lambergar in dr. v d o b i svojega
izumiranja, ko so še živele le v ustih starih ženic. Seveda
ostane vprašanje, kako so se pele v prejšnjih stoletjih in v ustih
možakarjev, katerim so posebno pesmi o turških bojih bolj pri*
stojale. Vendar bodimo zadovoljni, Ha so nam stare ženice in
1 Cerkveni Glasbenik XLIX. (1926), 14.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 37
g. Kramar rešili vsaj nekaj naše tradicije. Ljubljanski odbor je
to tudi dobro čutil in poslal h Katri Zupančič fotografa, ki jo je
fotografiral v narodni noši in kako sedi na zidku pri peči. Tudi
ta ženica je po Kramar j evem poročilu iz 1. 1926 že umrla »pred
nekaj leti.« Njen Pegam in Lambergar je celo na odbor napravil
tako močen vtis, da je v seji 5. marca 1914 sklenil poslati oklic
v liste, naj mu javijo, ali kdo še pozna stare epične pesmi kakor
Mlada Breda in Pegam Lambergar. Ne vem, je li bil ta sklep
izvršen, uspeha ni imel.
Fr. Kramar se je seznanil v Ljubljani tudi z delavci iz Ptujske
okolice (iz Kicarja in Hajdine) in tako ga je mikalo, da je v
1. 1910 in 1913 prepotoval na Štajerskem Slovenske Gorice in se
posebno zadržal v Kicarju pri Ptuju. V vasi Zatoliče v Slovenskih
Goricah je našel šiviljo Marijo Tement, bivšo cerkveno pevko
pri sv. Janžu na Dravskem polju, rojeno 1. 1859. Ta Štajerka se
je »ravno tako postavila kakor Katarina Zupančič« in zapela mu
je »vsaj 120 pesmi,« cerkvenih in necerkvenih, po takem največ
po celem Slovenskem, kar pa velja seveda samo za Fr. Kramarja,
kajti M. Hubad je zapisal od že imenovane A. Novakove vsega
330 pesmi. Izmed pesmi, ki so mu pele Marija Tement, Neža Maj«
cen in Marija Zelenko, zde se mu najlepše »slova«, v katerih jem«
Ijejo »slovo« ljudje, ki so se ponesrečili ali umrli tudi naravne
smrti. Ta štajerska »slova« imajo »jako lepe in mile napeve,
najlepše izmed vseh, kar jih je.« Zapisal jih je 80, vseh pesmi
na Štajerskem pa 435.
Iz poročila o dajših Kramarjevih potovanjih po Kranjskem
še omenim, da je v Srednjem Bohinju, ko je bil tretjič tam, za«
pisal od 79 letne Fičkovke »Deklica vojak« in pesmi o francoskih
časih. Zasledoval je dalje tudi stare pesmarice, n. pr. pri orga«
nistu Drakslarju na Primskovem, ki jo je podedoval po svojem
očetu Matevžu, na Notranjskem pa je v Podlipju pri organistu
Antonu Železniku našel obširno cerkveno pesmarico, katero je
spisal nekdanji podlipski župnik Peter Hicinger, znani pisatelj.
Posebno srečo je imel pri nabiranju starih pesmi še 1. 1914 na
visoki Šenturški gori v okolici Kamnika. Tu je našel po umrlem
organistu Janezu Podgoršku, ki je sam pesmi zlagal, napeve in
besede »po starem kopitu«, toliko stare »šare«, da si je iz nje pre«
pisal 115 pesmi z napevi.
38 Dr. M. Murko:
Tako je Fr. Kramar do svetovne vojne, v kateri je bil vojak
in jetnik do 1919,' nabral iz ust ljudskih pevcev in pevk ter iz
starih pesmaric »cerkvenih in drugih pobožnih pesmi« 2416, po*
svetnih 2324, skupaj 4740,- torej dobro tretjino vseh pesmi, ki jih
je nabral slovenski delovni odbor (gl. niže). Dasi odbor še ni imel
vseh teh pesmi, je vendar ogromno število mu izročenih pesmi
vzbujalo pozornost in do ušes odbornikov so prihajali kritični
glasovi o Kramarjevem nabiranju.* Zaradi tega je izjavil M. Hu*
bad v seji 17. julija 1913: »Očitek, kakor da bi Kramar sam delal
pesmi, je popolnoma neopravičen. Franke in Milčinski sta pre*
gledala vse, kar je poslal, in dobila vtis, da so vse pesmi pristne.«
Nadaljnji argument, da bi bil Kramar, preprost kmetski sin, ki je
dovršil orglarsko šolo (niti ne! Gl. op. 1), fenomen, ako bi pesmi
sam delal, sicer ne drži po izkušnjah, ki jih imamo s ponareje*
valci narodnih pesmi od V. Hanke počenši, ali vse druge okol*
nosti so jasno potrjevale odborovo zaupanje. Vedelo se je na*
tančno, kako je Kramar prepotoval v kratkem času malo ne vse
kraje, kako je znal najti pevce in z njimi občevati, kako je po=
vsod poslušal in izvrstno zapisoval, seveda pri vsaki pesmi tudi
navel nje pevca in kraj. Odbor je torej polagal na njegovo nabi*
ranje največjo važnost in ga še posebe pohvalil, da ima »tudi pre*
gled o vsem dosedaj nabranem materijalu. Zato je pri njem prav
malo ponavljanj in varijant.«
Nekaj drugega bi bilo vprašanje, je li Fr. Kramar izpisal iz
starih pesmaric prave narodne pesmi, posebno nabožne. Treba
* šele po svetovni vojni je obiskoval orglarsko šolo tri mesece, toda za«
radi revščine, pomanjkanja stanovanja in ker je imel doma samega starega
očeta, je moral šolo zapustiti, ali kmalu potem je z dobrim spričevalom na^
stopil službo organista, najprej v okolici svojega doma, danes je v Poljanah
nad Škofjo Loko.
=¦ Gl. Cerkveni Glasbenik XLIX 1. (1926), str. 158. Skupna številka 4470
jc tam tiskarska pomcla.
' Premalo je odbor upošteval, kar je Fr. Kramar pisal sam 23. sept.
1911 K Štreklju, ko je bil potrjen na 3 leta v vojake in je šlo za to,
da se ga osvobodi, »ker bi jaz silno rad nekaj pesmi in napevov po=
pravil, katere imajo res veliko pomot, za to je meni silno hudo, ker jih zdaj
še mogoče mogel ne bom, ako bi moral biti tam 3 leta«. Kramarju ni bilo
treba nastopiti službe, ali ne vem, je li izpolnil svoj namen. Na vsak način bi
bilo treba te »pomote« znati in jih res popraviti, ako so grešile proti načelu,
da se morajo pesmi zapisovati tako, kakor se res pojejo v narodu.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 39
naglasiti, da je on sam take pesmi izbiral, ali po kakem načelu?^
Bržkone le po čutu, kakor je to delal tudi K. Štrekelj, ki mi je
večkrat pravil, da je za spoznavanje pravih narodnih pesmi treba
imeti posebno fin čut. In vendar se je tudi on mnogokrat zmotil,
in motil bi se vsakdo, ki bi hodil po njegovih potih. Nejasen in
menljiv je sam pojem narodne pesmi. Romantiki, med katerimi
sta tudi naša velika filologa Kopitar in Miklošič, so mislili, da si
je vsak narod stvaril »iz svojega narodnega duha« kakor jezik,
pravo, običaje tudi svoje narodne pesmi. Danes vemo, da ne poje
ves narod (»das singende Volk«), ampak da so povsod med na«
rodom bili poedinci umetniki; ti pa so pesmi stvarjali res v duhu
svoje dobe in kulturnega nivoja vsakega naroda, ki si je njihove
pesmi osvojil in jih prenašal iz ust do ust. Duh svojega časa in
vseh sorodnih prilik pa se javlja tudi v umetniški poeziji vseh
narodov. Dalje se je mislilo, da je priprosti narod ali »ljudstvo«
(mi si lahko pomagamo s temi različnimi izrazi kakor Čehi, ki
razlikujejo narod in lid, Poljaki narod in lud), ki danes
poje narodne pesmi, tudi njih oče. Miklošič n. pr. je v svojem
članku »Die serbische Volksepik« (1864) odločno odklanjal vsako
misel, da bi bile mogle srbske narodne pesmi nastati v kakih dru«
gih krogih (takrat se je že dokazovalo, da so švedske narodne
pesmi izpeli vitezi 16. stoletja) nego v onih, ki jih danes imenu«
jemo »das Volk«. Mi pa danes vemo, da so najboljše srbske »ju«
načke« narodne pesmi nastale v fevdalnih krogih, katere opevajo.
In pri nas? Gotovo so naši kmečki fantje in dekleta izražali svoja
ljubezenska čuvstva v pesmicah, možje in ženice so opevali svojo
žalost in veselje, turške ali druge boje so opevali najprej ako
ne »gospodje« vsaj njih »hlapci«, druge pripovedne in lirične pe«
smi pa so stvarjali duhovniki, študentje, posebno dijaki črne
šole,^ učitelji organisti. Organisti, ki so v starejših časih bili
obenem učitelji, so si za svoje potrebe zapisovali in prepisovali
1 Tako je n. pr. nadučitelj Jos. Vidic v Št. Pavlu v Savinjski dolini posodit
odboru svojo »vzorno zbirko cerkvenih pesmi (500), iz njih je izbral odbornik
Fr. Milčinski okoli 50 starejših nabožnih narodnih pesmi, zanimive so
zlasti božične«. (Zapisnik odborove seje 14. XII. 1906). Podobno je pregledal
Milčinski »cel zaboj starih pesmi«, ki jih je poslal Fran Drakslar, posestnik in
Organist na Primskovem, v pregled, in je »o d b r a 1 dosedaj 95 pesmi«.
^ Narodne pesmi popolnoma kmečkih Hrvatov na bivšem zapadnem Ogr«
skem, danes večinoma v Avstriji, je izdal Fr. Kurelac pod domačim imenom
»Jačke«, t. j. (di)jačke, (d)jačke, kar je dobro opazil Br. Vodnik.
40 Dr. M. Murko:
svoje in druge pesmi v pesmaricah, katere bo treba po primeru
Fr. Kramarja zbrati in hraniti kot priče naše starejše kulture.
Nastane pa nadaljno vprašanje, so se li vse pesmi iz takih pe»
smaric res med narodom ali ljudstvom pele, kar je glavni znak
narodne pesmi. Pri mnogih bo to lahko dokazati, ako so bile prej
ali slej zapisane iz narodovih ust in še celo v raznih krajih (kar
zopet dokazuje, kako važni so vsi zapisi in tudi mnogoštevilne
varijante). Kaj pa naj rečemo o pesmih, ki so ohranjene samo v
starih pesmaricah? V celem smemo trditi, da so jih šolmaštri in
organisti res narodu peli, narod pa si je tiste, ki so mu posebno
ugajale, zapomnil in si jih tudi na lističih prepisoval; pri tem so
igrali ulogo posredovalcev v prvi vrsti cerkveni pevci in pevke.
Treba se je samo malo zamisliti v resnično življenje prejšnjih
časov. Jaz se še dobro spominjam iz otroških let (rojen 1861),
kako je pri Sv. Urbanu pri Ptuju, v veliki župniji, ki šteje okoli
4000 duš, »kantnar« (besede ni pri Pleteršniku, nastala je iz lat.
cantor), ki je bil drugi učitelj, ob velikih praznikih, na žegnanje
in pri drugih svečanostnih prilikah,^ moral pri darovanju zapeti
posebno dnevu primerno pesem. Čim »lepša« je bila, tem več je
prinesla gosp. kantnar ju na »zbirci«, ko je še hodil farmanom
pisat začetnice imen Sv. treh kraljev na gornjo poprečno desko
na durih. In ko je »zbirca« prenehala, držali so se še v mojih dija*
ških letih organisti (nadučitelj ali učitelji) te navade. Tako je
župnik na prižnici »voščil« farmanom srečno in veselo novo leto,
učitelj Organist pa jim je v tem smislu zapel pri darovanju. Takih
novoletnih pesmi je zapisal Fr. Kramar^ 34, večinoma iz Kranj«
skega.
Vse te pesmi narodne in ponarodnele, seveda nimajo enake
vrednosti, tudi med njimi so dobre in slabe kakor med umetni*
škimi. Kot primer, kako je odbor sam ocenjeval poslane mu zbir*
ke, navedem poročilo I. Franketa iz seje 18. junija 1914 o zbirki
300 pesmi, ki jo je predložil Fr. Kramar: Varijant je približno 16,
orglarskih 35, te nimajo nič narodnega. Trd
človek jih je komponiral. Brezpomembnih je 3, prav
narodnih 32, še nekaj vrednih 14. Srednje blago 113. Prav dobrih
in boljših 59. Starejšega sloga 6. Bosanskih 5. Boljših je krog 178
1 Organisti so se s takimi pesmimi tudi predstavljali in poslavljali, po=
zdravljali nove župnike in slovo jemali od odhajajočih ali umrlih.
2 Cerkveni Glasbenik, L. 1. (1927), 179.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 41
ali okroglo 200. Zadnja številka, zaokrožena nazgor, je bila važna
za višino prisojene nagrade.
Iz vsega se vidi, da bode urejevanje gradiva za izdajo prav
težko delo, kajti izbira pesmi, ki se naj objavijo popolnoma ali
pa kot vari j ante ali samo za znanstveni študij razvitka slovenske
narodne glasbe in pesništva važne priloge. Na vsak način pa je
odbor uredniku ali urednikom že precej dela opravil v svojih
ocenah nabranega gradiva, ki pa seveda niso končnoveljavne.
Odbor sam je večkrat na to mislil, da bi bilo splošno nabiranje
treba ustaviti, pošiljati nabiralce še samo v malo ali nič izčrpane
kraje, sestaviti zaradi tega topografijo in listkove kataloge dose*
daj nabranih pesmi, ali ni prišel do takega dela, kajti jasno mu
je bilo, da še vendar manjka mnogo gradiva, glavni vzrok pa je
bil, da se niso našli uredniki. Mislili smo, da prevzameta ure je*
vanje Štrekelj (tekst) in M. Hubad, ali Štrekelj je umrl, Hubad
pa zaradi ureditve napevov slovenskih narodnih pesmi ni mogel
iti na večletni dopust ali v pokoj, drugače pa dela ne bi mogel
zmagati. a
Po poročilu za 1. 1913 je bilo vseh nabranih pesmi z melodi*
jami (samo teksti se niso šteli) 11.159. I. Franke je do 26. dec.
1913 preiskal 9707 številk, med njimi je bilo vseh Kramarjevih
šele 1939. Več njegovih pesmi je bilo še neregistriranih, več
jih je izročil šele pozneje odboru, bržkone pa ne vseh 4740, o ka*
terih govori v svojih člankih v Cerkvenem Glasbeniku. Ako so
prišle vse v odborovo zbirko, bi ta štela ž njimi črez 12.000 šte*
vilk. Tudi druge pesmi, ki so se nabrale še 1. 1914 niso vštete;
tudi ne 8 pesmi, katerih prepis iz knjižnice dunajske Gesell*
Schaft der Musikfreunde je poslal meni 1. 1917 prof. J. Pommer.
Ako so to vse slovenske, ki so se nabrale 1. 1919 pri prvem nabi*
ranju avstrijskih narodnih pesmi, se Slovenci takrat niso pokazali.
Treba bi bilo še vendar ta dunajski arhiv pregledati.
Navedel sem že statistiko pesmi za 1. 1912, ki dokazuje, da
jih je ogromna večina iz Kranjske (6403) in Štajerske (3862). Ven*
dar tudi na Kranjskem se je premalo zapisovalo v Beli Krajini
in v obmejnih krajih na Gorenjskem. Na Štajerskem je malo
gradiva iz zapadnega Pohorja (Slovenji Gradec, Šoštanj), more*
biti tudi iz Gornje Savinjske doline, iz Haloz in ob Sotli, kar je
jako obžalovati, ker se ne bo mogel dobro študirati prehod od
slovenskih pesmi h kajkavskim na Hrvaškem. Na Koroškem
(384) je bilo pesmi največ iz Rožanskega, manj iz Podjunskega
42 Dr. M. Murko:
in Ziljskega. Švikaršičeve pesmi pri tem niso vštete, ker jih je
prevzela Glasbena Matica, da jih lahko izda. Žalostno poglavje
v odborovem delovanju je bilo Primorsko. Na Goriškem je dijak
Vekoslav Filipič v prvih dveh letih nabral 122 pesmi, število vseh
v 1. 1912 je bilo 200 in se še nekoliko pomnožilo, vse po zaslugi
g. ravnatelja dr. Jos. Tominška za kratki čas njegovega službo«
vanja v Gorici. L. 1913 je poslal Anton Trebše, organist v Kalu
pri Bovcu 43 pesmi. Iz Trsta in Istre pa odbor navzlic vsem opo«
minom in prošnjam ni dobil niti ene pesmi!! Bila je za Štreklja
(in slovenski narod!) posebna tragika, da sta ga njegova najožja
rojaka, katera je postavil za odbornika, pustila popolnoma na
cedilu. Zaradi Trsta si je on sam delal takoj skrbi in predložil je
že 1. 1906 učitelja Štefana Ferlugo za odbornika, ali ministrstvo
mu ni ugodilo. Pri župniku g. Kokošarju v Gorici smo se tolažili s
tem, da je imel veliko zbirko goriških narodnih pesmi iz narodo*
vih ust in iz tiskanih virov, katero je seveda obljubljal Štreklju in
odboru. Žalibog je to ostalo bržkone neznano njegovi okolici in
tako njegove pesmi, katerih je nabral nad 700,^ niso bile po nje«
govi smrti (16. maja 1923) izročene odboru. Smem pa upati, da
niso izgubljene.
Zanimivo je poročilo, ki ga je pisal dr. J. Tominšek 1. 1911
odboru, ko je skušal na Goriškem pridobiti nabiralce: »Začetek
je storjen, vendar nedostaje primernih moči, pa tudi bira doma«
čih pesmi sploh ne obeta posebno mnogo, ker ljudstvo manj poje
nego na Kranjskem in Štajerskem ter se vrh tega zelo oklepa ne«
domačih pesmi.« O tem bi bilo treba več izvedeti, posebno velja
li to tudi za goriške planinske kraje in kakšne so bile »nedomače«
pesmi pred 1. 1914. Ljudstvo menja svoje pesmi povsod mnogo
bolj nego si mi navadno mislimo. N. pr. je poslal župnik P. Sku«
hala iz Ljutomera odboru to«le pesem iz dobe, ko so ljudje »ho»
dih na gospoščino«, t. j. tlako delat:
Pavel kravo pase.
Za rogel jo drži,
Šribar žehtar nosi,
Vrboltar jo doji.
Je li mogoče bolj kratko, jedrnato in slikovito opisati položaj
uboge slovenske pare pred 1. 1848? Gosp. Skuhala pa dodaje: »Ta
1 R. Pahor, Cerkveni Glasbenik XLVI. 1. 1923, str. 59.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 43
pesem je že pozabljena. Za mojih otroških let so to pesem stari
možakarji, pa samo oni, kaj radi popevali.« Kaj pa je brigala ta
izvrstna satirična pesem že drugo pokolenje, ki ni znalo več »go*
spoščine«? In tako se je z gospoščino izgubilo še mnogo drugih
šaljivih pesmi, pravi sam g. Skuhala. Za Šumavo na jugozapad«
nem Češkem mi je pripovedoval praški nemški docent dr. Jung*
bauer, katerega »Volkslieder aus dem Böhmerwald« bo skoro iz*
dal češkoslovaški zavod za narodne pesmi, da se tam danes po*
jejo popolnoma druge pesmi nego one, katere je on zbiral pred
20 leti.
Treba je še povedati, kaka denarna sredstva je imel odbor
na razpolago. Dohodki so bili samo podpore ministrstva za bo»
gočastje in nauk: Za 1. 1906 — 2700^ kron, 1907 — 1500, 1908 —
3000 (v dveh obrokih), 1909 — 2000, 1910 — 2500, 1911 — 2000,
1912 — 1500, 1913 — 1500, 1914 — 800 (za prvo polletje, ker se je
budžetno leto začelo s 1. julijem), vsega 17500 kron, kar bi v se*
danji valuti znašalo okoli 200.000 Din.
To seveda ni mnogo, ako se pomisli, kaj so stale tiskovine,
njih razpošiljanje, vsa korespondenca in nagrade za več nego
11.000 pesmi. Blagajnik L. Pintar je sicer od 1. 1908 ponujal in
zahteval leto za letom svoj odstop, ker »ne spadam v ta odbor«,
ali ostal mu je vendar zvest do smrti (7. dec. 1915), ter je vestno
obračal vsak vinar, da se izda samo v prave namene. Prijetnega
posla ni imel. Odbor je bil vedno v dolgovih in nikoli ni imel
dovolj sredstev za nabiranje, posebno ne v dobi, ko je bilo na*
vdušenje za nje na vrhuncu. Upniki so odbornike v Ljubljani na
ulici prijemali in jim gledali v žepe, je javil enkrat Štrekelj celo
na Dunaj, da omehča srca birokratov.
Zaradi potrebne varčnosti je odbor pošiljal premalo nabi*
ralcev med narod in tudi ni porabil vseh modernih pomočkov
za nabiranje. Tako je odbor že od začetka mislil na nakup fono*
grafa, kajti Štrekelj, ki je zasledoval izučevanje narodnega pe*
sništva po celem svetu, je dobro vedel, kake uspehe je s fonogra*
firanjem ruskih narodnih pesmi dosegla gospa Lineva (č. Linjô*
va) že 1. 1902. Prva brzda pa je bilo ministrstvo, ki je v odloku
^ Najprej v februarju 1000 K, na novo prošnjo pa v novembru »zur Be«
streitung der durch die Sammeltätigkeit im laufenden Jahre noch erwachsenden
Kosten« 1700 K.
44 Dr. M. Murko:
Z dne 22. junija 1907 zahtevalo »Oekonomie« in opuščanje »nicht
unbedingt erforderlicher Auslagen.« Vendar je odbor 1907 po*
stavil fonograf zopet v proračun, M. Hubad se je na Bledu se*
znanil z gospo Linevo in njenim možem glasbenikom, ki sta mu
hvalila izkušnje s fonografom, in 1. 1913. ga je odbor naročil pri
firmi Wertheim v Berlinu.   Mnogo ga ni rabil, ker je njegovo
delo po enem letu bilo pretrgano in ker se zaradi varčnosti ni
smelo preveč izdavati na valjke. Odborniki so imeli priliko sli*
sati pet fonografiranih belokranjskih pesmi in so si hvalili po*
sebno to, da so snimki dobro podajali večglasno petje in dialek*
tične posebnosti.   Treba je dodati,  da bi bil fonograf idealni
pomoček za nabiralce, ki ne bi morali računati s stroški za
valjke. Med petjem si nabiravec težko v naglici zapisuje melo*
dijo in tekst, posebno ne more premišljevati, kako naj zapiše
hitro nekaj muzikalno nenavadnega, snimek pa mu more pesem
doma večkrat ponoviti; danes je že mogoče krožečo ploščo tudi
kjerkoli ustaviti, isto mesto večkrat ponavljati, ako je galvano*
plastično obdelana, kar ji osigura tudi trajnost, ali je še mnogo
bolj drago in se danes niti na Češkem ne more izvajati. Izvrstno
fonograf ira j o in izdelujejo take plošče fonetični institut prof.
E. Pernota v Parizu in Lautbibliothek berlinske Staatsbibliothek
(ravnatelj Doegen). Tudi Phonogramm*Archiv dunajske x\kade*
mije znanosti je moje snimke epičnih narodnih pesmi po Bosni
in Hercegovini že pred vojno galvanoplastično obdelal in elek*
trični motor je plošče gonil. Na take dovršene načine se še
seveda ne da mnogo pesmi fonografirati, treba bi bilo zbirati
najboljše in najbolj karakteristične. Omenjena strokovnjaka sta
lani na mednarodnem kongresu za narodno umetnost (les arts
populaires) v Pragi ponujala svojo pomoč, seveda za Mehke stro*
ške, posebno Francozi pošiljajo cele ekspedicije v tuje dežele,
da fonograf ira j o pevce, narodne in umetne, igralce in imenitne
govornike. Bilo bi dobro tudi na Slovenskem čim več narodnih
pesmi ohraniti stalno za bodočnost. Razne družbe danes narodne
pesmi že fonografirajo tudi za to, da njih plošče prodajajo.
Na Slovenskem se je tudi premalo fotografiralo, risalo in
slikalo narodne pevce in pevke, prizore pri narodnem petju in
plesanju, in kraje, kjer se to vrši.
SVfetovna vojna je napravila konec državnim podporam in
že zaradi tega tudi daljšemu delu. Ker sem bil jaz v decembru
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 45
1916 po privatnih poslih v Ljubljani, sklical sem odborovo sejo^
17. dec. (o nji nisem našel zapisnika, tajnik Štritof je umrl 14. IV.
1917.), v kateri sem opozoril na to, da bi bilo dobro opazovati,
kako živi narodna pesem med vojno, posebno pri vojakih.
Hitro na početku mobilizacije so mi pripovedovali učitelji iz Sa«
vBnjske doline, ki so se pripeljali z moštvom svojih krajev na
vozovih v Celje, da so naenkrat oživele narodne pesmi, katerih
prej nikoli niso slišali. Mislil sem tudi na to, da bi se med vojaki
mogle fonografirati tudi slovenske narodne pesmi. Na mojo
vlogo mi je odgovoril predsednik Wiener, da je že vojno mini«
strstvo samo vzelo to delo v roke. Res se je obrnilo že 12. nov.
1915 na Phonogramm«Archiv dunajske Akademije znanosti z
vprašanjem, ima li že snimke vojaških pesmi, drugače pa bi želelo
zbirko takih pesmi kot prič velikega časa. Ker arhiv takih pesmi
res ni imel, je prevzel to delo njegov asistent dr. Leo Hajek.^
Motile so ga pri delu premajhne plošče, ki se sučejo samo dve
minuti. Zaradi tega je bilo treba nestrofične pesmi razdeliti na
dve plošči (i ^^ tem slučaju pripovedne pesmi po mojih izkušnjah
niso mogle biti cele), pri strofičnih je vzel le nekaj kitic, ostanek
pa je napisal samo v protokol. Vojaki niso radi peli sami, za to
je bilo treba tudi pri enoglasnih pesmih fonografirati zbore. Pri
večglasnih je bilo to pravilo. Aparat je bil za to jako poraben,
celo spremljajoči glasbeni stroji se na ploščah dobro slišijo. Mi«
nistrstvo je zahtevalo »die von den Soldaten aller Zungen im
herrschenden Kriege gesungenen Soldaten« (Marsch«, Kriegs«)
Lieder.« Pokazalo pa se je nekaj zanimivega (str. 6):
Singen unsere Soldaten wohl meist während des Marsches,
so gibt es doch einzelne Volksstämme, wie die Südslawen,
die lieber nach getaner Arbeit, während der Ruhe singen,
was sich natürlich im breiteren, man könnte sagen, mehr epi«
sehen Rhytmus ausprägt, so dass man da vielfach auf schwer«
mutige Lieder, oft von balladenartigem Charakter stösst.
^ Kot vladni zastopnik je bil v aprilu 1915 delegiran na mesto Fr. Levca
deželni nadzornik dr. L Bezjak.
' K. Akademie der Wissenschaften in Wien. 42. Mitteilungen der Phono=
grammsArchivsäKommission. Bericht über die Ergebnisse der auf die Anregung
des k. u. k. Kriegsministeriums durchgeführten Sammlung von Soldatenliedern
aus dem Kriege 1914—1916. Von Dr. Leo Hajek. Wien 1916.
46 Dr. M. Murko:
Tu bi se moglo v prvi vrsti misliti na Hrvate in Srbe, ki lju*
bij o dolge epične pesmi, ali na str. 8. se pripoveduje tudi o lirič*
nih Slovencih (17. polka, t. j. Kranjskega) izrecno: »Gab es bei
Tschechen und Slowaken eine reiche Auswahl von Marschlie*
dern, so fehlen diese den Slowenen fast ganz. Sie singen
lieber, wenn vorübergehende Rast oder das Ende des Tagwerkes
ein Niedersetzen oder bequemes Lagern gestatten. Ihre Lieder
(Nr. 2538—2545, 2581, 2582) sind durchwegs sehr schön und ich
konnte ausser den aufgenommenen' noch Text und Melodie von
einigen weiteren mitbringen, von denen ebenfalls Aufnahmen
zu machen, die gebotene Sparsamkeit mit dem Plattenmaterial
nicht zuliess.« Teh 10 »skoz in skoz jako lepih pesmi« in še druge
nefonografirane bo seveda treba porabiti za bodočo izdajo.
Lahko se na Dunaju prepišejo,^ še bolje pa bi bilo naročiti po»
snetke imenovanih plošč za Ljubljano.
V avgustu 1918 sem poročal ljubljanskim odbornikom o maj«
ski seji glavnega odbora. Na mesto pokojnega ravnatelja Štri*
tofa je bil predložen za odbornika kanonik dr. Kimovec, ali se*
veda ni bil več imenovan. Kramarju je bil odbor še dolžen za
600—700 pesmi.
Po prevratu smo v osvobojeni domovini imeli prvo sejo
27. avg. 1919. Razen mene sta bila izmed starih ljubljanskih od*
bornikov še samo M. Hubad in Milčinski navzoča, in novejša
dr. A. Breznik in dr. I. Grafenauer, ki je bil imenovan namesto
t L. Pintarja. Bili smo vsi prepričani, da bo treba zdaj, ko se je
narod osamosvojil, nadaljevati z vso vnemo pričeto delo, ki ga
je še dosti, zlasti na Koroškem, Štajerskem in v osvobojenem
Prekmurju. Milčinski in Hubad sta prevzela nalogo, da sestavita
spomenico na pokrajinsko vlado, v kateri bi se poročalo o dose»
danjem delu in uspehih ter zahtevala primerna podpora 15.000
kron, ako mogoče še za isto leto. Deželna vlada pa naj poroča
o našem delu osrednjivladi, kinaj pričnepodobno
akcijo za vso državo, kar bi bilo za poznavanje narodne
» Te pesmi se začenjajo: Kaj si je zmislil naš cesar, naš kralj; Nekoč v
starih časih; Regiment po cesti gre; Moj fantič je za frajtarja; Oj ta vojaški
boben; Gozdič je zelen (s pripombo: Mailüfterl?); Dobro jutro ljubca moja;
Fantje se zbirajo, na Laško marširajo; Moj fantič je na T'rolsko vandral; Ko
psi zalajajo po celi vas' na glas.
= Akademijin Phonogramm>Archiv nahaja se sedaj: Wien I, Liebiggasse 5
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 47
glasbe, zgodovinske glasbe in tudi za bodočnost glasbenega raz*
voja velikanske važnosti. Mislili smo tudi na popolnitev odbora
z novimi ljubljanskimi vseučiliščnimi profesorji, drugimi stro*
kovnjaki in glasbeniki, ki se zanimajo za narodno pesem. Ker
sem sam vedno čutil, da ni normalno in dobro, ako je predsednik
daleč v tujini, sem hotel odložiti predsedništvo, ali na željo
odborovo sem še ostal na svojem mestu. Ko sem pa v jeseni
1920 prešel na Karlovo univerzo v Pragi, sem se v seji 26. aMgu*
sta 1921 poslovil od odbora. Pokrajinsko upravo za Slovenijo
sem prosil, naj me razreši moje dolžnosti, kajti sedaj popolnoma
avtonomni odbor mora imeti svojega predsednika v Ljubljani
ali vsaj v državi SHS. Vsled tega ne morem več nositi odgovor*
nosti za delovanje odbora, »v katerem se mora začeti nova doba,
da dokonča skoro nabiranje ter začne urejevanje in izdajanje
obilnega in dragocenega gradiva.« Za novega predsednika sem
predložil M. Hubada, za nove odbornike pa v soglasju z dose*
danjim odborom gg. dr. J. Glonarja kot nadaljevatelja Štreklje*
vega dela, kanonika dr. Fr. Kimovca kot glasbenika in nabira*
telja narodnih pesmi, univ. prof. dr. Gojmira Kreka kot glasbe*
nika in univ. prof. dr. Fr. Ramovša kot strokovnjaka za slovenski
jezik. Odbor pa si je pridržal pravico predložiti še druge odbor*
nike po potrebi, posebno namestnike za f prof. Scheinigga in pa
za župnika Kokošarja in Križmana, ki kot italijanska državljana
nista mogla več biti odbornika.
Pokrajinska vlada je še meseca junija 1921 dovolila odboru
prvo in poslednjo podporo 10.000 kron, s katerimi so se najprej
poplačali dolgovi, ali daljše politične in upravne spremembe so
zakrivile, da so odborove vloge ostale dolgo nerešene. Zaradi
tedanjih centralizacijskih teženj so se pojavili glasovi strahu,
da bo gradivo preneseno v Belgrad, ali ostalo je tudi takrat^ v
Ljubljani. Ministrstvo prosvete (umetniški oddelek) je 7. aprila
1927 odločilo, da se odborova zbirka slovenskih narodnih pesmi
preda Kr. Etnografskemu muzeju v Ljubljani, in obenem sem
bil tudi jaz razrešen »dolžnosti člana tega odbora.« Zaradi te
* Ako bi odbor o svojem času poslal gradivo na Dunaj, bi bilo prišlo v
likvidacijsko zapuščino ter bi se bilo moralo reklamirati. Se predsedniški arhiv,
ki sem ga jaz zapustil v slovanskem seminarju v Gradcu, so akademični uradi
smatrali za državno last in moral sem prositi avstrijsko zvezno ministrstvo,
da mi je dovolilo poslati ga v Ljubljano.
48 Dr. M. Murko:
stilizacije mislim, da so tudi drugi odborniki dobili ta odlok.
Odbor je v resnici prenehal, ne dokončavši svojega dela. Še
manj odmeva je našel njegov idealistični predlog, naj se akcija
razširi na vso državo; za to še ni prišel čas.
Seveda je bilo dobro, da so nabrane narodne pesmi in velik
del odborovega arhiva prišli pod stalno in varno streho, kjer
niso več v napoto, kakor v tesnih prostorih Glasbene Matice in
pri odbornikih. Naloga Etnografskega muzeja je, da narodne
pesmi natančno inventarizira in čim prej tudi katalogizira na
listkih po vsebini, po začetnih verzih in tudi po začetkih nape*
vov, da bo v teku časa mogoče dovoliti jih porabo. Dolgo ti za*
kladi sploh ne smejo ležati na miru v muzeju, treba je čim prej
misliti na njih ureditev in izdajo. Ne bi bilo častno za Slovence,
ako bi tako kulturno dedščino pokojne Avstrije predolgo zane*
marjali in ne bi skoro sledili primeru Čehov.
Za nujnost novega dela pa govore še drugi razlogi. Uredniki
bodo v zapisih in pripombah našli marsikaj nepopolnega, ne j as*
nega in pogrešenega, kar bo še se dalo s pismenimi in ustnimi
popraševanji popraviti in pojasniti, dokler so še nabiravci in njih
pevci živi. Tu pa prinaša vsako leto nenadomestljive izgube.
Glavno pa je, da naša narodna pesem v dosedanji obliki izumira
in mora izumreti. Narod, ki skoro ne pozna več analfabetov, za to
pa ima razmeroma bogato razvito književnost in časnikarstvo ter
v vsaki župniji in že tudi po vaseh prosvetna društva in tudi po*
sebna pevska, ne potrebuje in ne more tudi dalje živeti od narod*
nega pesništva, ki se prenaša iz ust do ust. Lepo je, ako stare že*
niče še znajo na stotine pesmi, ali še lepše ter s kulturnega in z
gospodarskega stališča je bolj pametno, ako jih čitajo stotisoči
Slovencev ali pa pojejo tisoči po notah, pod vodstvom več ali
manje izkušenih dirigentov ali pa tudi brez njih. Treba bo še
preiskati, na koliko so se narodne pesmi pele med meščanstvom,
posebe po trgih in malih mestih, ali večinoma so bile last našega
kmečkega ljudstva, ki pa jih zaradi svojega kulturnega in gospo=
darskega napredka tudi opušča. O delavcih, ki izhajajo iz malo*
meščanstva in iz kmečkega stanu, niti ne govorim, ker v premo» i
gokopih in tovarnah se ne more tako peti kakor nekdaj pri pa»;
triarhalnih razmerah v malih mestih in trgih, posebno pa na
kmetih, kjer je narodna pesem naravnost spremljala delo doma
in na polju. Danes se narodna kultura tudi ne stvarja samo za
ljudstvo, ampak za vse stanove, ki sestavljajo narod v višjem
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami._49
pomenu te besede. Zatorej hranimo narodno pesem s tem, da jo
zbiramo, in vračajmo jo vsemu narodu, da bo živela dalje v za-
pisih, V knjigah in glasbi, in da bo kakor že dosedaj več ali manj
vplivala na našo umetno književnost in glasbo. Kako lepo je
povedal skladatelj Leoš Janaček, ki ima svojo velikost in pri*
ljubljenost po svetu v veliki meri zahvaliti tudi načinu, kako si
je osvojil narodno pesem češko: izdajo narodnih pesmi dajmo
narodu kot narodno biblijo!
Fr. Kramar je \^ svojih poročilih, kako je zbiral slovenske
narodne pesmi, zapisal ta*le vzdih:' »Dal Bog, da bi vsaj to do*
čakal, da bi na merodajnem mestu priznali moj veliki petletni
trud, katerega sem imel s slovenskimi narodnimi pesmimi in njih
napevi, in iz hvaležnosti vse te pesmi tudi obelodanili. S tem bi
bil moj dolgi in veliki trud najbolje poplačan.« To velja res za
njega in za vse nabiralce, kajti s tistimi kronicami, ki so jih
dobih, njihov trud nikakor ni bil poplačan. Tako hvaležnost pa
so si zaslužili tudi ljubljanski odborniki, ki so nesebično izvrše*
vali prevzete dolžnosti in vodih celo delo s pravo ljubeznijo do
stvari. Večina od njih sadov svojega truda ne bo več videla, naj
se jim torej ohrani vsaj časten spomin.
Kako se naj delo iznova prične in enkrat dokonča? Da se
obnovi tam, kjer je prenehalo, potrebujemo zopet nekega osred*
njega organa. Da bi ga prosvetno ministrstvo postavilo, je še
danes pač težko pričakovati. Najbolje bo, da Slovenci sami za*
čnejo in dajo dober primer ceh državi. Delo bi mogla vzeti v
roke bodoča slovenska akademija, katere propagatorji tudi na
to mislijo, dokler pa je ni, njen predhodnik Znanstveno društvo
za humanistične vede s podporo obeh oblasti in ako mogoče tudi
države. Akademija ah Znanstveno društvo bosta seveda delo
vodili in ustanovili poseben odbor iz svoje sredine in raznih stro*
kovnjakov in sotrudnikov, katere bo iskati najprej med člani
starega delovnega odbora. Posebno M. Hubad in Milčinski, ki
poznata celo delovanje slovenskega odbora in od njega nabrano
gradivo najbolj temeljito, bosta najboljša pomočnika, da se ve*
liko delo vede dalje v pravem duhu in srečno dokonča. Takšen
odbor naj se hitro loti nabiranja, da ga dopolni tudi tam, kjer se
1 Cerkveni Glasbenik XLIX 1. 1927, str. 158. Podobno tem XL V. 1. 1922,
str. 78.
50 Dr. M. Murko:
je malo nabiralo ali pa nič.i Seveda to ne bo lahko, ali z dobro
voljo in primernimi poti bi se dalo še marsikaj doseči. Treba je
iskati posebe stare pevce in pevke in take mlajše, ki so ohranili
staro tradicijo, kar velja posebno za odlegle in visoke kraje.
Delo bi se moglo omejiti tudi na neko dobo, recimo do svetovne
vojne, ako bi se opazilo, da so se po nji dogodile velike spre*
membe v narodnem pesništvu. Sicer pa tudi v tem slučaju ne
bodo škodili primeri, kaj in kako se danes poje.
Med nabiranjem pa se mora že začeti z urejevanjem. Za to
je treba najti zmožne urednike, ki bi imeli poleg dobre volje
tudi dovolj časa, da bi se temu delu posvetili na več let. Dva
glavna urednika morata biti, eden za napeve, drugi za tekst, dru*
gače pa je lahko več urednikov, ki bi si delo razdelili, n. pr. eden
posvetne, drugi duhovne pesmi. Uredniki bi tudi davali nasvete,
kje je treba gradivo dopolnjevati, morebiti tudi popravljati in
pojasnjevati. Za usmereno in sistematično dopolnjevanje bi
dobro služila topografija dosedaj nabranih pesmi, o kateri se je
mnogo govorilo že v starem odboru.
Kakšna naj bo izdaja slovenskih narodnih pesmi, o tem je
dovolj namigov v opisu delovanja glavnega in slovenskega od*
bora in v mojih pripombah. Za vzor bodo mogle služiti češke in
nemške izdaje Češkoslovaškega zavoda za narodno pesem, mo*
rebiti že tudi izdaje drugih odborov, da ne govorim o drugih
podobnih publikacijah po svetu. Včasih bodo uredniki morali iti
tudi svojo pot, kakor bo zahtevalo nabrano slovensko gradivo.
Na vsak način je treba ostati pri znanstveni in poljudni izdaji.
Poljudna izdaja bi mogla deloma pokriti velike stroške za znan*
stveno. Za razdelitev naj bo merodajna vsebina, kakor je v Štrek*
Ijevih »Slovenskih narodnih pesmi«, katerih se je držal tudi
Fr. Kramar pri svojem nabiranju.^ Enako se morajo uredniki
kakor Štrekelj držati geografskega načela pri razvrstitvi pesmi
istih skupin in varijant. S tem bosta preglednost in študij
obeh velikih zbirk olajšana. Za Štrekljev princip razdelitve
se je izrekel, kakor smo videli, tudi O. Hostinsky, ki je češke
1 Na Prekmurskem je po vojni nabral g. kanonik dr. Kimovec okoli 20O
posvetnih in okoli 200 duhovnih pesmi.
2 Gl. Pevec 1928 (VIII. 1.), str. 40, in pregled Kramarjevih nabranih pesmi
v Cerkvenem Glasbeniku XLIX (1926), str. 158.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 51
narodne pesmi posebno dobro poznal kot  glasbeni historik,
in z drugimi strokovnjaki ves glavni odbor. Pri znanstveni izdaji
bi kazalo v posebnih zvezkih združiti pesmi, ki so zapisane iz
ust naroda, seveda tudi ponarodnele, ako se poj o različno od
izvirnika, v drugih one, ki so vzete iz starših pesmaric. (Prim.
gornji plan izdaje čeških narodnih pesmi). S tem bi se olajšalo
tudi vprašanje, kako se naj v njih izbirajo več ali manje narodne,
ako se taka ločitev sploh da dosledno izvesti. Mi še premalo
poznamo naše kulturno življenje v preteklosti in prej ali slej
bodo nam dobro došli vsi proizvodi našega pesništva in glasbe,
ki so se kakorkoli ohranili. Koreni našega narodnega pesništva
iz 20. stoletja tičijo večkrat globoko v preteklih stoletjih, nje»
gova lepota in visoka razvitost nista od včeraj in tudi ne izvirata
samo iz »naroda«. Ljubljana ni imela zastonj italijanske opere
prej nego Pariz, Societas Philharmonicorum iz 1. 1703 je nad sto
let starša nego Gesellschaft der Musikfreunde in Wien, o visoki
stopinji petja v naših samostanih in cerkvah pa imamo tudi do*
volj prič. Tako cerkveno in posvetno petje je prešlo kakor likovna
umetnost in noše tudi med »narod«, ki si ga pa je po svoje pri-
krojil, iz svoje »narodne duše«, o kateri v tem smislu smemo
govoriti. Slovenci smo črez tisoč let pred vrati germanskega in
romanskega zapada, ali ostali smo pri tem svoji in Slovani. Po*
vršni opazovalci našega kulturnega življenja tega večkrat nočejo
ali pa iz neznanja ne morejo videti, še manj pa mishjo na to, da
se tudi drugi narodi, veliki in mali, tudi naši najbližji bratje
Hrvati in Srbi ter Bolgari, niso razvijah brez silnih tujih vplivov.
Seveda bizantijski, turški in sploh vzhodni prvki niso bolj »slo*
vanski« nego romanogermanski.
Slovenskih narodnih pesmi z napevi je nabranih, kakor sem
omenil, okoli 12.000. Ako še pride k njim Kokošarjeva zbirka in
ako doda dr. Kimovec, ki bi mogel biti eden izmed urednikov,
ako ne glavni urednik za napeve, še svojih 400 prekmurskih, bilo
bi za izdajo pripravljenih že črez 13.000 pesmi, brez tistih, ki
so že natisnjene v raznih zbirkah. Med takim ogromnim gradi*
vom bo seveda treba izbirati ter vse nepotrebno in preslabo po*
lagati na stran. Ivan Franke je kakor o eni Kramar j evih zbirk
sodil v svojem poslednjem pregledu (26. XII. 1913) tudi o drugih
precej ostro. Neke pesmi so se mu zdele neporabljive, »ker so
brez razumljive melodije ali brez ritma, deloma brezmiselno za*
mašilo,« pri drugih pada zanimivost z naraščajočimi številkami;
52 Dr. M. Murko:
posebno na piki je imel orglarske. Končna sodba pripade seveda
urednikom, ki pa morajo tudi premisliti, da se ritem narodnih
pesmi ne ravna vselej po naših teorijah in da o njih kakovosti
morejo različno soditi razni ljudje, posebno v raznih časih. Marši«
katere po naših pojmih slabe pesmi lahko postanejo važne kot
predloge za lepše, še bolj pa za ves zgodovinski razvitek našega
narodnega pesništva. Težavno bo tudi vprašanje mnogih varijant.
Ne morejo se prezreti, ako prinašajo nekaj novega ali drugače
zanimivega. Na vsak način se v opombah morajo omeniti vse, tudi
iz tiskanih virov, in po potrebi karakterizirati ali pa celo podati
v odlomkih. 1 Seveda se morajo imenovati tudi kraji, v katerih
se pojo ali so se pele, da se dobi pravi geografični pregled raz«
širjenosti posameznih pesmi. K rojstnemu listu vsake pesmi pri«
dej o še razna pojasnila zapisovavcev in urednikov, posebno po«
jasnila manj razumljivih tekstov in besed. Uredniki bodo torej
imeli dovolj posla s kritično izdajo samo, ki naj bo podlaga dalj«
šemu študiju, njim samim pa ni treba pisati v uvodu ali na koncu
vsakega zvezka celih znanstvenih razprav; ako si pri urejevanju
naberejo gradivo za katerokoli vprašanje, naj ga porabijo prej
ali slej drugod.
Kar pa odpade, se tudi ne sme zavreči, ampak se mora s po«
rabljenim gradivom dobro hraniti in biti seveda pregledno kata«
logizirano; kajti nikdo ne ve, kaj danes ali jutri pride prav ka«
kemu znanstvenemu in sploh kulturnemu delavcu. Etnografski
muzej pa ima nalogo narodne pesmi dalje zbirati, posebno pa
stare in nove pesmarice, ki se še hranijo med ljudstvom in v
podstrešjih župnišč, šol in hiš za organiste. Take arhive z do«
brimi katalogi sem priporočil že davno Matici Hrvatski,^ na
Daničičovi slavnosti Srbski akademiji v Belgradu^ in muzeju
na Cetinju.* Srbsko akademijo sem posebe svaril pred pro«
stim ponatisom kakekoli njenih zbirk.  Češki literarni historik
' Primerjaj izvrsten aparat varijant dr. Nikole Andriča, Ženske pjesme,
Hrvatske narodne pjesme, izdala Matica Hrvatska, knj, V. in VI., Zagreb,
1909, 1914.
* Bericht über... Volksepik der bosnischen Mohammedaner, Sitzungss
berichte der k. Akademie der Wissenschaften in Wien, phil.shist. kl. 173 Bd.
Str. 6.
3 Godišnjak srpske kr. akademije XXXIV (1925) str. 243.
* Arhiva narodnih pjesama črnogorskih, Lovčenski Odjek I. (1925), 5—7.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 53
V. Tille, ki posebno kritično preiskuje češke narodne pripo»
vedke, pravi, da noben botanik ne bo zanesel celega pokošenega
travnika v herbarij. Vzoren je v tem oziru arhiv Literarnega dru»
štva finskega v Helsinkih (Helsingfors), ki hrani danes: 1. 50.000
starih epičnih pesmi; 2. 40.000 novejših pesmi; 3. črez 30.000 bajk
in pripovedk; 4. 75.000 zapisov praznoverskih obredov; 5. 150.000
pregovorov; 6. 15.000 napevov; 7. 5000 iger.' Sam sem imel pri»
liko občudovati ta arhiv, v katerem so mi prof. Krohn in drugi
učenjaki mogli takoj pokazati zgodovino teksta kakekoli stare
finske epične pesmi. Urejevanje takšnih arhivov je priporočil
prof. J. Horâk češkoslovaškim muzejem, posebno praškemu Nâ#
rodnemu, čigar del je »Museum narodopisne«, ki bi naj zbrala
»ljudsko prozo«, pregovore, reke, običaje (v širokem smislu) in
ljudsko lekarstvo.
Te opazke bi naj pokazale daljšo nalogo novega ljubljanskega
Etnografskega muzeja, da mora poleg gradiva za materijalno kul«
turo našega ljudstva zbirati tudi gradivo za njegovo duhovno kul»
turo. K. Štrekelj je hotel po Slovenskih narodnih pesmih izdati še
pripovedke, bajke, pregovore in reke, uganke, kletve, psovke,
vraže in enako narodno blago, katero je tudf zbiral (kje je danes
to in neizdano gradivo njegovih pesmi?). Tudi naš najboljši nabi»
ralec Fr. Kramar je poleg pesmi zbiral »pravljice in drugo gra»
divo.«'' Mnogo takega gradiva je pri nas že izgubljenega, ali marsi»
kaj bo se še dalo zapisati ali pa najti v starih rokopisih, knjigah
(posebno koledarjih) in časopisih. Naša »narodna proza« je na
vsak način preveč zanemarjena.
Dela ostane še torej jako mnogo, ako hočemo izdati vse naše
narodno blago, da spoznamo sami sebe in da nas drugi prav spo»
znajo. Prva skrb pa bodi, da dobimo čimprej dostojno izdajo
slovenskih narodnih pesmi z napevi, ki bo našemu narodu v ko»
rist in čast v sedanjosti in bodočnosti. Gre res za monumentalno
delo, kakršnega še nimamo in ga v nameravani obliki še nimajo
tudi drugi narodi. More in mora pa se delo dokončati veliko»
potezno kakor je bilo začeto.
1 Po poročilu J. Horaka, Nârodopisny Včstnik čsl. XVIII, p. o. str. 23.
3 Cerkveni Glasbenik XL1X. 1. (1926), str. 158.
54 Dr. M. Murko:
Résumé.
La grande collection des chansons nationales
Slovenes avec mélodies.
L'auteur qui était le dernier président du comité slovene
pour la collection des chansons nationales, fait un rapport dé=
taillé sur 1' histoire de cette collection (a peu pres 13.000 chansons
avec mélodies) qui se trouve aujourd' hui au Musée Royal
d'Ethnographie a Ljubljana. La maison éditrice »Universal Edi«
tion« a Vienne lança l'idée d'une édition de chansons natio-
nales autrichiennes avec mélodies. En 1904 le ministre autrichien
d'Instruction publique, W. Härtel, accepta l'idée et mit la col*
lection sous les auspices de 1' Etat. Un comité central fut con*
stitué en 1905, publia une brochure, indiquant comment collec-
tionner. Le travail chez les Slovenes commença en 1906, et
jusqu' a 1913 les collectionneurs avaient déja rassemblé 11.159
chansons. La guerre mondiale arreta ce travail qui reprit en 1919.
En 1927 le comité remit sa collection au Musée Royal d'Ethno*
graphie a Ljubljana, sur 1' ordre du ministere de l'Instruction
publique, qui releva les membres de leurs fonctions.
L' auteur suggere que cette collection soit continuée et édi*
tée sous les auspices de la future Académie des Sciences a
Ljubljana.