Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Iv. Lapajne-ta o stanji šolstva v Novomeškem okraji 1884. 1. z nasveti, kako bi se omenjeno šolstvo boljšalo. (Priobčil pri učiteljskem zborovanji v Novem mestu v dan 2. julija 1884. 1.) (Konec.) V zemljepisu je bilo zapaziti tu pa tam nekaj dobrih uspehov, zlasti me je to veselilo, če je učitelj pričel z domačim krajem, šel k okraju, potem k deželi itd. Vender sem bil v šoli, kjer mi otroci niso vedeli imenovati nobenega trga in kjer niso vedeli ali je Rudolfovo trg, ali mesto. Zgodovina je težji predmet, zato so bili tudi uspehi slabi. Priprirodopisuje bilo po nekod opaziti, da se je učil z ozirom na kmetijstvo, ali v obče se ne morem še letos izjaviti na tanko, kako so se gojile posamezne stroke prirodoznanstva in pri drugih predmetih. Toliko moram reči, da so uspehi v računstvu preslabi v vseh tistih šolah, kjer se otroci niso urili v pismenem računstvu doma in v šoli. V lepopisji in risanji so tudi rezultati preslabi. Zastran pisanja sem se po nekaterih šolah prepričal, da otroci znajo le za silo pisati, da bodo to malo izurjenost v nekaterih letih zelo pozabili; in to pride vse od tod, ker se otroci doma ne vadijo; kajti v šoli pišejo 1 — 2 uri na teden, kar je vse premalo. Doma, doma naj se vadijo. Pri ženskih ročnih delih se povsodi ne gleda na to, da bi deklice šivale in pletle. Le kockanje se največ vežba. Učiteljice ženskih ročnih del so bile pa ruenda skoro vse brez izvrstne knjige ,,Ženska ročna dela" od Ane Stumpfi, ki je tako dober navod v tej stroki, in kjer si dotična učiteljica lehko vso potrebno slovensko terminologijo prisvoji in dalje med žensko mladež razširja. — Pri telovadbi naj se pa učitelj poslužuje slov. terminologije, ki je v Šmidovi telovadski knjigi. — Predno končam svoje opazke, opomniti inoram -šolskih naznanil", ki se v tem okraji vsled nekega sklepa navadno samo dvakrat v letu dele. Opomniti moram, da po šolskem in učnem redu se morajo šolska naznanila štirikrat v letu otrokom deliti, in da razen ministerstva nijedna korporacija niraa pravice, to izpremeniti. Po tem ukazu se torej morajo gg. učitelji ravnati. Izjema, bi rekel človek, smela bi biti samo priprvoletnikih, dokler še čitati ne znajo; tem naj bi se dajala samo 3krat v letu. Učitelj pa naj »naznanil" nikar za nadzornika ne piše, ampak za otroke. Pripetilo se mi je, da mi je učitelj pokazal dvakrat v naznanila vpisane rede, katerih pa otrok ali stariši niti enkrat videli niso. — Po nekaterih šolah sem zapazil, da ni tintnikov in tinte. To so veliki nedostatki. Krajni šolski svet mora za to skrbeti in od otrok se ne sme v ta namen ničesar terjati. To pa tudi nikakor ne gre, da bi otroci v stekleničicah črnilo soboj nosili. To je pa tudi nemarnost, kakor sem na neki šoli opazil, da je na oknih bilo vse polno tintnikov, v klopeh pa nobenega. Mej učiteljstvom, duhovščino in ljudstvom vlada v obče (pa so tudi izjeme) sporazumljenje, kar me veseli, kajti kjer je prepir, ondi tudi pri šoli ni napredka. Vender moram opomniti, da s takimi možmi pa, ki ničesar za šolo storiti ne marajo ali ki šoli celo nasprotujejo, ondi ne kaže prevelikega prijateljstva gojiti. Povsodi pa, kjer v občini prepiri nastanejo, naj jih skuša učitelj kot pravi mirovni apostelj s poukom in tolažilnimi besedami poravnati. — V zadevi nadaljnega izobraževanja učiteljev dozdeva se mi, da učitelji v tem okraji premalo bero in premalo pišejo. Okrajno učiteljsko knjižico premalo rabijo. Vsaj ni treba ravno osebno po knjige hoditi, po uradnem potu se dobe in povračajo lehko brezplačno. Odbor bode gotovo tudi rad kupil tako knjigo, kakoršne učitelj ravno potrebuje, ako je še nima v knjižaici. Odbor tudi lehko ukrene, da važnejši in ne navadni šolski časopisi iz bukvarnice krožijo od učitelja do učitelja, od šole do šole. Priporočam torej marljivo lastno izobraževanje, skrb za omiko mladine in odraslih ljudi. Poslednjim naj učitelj priporoča domače časopise in knjige, naj jim osnuje morebiti bralna društva ali domače čitalnice, naj jim priporoča družbo sv. Mohora, naj ob nedeljah razlaga o kmetijstvu itd. Mnogovrstno je polje učiteljskemu delovanju. Vsak učitelj ne more povsodi vsemu kos biti; naj se torej ta odlikuje tu, drugi tam. Toda vsi morajo biti delavni, delavni za šolo, za narod in za svoj stan, ki se največ z delavnostjo, omiko in možatostjo mora povzdigniti do večje veljave, katere še silno potrebuje.