17. fttev.
Pavšalni franko v dviavl 8HB.
II. leto.
Izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne.
Uredništvo in upravništvo »Zarje«
v Ljubljani, Breg štev. 12.
Sprejemajo se le frankirani dopisi. Rokopisi g ne vračajo.
ZARJA
Socialistično glasilo.
Posamna številka stanc 1*25 D.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom 5 Din mesečno Za Nemčijo 6 Din; za drugo inozemstvo in Ameriko 7 Din.
Reklamacije so poštnine proste.
== Oglasi po dogovoru. =====
Proletarci vseh dežel, združite se!
V Ljubljani, v soboto, I. septembra 1923.
Ne demagogija, resno delo vodi k zmagi!
Ljubezen in usmiljenje?
(K govoru dra Brejca na petem katoliškem shodu v Ljubljani.)
Kolorit petemu katoliškemu shodu
v	Ljubljani sta dala govornika na maniiestacijskem zborovanju na Kongresnem trgu, in sicer znana dr. Ivan Brejc in dr. Josip Leskovar. Nas zanima zlasti Brejčev govor, ki se je dotaknil socialnega vprašanja ter izrekel nad njim svoje prokletstvo, ne da bi ga skušal dokazati z argumenti.
V	prvem delu svojega govora je govoril o zmagujoči cerkvi. Pozabil je pa povedati, da je ta cerkev ohranila svoj vpliv ne toliko zaradi lepih svojih naukov, zaradi svojega bistva, ampak ker je vedno skušala soodlo-čevati v politiki, hodila takorekoč čez drn in strn z vsakršnim režimom ter se modernizirala polagoma z razvojem družbe. Dr. Brejc ni povedal, da je bila ta cerkev ob času svoje največje moči tudi brutalna v svojih odlokih, ki jih je smatrala za potrebne. Za svoj sedanji vpliv se ima zahvaliti cerkev v prvi vrsti svoji bivši politiki.
Za nas bolj zanimiva kakor to vprašanje pa je izjava dr. Brejca, s katero v nadaljnih izvajanjih obsoja materialistični socializem. Dr. Brejc vzklika, da je cerkev ostala, ker je opravljala „od Boga ukazana dela krščanske ljubezni in usmiljenja ter da je socialistični materializem odrekel.
Besede dr. Brejca so bile namenjene samo manifestacijskemu zborovanju, ne '•»a stvarni razpravi, ki bi tako izjavo temeljiteje osvetila.
Najprej je treba povdariti, da socialno vprašanje obstoji, in sicer se sode veliki večini človeštva socialne krivice. Govornik tega ni tajil. Pač pa je trdil, da je socialni materialistični boj odrekel, ter da ni uteme-meljen, ker rešuje katoliška cerkev vprašanje z ljubeznijo in usmiljenjem.
Tu nastane enostavno vprašanje, ali ima tisti, ki se mu godi socialna krivica, pravico do boja za socialno pravico, ali pa mora potrpežljivo čakati na ljubezen in usmiljenje? Socialna krivica se godi več sto milijo-rom ljudi, ki jih izkorišča kapitalizem, oziroma nekaj sto tisoč kapita-
listov. Dr. Brejc je advokat. V svojem govoru bi nam bil prav lahko povedal, po katerem paragrafu prava ali po katerem zakonu morale se nadomešča pravica z ljubeznijo in usmiljenjem? A tega ni storil, ker bi tako svojo trditev za pametne mo-7~me ne mogel utemeljiti z nikaršni-mi argumenti. Pravica je pravica in mi smo mnenja, da je vsak organizem, ki živi in ima svobodno voljo, kakor pravite, nele opravičen, marveč celo dolžan, boriti se za pravico, naravno tudi za svojo socialno pravico. S to svojo izjavo je dr. Brejc izrekel ubojstvo nad socialno trpečim človeštvom, ker mu odreka pravico do boja za odpravo socialnih krivic, vsled katerih zlasti po vojni hirajo in umirajo sloji in rodovi delovnega ljudstva ne le po mestih, industrijskih krajih, marveč tudi po agrarnih pokrajinah. Tako trditev more izreči le človek, ki ne pozna socialne bede in nje posledic.
Nepotrebno je spuščati se o tem vprašanju v daljšo razpravo, ker je navedeno že tako jasen razlog, da ga razume vsakdo, ki ima le nekaj razuma ter spoštuje katoliški nauk, ki pravi, da greši, kdor zanemarja svoje zdravje. Kdor rajši prenaša bedo in umira zaradi socialne krivice, kakor da bi se boril za svojo socialno pravico, ta ni nič drugega kakor samomorilec sebe in svojcev.
Iz teh navedb je dovelj jasno razvidno, da usmiljenje in krščanska ljubezen ni pravo mazilo za socialno krivico, ker v družbi vlada tudi materializem, s katerim politikujoča cerkev sodeluje. Komur se krivica godi, je dolžan, da se bori za pravico in ker priznava ves svet socialne krivice, je tudi boj za socialno ~>-avi-co utemeljen in dolžnost vseh tistih, ki trpe krivico.
Boj je torej utemeljen. Razredni boj obstoji in ga ne morejo odpraviti niti najlepše besede na manifestacij-skih shodih.
Govor dr. Brejca je bil drzen protest proti razrednozavednemu proie-tarijatu in krščanskim socialcem. Dr. Brejca že itak poznamo iz nedavno minulih dni.
Po katoliškem shodu.
Čudna so pota božje previdnosti, tako govori narod, ker se je tako naučil. Prav tako pa govori že nekaj tednov slovenska javnost o politiki Slovenske ljudske stranke. Ta stranka je vodila skoro dve leti strogo opozicijonalno politiko. Kričala je na vse grlo o krivicah režima ter se posluževala najbolj revolucionarnih gesel pri svoji agitaciji, da pridobi zase čim širšo javnost ter obenem oplaši kroge vladajočega režima, provocir . pogajanja in zbližanje z vladajočo stranko. O tem je moral biti trdno prepričan že vnaprej vsak, kdor pozna politično mentaliteto te stranke.
Demokratsko časopisje je zlasti zadnje dni mnogo pisarilo o tem, da je Slovenska ljudska stranka porabila kot plašč za izpremembo svoje politike katoliški shod, na katerega je povabila najrazličnejše družabne dostojanstvenike, zastopnike vlade itd., ter jim razkazala svoje vrste na eni strani, na drugi strani pa svojo lojalnost, kljub revolucionarni agitaciji in kljub temu, da se je družila iz opor-•unitete tudi z Radičevci.
Politično je bil torej katoliški shod poklon sedanji vladi in dokaz pripravljenosti za sporazum. Ako vpri-zoritev trenutno tudi nima večjega pomena, kakor da moralno vpliva na zastopnike radikalne stranke, je s tem podan vendar prvi predpogoj za zaupljivejša politična pogajanja z Belgradom.
‘'.'obeneea dvoma ni bilo že zdavnaj, da pojde Slovenska ljudska stranka prej ali slej v Kanosso proti koncesijam, ki jih bo vlada v sedanji zadregi tej stranki rada dala, ker lahko računa z nje lojalnostjo tudi za bodočnost.
Žalitev e Slovenske ljudske'stranke so bile radikalne, dalekosežne. Vprašanje pa nastane, kaj1'bo ta stranka končno zahtevala od vlade? Ali ne bo morda, zlasti sedaj po pre-(.kretu v političnem kurzu stranke zahtevala le koncesije glede na osvojitev oblasti v Sloveniji?
Beigrajski listi vedo, da je hotel postati dr. Brejc veliki župan ljubljanski, ker se pa ta nakana ni posrečila, utegne odložiit Stanovnik
poslanski mandat, a na njegovo mesto pride v narodno skupščino dr. Brejc. Ako odgovarjajo ti podatki resnici, potem za nas ni nobenega dvoma več, da se uvede v politiko v Sloveniji kurz, ki ga zahteva Slovenska ljudska stranka v zmislu katoliškega shoda. Ta razvoj politične konstelacije pomeni le še občutnejšo reakcijo.
Samoobsebiumevno je, da Slovenska ljudska stranka pri pogajanjih ne bo zahtevala ne republike, ne federacije, morda niti ne bo obstala na reviziji ustave, marveč se bo zadovoljila, če dobi v. oblasti (eni ali obeh) popolen politični vpliv. Slovenski
ljudski stranki že po svojem bistvu nikakor ni za to, da se izvede kakršnakoli družabna revolucija, marveč bo popolnoma zadovoljna, če dobi deloma politične vajeti v roke.
Od vseh takih političnih kompromisov, preobratov v politiki posameznih meščanskih strank ne more proletarijat pričakovati ničesar drugega kakor nove boje proti združeni buržuaziji, ki se organizira v ta namen, da narod, delovno ljudstvo bolj izkoristi. Kdor tega še danes ne veruje, naj počaka ter izreče svojo sodbo nekoliko pozneje.
V	naravi meščansko - kapitalistične družbe je taka morala.
Težkoče vprašanja ljubljanske občinske
aprovizacije.
Gotovo je eno izmed najvažnejših vprašanj, vprašanje preskrbe mestnega prebivalstva s cenenimi žiVljens&imi potrebščinami in naloga komunalne uprave je brez dvoma, podvzeti vse, da se aprovizačno vprašanje rešuje. Potrebno pa je pri tem, da smo si predvsem na jasnem, v kakšnem položaju se nahaja to vprašanje po vojni in kakšna sredstva so za to na razpolago mestni upravi.
Stremljenje vsake moderno upravljene, posebno mestne komu-jie, mora iti za 'tem, da komunalisdra razna za aprovizacijo potrebna podjetja, to so: mlini, mesnice in hladilnice, pekarne, mlekarne in vrto-
vi	itd. Potrebno je, da si komuna pridobi čim več takih podjetij, katera so v stanu producirati zadostno množino blaga za lastni trg, teina ta način regulirati cene.
^ Ako pogledamo, kakšno zapuščino je v tem pogledu prevzela sedanja mestna uprava, konstatiramo, da ni bivša mestna uprava storila v tem pogledu popolnoma ničesar, da nima mestna občina miti enega takih podjetij in naprav. Ker pa takih naprav manjka, za ustvaritev pa (bi bile potrebne ogromne investicije, ki jih pa zaenkrat občina nima, je dana mestni občini edina možnost, da preskrbi življenske potrebščine, in sicer od drugih producentov, jih da po primerni ceni na trg in tako prepreči spekulativno' dviganje cen.
Rado in mnogokrat se poudarja, da je med vojno aprovizacija razmeroma dobro funkcijonirala. Za zgled, da današnja uprava ni zmožna, pa se navajajo visoke tržne ce-.11 e. To je, ali nerazumevanje današnjega položaja v vprašanju aprovizacije ali pa gola politična demagogija.
Dočim so bile namreč med vojno uvedene rekvizicije in racioniranje živil, po katerih je bil producent prisiljen oddati svoje prodiukte, potrošnja teh produktov pa je bila razdeljena, je po vojni zopet uvedena popolna svobodna trgovina in poljubna trošnja. Po vojni ni nikakor vezan producent oddati, na primer mestni občini, svoje produkte po določenih cenah, nasprotno ima pravico, da te svoje produkte zadržuje in jih proda šele tedaj, ko dobi zanje visoko ceno. Konsument pa nasprotno more nakupiti teh produktov le toliko, kolikor mu dovoljujejo sredstva. Da pri tej konkurenci potrošnje delavno ljud-
stvo, kateremu manjka sredstev, ne odreže dobro, o tem se more vskado prepričati na trgu vsak dan.
Kakor že omenjeno, preostaja komuni edina možnost nakupa in prodaje živi jenskih potrebščin, da pa to ni tako enostavno, izhaja iz .gori navedenih dejstev.
Mestna uprava je prisiljena prevzeti nase ves riziko, ki je s tem združen in ta riziko ni majhen. Upoštevati je, da mestna uprava nima absolutno nikakih podpor, s katerimi bi mogla kriti eventualne izgube, ki so ob sedanjih nesigur-nih in nestalnih valutamih prilikah prav lahko mogoče. Nevarnost teh izgub pa je pri mestni občini tem večja, ker je le-ta prisiljena nakupiti, na pr. žito, v večjih množinah, ker le tako more izdatno vplivati na cene.
V	svesti si položaja, v kakršnem se nahaja aprovizačno vprašanje, je sedanja večina storila prvi korak s tem, da je pričela v lastni režiji nakupovati živino in otvorila mestno mesnico. Daši niso bila občini na razpolago velika sredstva, je imela tudi v sedanjem obsegu mestna mesnica ta uspeh, da je zadržala cene mesa, katere so se ob ustanovitvi mesnice rapidno dvigale. Seveda so se takoj pojavili defetisti v vrstah opozicije. Narodni socialisti so prevzeli nase žalostno vlogo, oviranja, sumničenja in omalovaževanja dela za aprovizacijo mestnega prebivalstva.
Jasno je, da ne sme ostati pri ustanovitvi mesnice. Treba 'bo dobiti sredstva, da se organizira mestna prodajalna vsaj za najmanjše življenske potrebščine. Povdarjamo pa že sedaj, da mora biti ta mestna prodajalna taka, da ne bo že od vse-ga začetka povečevala že itak precejšnjega nezaupanja v aprovizacijo. Mestna občina mora dobiti sredstva za dostojen lokal, obrat sam pa naj vodijo strokovno naob-raženi nameščenci, ne pa kaki pro-težiranci — nestrokovnjaki. Taka mestna prodajalna naj ima v zalogi predvsem: moko, mlekarske izdelke, mast, fižol itd.
Gotovo pa je, da mora mestna občina pri vsem tem skrbeti za sredstva, s katerimi nabavi vse naprave, ki smo jih navedli v začetku članka, ker šele tedaj bo mogla uspešno vršiti preskrbo mestnega prebivalstva po zmernih cenah. O vseh teh napravah hočemo govoriti v prihodnjem članku.
Kriza v socializmu.
O tem predmetu radi jako mnogo govore in pišejo kritiki, ki ali negirajo socializem ali pa mu hočejo biti samo učitelji. Pri vsem tem pa pozabljajo, kako lahko je pisati kritike o stvareh, ki jih vsak posameznik lahko presoja po svoje, to je, individualno.
Če govorimo o krizi v socializmu, se moramo najprej ozreti v predvojno dobo ter ugotoviti, kaj je imel socialistični pokret takrat in kaj ima danes. Tam, kjer so bile socialistične organizacije pred vojno krepke, so danes po takozvani krizi tudi še krepke, kjer so pa bile pred vojno slabe, so slabe tudi danes.
Po vojni je večinoma po vseh deželah naraslo socialistično gibanje. Pri volitvah smo dobili cele kope glasov, o katerih smo pa že takrat vedeli, da je med volilci mnogo takih, ki so le slučajno volili in agitirali z nami. Ta pojav smo opažali povsod. Jasno je pa tudi, da teh množic ni bilo mogoče prepojiti s socialističnim naziranjetn, velik del tudi že po svoji mentaliteti ni spadal v socialistični pokret.
Socialistična agitacija je bila v jedru vedno smotrena, ker je presojala dejanski položaj z opreznostjo ter ni računala ne z dogmami ne z demagogijo, da bi hipnotizirala množice, ki so se zatekle v prvem hipu v socialistične vrste.
Povsem krivo je tudi mnenje, da so po vojni nastale za socialistični pokret povsem drugačne razmere, lzpremenile so se nekoliko politične meje, izpremenile tudi gospodarske edinice, toda družabni odnošaji se v bistvu niso izpremenili. Vse, kar se je zgodilo je to, da se je izvršila koncentracija kapitala in povečala vsled vojnih izgub na dobrinah eksploatacija človeštva, ki tira cele narode v še večjo bedo. To pa ni kriza v so-
cializmu, temveč s tem preobratom je postalo vprašanje socializma le še aktualneje.
Silni gospodarski pritisk kapitalizma je tudi kriv, da so v svoji bedi ljudske množice drle za frazami in s frazami v radikalizem. Socialisti so pa kljub temu ostali mogočen faktor kakor so bili pred vojno.
Samo v enem pogledu bi lahko govorili o nekakem, zastoju v socialističnem pokretu. Že med svetovno vojno je trpel socialistični pokret zaradi tiranskega izjemnega stanja. Po vojni pa so se deloma izpremenile politične meje in še danes se stavijo mednarodnemu proletarskemu pokretu ovire. Zaradi teh razmer, ki traja io že devet let, je socialistični pokret svetovno or^anizatorično doživel in preživljal krizo, toda socialistično gibanje po posameznih deželah kot tako zaraditega ni nazadovalo in je ohranilo svoje prave smernice.
Končno bi še omenjali, da je socialističen pokret revolucionaren. Socialistična stranka mora imeti vedno pred seboj kot cilj socialno revolucijo. Da se pa udejstvuje v vsakdanji politiki, ji služi minimalni program Povsem krivo bi torej hodila socialistična stranka, če bi hotela havzirati v prvi vrsti z reformami itd., ker bi tedaj prenehala biti socialistična.
Socialistična stranka v Sloveniji je precej močna stranka, toda tako močna še ni, da bi si morala beliti glavo, kako naj vlada buržoazijo. Pred vojno je bil socialističen pokret v Sloveniji precej soliden, ni pa bil posebno velik, večji je danes. Zaraditega o krizi v socializmu v Sloveniji v tem zmislu tovoriti, kakor govore razni kritiki, ni umestno.
Bolj pametno bi bilo, če bi šli med delavstvo, med narod in delali za socializem.
de, si povečala rezervoar delavstva -i novim indiferentnim delavstvom ter s tem skušala zrahljati sedanjo vzorno disciplino. Vse to so stvari, ki opominjajo rudarje na vztrajnost v solidarnosti, dokler bo mezdni boj častno zaključen za rudarje. Rudarji se morajo pač zavedati, da bo družba le tedaj lahko izvedla svoje grožnje, če rudarji ne bodo edini.
Dolžnost vsega ostalega delavstva pa je, da boj rudarjev še znatneje podpro moralno in materialno,
kakor so ga podpirali doslej, ker je za delavstvo sploh vsak -mraz škodljiv, še mnogo bolj škodjliv pa bi bil poraz rudarjev, ki tvorijo najvažnejši kader delavstva v Sloveniji..
Strokovne in politične organizacije delavstva v Sloveniji naj vprašanje rudarskega boja še vzamejo resno v pretres, zakaj vpliv delavstva je velik, vpliv njih organizacij učinkujoč, toda prileti se je treba dela, zastaviti vse sile v prospeh zmago rudarskih delavcev.
Konsolidacija družbe.
Rudarska stavka.
Rudarska stavka pri Trboveljski družbi še vedno traja. Prepir, ali je mezdna ali politična stavka, se vrši še dalje, kljub temu, da vsa javnost ve in je trdno prepričana, da je stavka mezdni boj, ne pa politična demonstracija. Rudarji vendar zahtevajo boljše plačilo za svoje mukepolno delo. Nič drugega! Če torej ta ali oni nepremišljeni gobezdač trdi kaj drugega, trdi to le kot fantast in ker ne ve, da so šli rudarji v boj za kruh, ali pa hoče rudarjem ta boj ali namenoma ali iz lahkomišljenosti otežko-čiti.
Trboveljska družba je najela nekaj stavkokazov, ki se rekrutirajo večinoma iz nerudarjev. Iz tega razloga se tudi družba postavlja bolj
energično po robu. Računa namreč, da rudarji ne bodo vztrajali. Priboljšek, ki ga je bila družba že priznala, zopet preklicuje ter sestavlja imenik onih delavcev, ki jih po stavki »:e sprejme več v delo, če rudarji v t*-m boju podležejo.
Rudarji v tem svojem boju pač nimajo nikogar na svoji strani kakor edino socialistično organirano delavstvo, čeprav ima tudi buržuazija interes na tem, da se boj konča ob sporazumu med Trboveljsko družbo 'm rudarji.
Rudarjem in rudarski organizaciji v tej stavki vsekakor preti nevarnost. Ako zmaga družba, bo slavila svojo zmago s preganjanjem in odpuščanjem rudarjev, znižavala mez-
Med vojno smo prav često culi optimistično mnenje, da bo svetovna vojna izučila »civilizirano človeštvo, kam ga vodi kapitalizem v svoji samopašnosti. In res bi bilo marsikaj po vojni drugače, ako bi bili sklepali mir narodi, ljudstvo s tem namenom, da urede družbo socialno in v interesu sporazuma med narodi ter v interesu medsebojnih odnošajev. Miru pa niso sklepali narodi, ne zastopniki delovnega ljudstva, marveč reprezentanti velikih kapitalističnih držav in kapitalisti sami. Zastopniki kapitala so šli še dalje. Miru niso sklepali, marveč diktirali so ga nasilno tedaj, ko je bil evropski kapitaliezm do nezmožnosti izčrpan. iS koncem svetovne vojne je bila torej koncentrirana vsa šibi in akpijska zmožnost v rokah zmagovalnega kapitalizma, kar pomeni važno zgodovinsko fazo v njega razvoju.
Premagani evropski kapitalizem se je zvijal in tarnal pod bremeni diktata. Nemčija je pričela celo boj, da zmanjša zahteve zmagovalcev, toda, ker so bile evropske države docela izčrpane in odvisne gospodarsko od njega zlasti v pridobivanju surovin in pri prodaji svojih industrijskih izdelkov, se bo morala končno udati tudi Nemčija politiki izstradanja.
V	Rusiji so izvedli boljševiki revolucijo, hoteč uvesti diktaturo pro-letarijata. Diktaturo so uvedli, toda gospodarski odnošaji z inozemstvom in neumevanje komunizma med narodom, vse to je prisililo sovjetsko vlado, da uvaja zasebno gospodarstvo ter da bo morala prej ali slej računati tudi še z obveznostmi, ki jih ima bivša carska Rusija do drugih držav in svetovnega kapitalizma.
Pod pritiskom zmagovalnega kapitalizma, ki ima danes takorekoč vse glavne vire svetovnega gospodarstva v svojih rokah, se pričenja organizirati kapitalistična družba tudi po premaganih državah in državicah. Iz političnega kaosa vstajajo zopet meščanske stranke, pričenjajo se združevati po gospodar-
skih interesih, ne več pa mentaliteti kakor je to bilo takoj po vojni. Meščanske stranke se prav dobro zavedajo, da je mirovna pogodba ogromno breme, ki ga jim diktira kapitalizem, so pa tudi same del te kapitalistične družbe; vedo tudi, da je za njihovo gospodarstvo vojna odškodnina in plačevanje dolgov nekaj groznega, kar pa morejo vzdržati le tedaj, če se konsolidirajo, vzpostavijo mogočno silo, ki bo v stanu produkcijo in narodno gospodarstvo tako temeljito izžeti na račun produktivnih slojev in konsumentov, da jim poleg odplačevanja obveznosti še vedno ostane primeren dobiček zanje.
Taka je gospodarska tendenca današnje meščanske družbe povsod, dasi se marsikje ne zaveda svojega položaja, vendar pa čuti potrebo okrepitve svoje pozicije s tem, da se naslanja na sorodne stranke in snuje koalicije in enotne fronte.
Ta proces se vrši pred našimi očmi. A' Nemški Avstriji gredo v volilni boj vse nemške meščanske stranke z eno kandidatno listo.
Pri nas se teh dolžnosti do svetovnega kapitalizma najbolj zavedajo radikalci, ki so vodili vojno iri delali dolgove. Pod pritiskom svetovnega kapitalizma in zgodovinskega prestiža so v tem pogledu dosledni. Uvidevati pa pričenjajo to stališče radikalcev tudi druge meščanske stranke, v prvi vrsti demokrati, in kakor nam priča katoliški shod v Ljubljani, tudi Slovenska ljudska stranka pričenja misliti na to, da se spravi z radikalci in jih podpira v njihovih stremljenjih.
Pa tudi pri drugih strankah opažamo to tendenco. Stari demokrati se približujejo naravnost radikalcem, samostojni kmetje so postali zemljoradniki, mladi demokrati so v veiikih dvomih, kaj bi napravili s svojo orientacijo. Na Hrvaškem se snuje nova stranka, ki bo podpirala vlado, v Srbiji pa namerava baje že jeseni Pašič opustiti politiko, kar zopet omogoči, da se združi Protiče-va skupina z radikalci.
LISTEK.
Na Vrh Srstih treh kraljev.
Vam vkljub, hudomušneži, pojdem na Vrh, in sicer danes teden, če bo lepo vreme. Vi pa, ki imate toliko posmeha za mojo turo, pojdite tudi, ako ste taki junaki. Pravite, da se že deset let baham s to turo ter da Vrha ne bom nikdar videl, če živim še sto let. Zaradi vašega posmeha sem izgubil kot turist že ves ugled. In kaj me še jezi? To, ker pravite turisti-amaterji. da je ta tura samo „turicu“. Te pravice pa vi, zaspani Ljubljančani nimate, zakaj prav vi se motate večinoma le po ljubljanskih in okoliških gostilnah, tam obirate piščance, srkate kislo vino in uganjate vodeno vinsko politiko. To je tudi ves svet za povprečnega Ljubljančana.
In turisti? Koliko vas je? Po zaznamovanih potih in z obloženimi nahrbtniki ter z denarjem v žepu hodite po planinah, deklamirate zaljubljene govore na ušesa ter občudujete — svoje vrline, mojo lepo turo pa prezirate.
Smešno! Zakaj bi pa Vrh Svetih treh kraljev ne bil lep izletni kraj? Tam blizu sem prvič jaz doma. Vrhu-tega pa se ti nudi z Vrha Svetih treh kraljev lep razgled, lepši kakor iz katerihkoli vaših planin.
Z Vrha vidiš „šance“ Ljubljanskega grada, Korašček, Krim, Barje, Kamniške planine, Karavanke, Julijske Alpe, Blegaš, Triglav, ob žirov-ski kotlini čez Razpotje nad Spodnj • Idrijo po Tolminskem tja doli do Bovških planin, Rovte, Vojsko, Javornik in še stotine bližjih krajev in vrhov. Od muh torej Vrh Svetih treh kraljev ni, pa recite, kar hočete, čenrav tvori kos te lepe Slovenije že del Julijske Benečije.
Kaj vam ni všeč, da se zmrda-vate? Ne, ne razumete me! Vizuma za Italijo vam ni treba za to turo, pustite tudi hribovske čevlje doma in nahrbtnik, zakaj, če druge hrane ne dobite tam, pa dobite velike latvi-ce kislega mleka s sladko planinsko smetano in črn resast kruh. S seboj pa vzemite palico, da vas jezavi voljčji psi preveč ne ostrašijo, ki jih imajo po teh krajih za čuvaje. Ti psi Ljubljančanov nič ne marajo.
Od Vrha Svetih kraljev do italijanske meje je še domala uro hoda, takoj za mejo pa tiči v prijaznem kotičku moj dom. Torej do meje najbr-že ne pridemo; če bi pa prišli, nas bo že obmejna straža osuvala v rebra, ter nas zavrnila. Brez skrbi se opravite prav podomače in si oglejte Vrh Svetih treh kraljev ter njegovo oko-lico. Prisezam, da Vam ne bo žal.
Sam sem časih rad lazil no hribih
in gričih, za visoke gore in planine pa nisem maral in še danes ne maram. Zakaj bi pa mučil svoje kosti z naporno hojo po strmih nlaninah in skalovjih, ki so ustvarjene za divje koze? Celo Kneipp, Platen in drugi taki pametni možje so priporočali v vsem zmernost; da, in naše najduho-viteje „konjederke“ dajo bolnikom in praznovernim ljudem za zdravilo rajši hribovska zelišča, da kuhajo ča.i iz njih, kakor da bi jih pošiljale v planine, v tiste puste skale, kjer so kvečjemu tvoje kosti v nevarnosti.
Turisti se bodo jezili name, ker zagovarjam Vrh Svetih treh kraljev. Ka.i me briga! Tam sem doma, tam sem pasel živino in drobnico. Tam sem obiskoval prvič dve uri oddaljeno šolo, tam sem jedel prvo mlečno kašo in prve koruzne žgance s pravimi okusnimi tropinami. Tega vi, prozaiki, ne razumete, vi mehkužni Ljubljančani!
Pravzaprav sem sam kriv, da se znanci posmehujete, kadar govorim o turi na Vrh Svetih kraljev. Dvakrat sem se že napravil na pot na Vrh, toda obakrat sem se med potjo skesal in se vrnil domov. Prvič sem se peljal do Brezovice z železnico^ da si okrajšam pot, jo ubiral nekaj časa po Tržaški cesti dalje, a pogum mi je upadel, pa sem se vrnil in sicer P"Š v Ljubljano, ker sem zadnji vrhniški
vlak zamudil. Drugič sem se peljal z vlakom do Drenovega griča. Zavil sem po ligojniški poti na Podlipo, toda Vrh Svetih treh kraljev je bil še vedno daleč, predaleč. Nehote sem se vrnil, še preden sem jo primati?! do Podlipe, nazaj na Vrhniko. Priznam, da me je bilo nekoliko sram. Zato sem jo popihal k Sveti Trojici, se skril v kotiček vrhniškega parka, sedel tam na klop in trdno zaspal. K sreči me ni zalotil vrhniški redar, ki bi me bil sicer peljal v občinski zapor, ker nisem imel s seboj nobene •"•e legitimacije. Zbudil sem se tik pred odhodom vlaka. Zvečer sem bil zopet v Ljubljani.
O obeh dogodkih sem prav zaup-ro pripovedoval svojemu znancu ob zagotovitvi stroge molčečnosti. Toda znanec, da irozinira moje turi-stovske talente, je to razbobnal prav po ljubljanskih običajih.
Moj ponos je s tem užaljen, hudo užaljen in že zaraditega ne odneham od svoje namere; dokazati hočem, kako naivno presojajo vsi ti posmehljiva mojo odločnost, mojo ljubezen do lepega Vrha Svetih treh kraljev. Tistim pa, ki so žalili moj ponos, poš-lietn od tam po eno razglednico, da se prepričajo, kakšno krivico so delali meni in Vrhu Svetih treh kraljev. Obenem jim dam lekcijo za njih neiskrenost.
Tudi v naši državi se torej vrši grupacija strank, ki ima le preočitno tendenco, da podpre režim ter da sodeluje pri konsolidaciji meščanske družbe. Najpomembnejša je v Sloveniji preorijentacija Slovenske ljudske stranke, ki postane s tem, če se sporazume z radikalci, najza-nesljiveja hrbtenica konsolidacije meščanskih strank, to je, kapitalizma v državi.
POLITIČNI
Nezrelost „Jutrovih“ političarjev.
„Jutro“ pa piše o oetem katoliškem shodu kakor o predpustni maškeradi. Na vse pretege smeši in omalovažuje pritrditev, samo „Jutro“ in njega duševni velikani pa tiče kakor medvedje v svojih luknjah. To, velespoštovani „Jutrovci“, ni politika, ni delo, ne kulturno ne politično. Danes imajo klerikalci vpliv v Sloveniji, in sicer mnogo ga imajo po vaši zaslugi, ker ste vi, dokler ste še mogli voditi politični boj. vodili boj proti socialistom in komunistom, ne pa proti klerikalizmu. Proti klerikalcem ste nastopali •samo toliko, da ste jih dražili, kakor razposajeni paglavci. V tem je bila mladodemokratska politika ves čas nesmotrena, zaraditega ne prihaja v poštev niti v vprašanju splošnega razvoja in napredka. Tako klaverno vlogo ne igra nobena politična stranka v Sloveniji kakor „jutrovska“, če prav se vedno baha, da je tam zbran cvet „naprednjaštva“.
Reško vprašanje rešeno? Baroš in Delta ostaneta jugoslovanska. Reka pa dobi paritetno komisijo, od česar Italija noče odstopiti, ker smatra italijanski nacionalizem, da je Reka italijanska in ker ima potem Italija dve izhodni točki iz Jugoslavije, Trst in Reko v svojih rokah.
Radiča v inozemstvu niso sprejeli tako sijajno, kakor poroča sam. Najprej se je zaletel v Anglijo, ki bi navsezadnje res imela nekaj interesa na tem, da izpodrine vpliv Francije v Jugoslaviji. Toda Anglija se naslanja na Bolgarijo in Madžarsko ter deloma tudi Turčijo. Interesi teh držav se pa križajo z interesi Jugoslavije, zato Radičev apel tam ni našel odziva. Enako usodo bo Radič doživel tudi v Italiji in Franciji, ker ga nikjer ne smatrajo za resnega politika. Švicarski listi poročajo, da bi se Radič rad naselil v Švici, Švicarji ga pa že vnaprej odklanjajo, in če se tudi naseli tam, je vendar precej do-igral svojo politično vlogo, ki je bila nekoliko smešna.
Radiču je londonska policija odrekla podaljšanje za bivanje v Londonu.
Pucelj se is pridružil zemljorad-nikom. V Čurug so sklicali zemljo-radniki svoj kongres, katerega so se udeležili tudi samostojneži. Slovenski samostojneži so sprejeli program '^emljoradnikov, tvorili pa bodo svojo pokrajinsko organizacijo. Poslanec Pucelj vstopi v zemljoradniški klub v narodni skupščini, kar ga silno veseli, ker je bil čisto sam v skupščini. Gospod poslanec ve, da je težko bhi človeku samemu.
Dr. Korošec se pogaja za vstop v vlado? „Jutro“ poroča, da se Korošec pogaja v Belgradu za vstop v vlado ter zahteva v vladi ministrstvo prosvete in podpredsedništvo. Ministrstvo prosvete je za SLS važno, ne gre ji pa to ministrstvo ne. ker so kulturne zahteve v državi usmerjene drugače, kakor jih noče imeti SLS. Očividno se je torej SLS popolnoma odrekla Radiču, ker bi se sicer ne mogla tako direktno pogajati z Belgradom. Z oziro n na lo da radikalna vlada nima sedaj nobu e stranke, na katero bi se nashujila pri vladanju, bo radikalna st'j kd naprani SLS jako popustljiva v formalnostih, zlasti še zaraditega, ker vč, da je SLS mnogo do tega, da se prismuče do sodelovanja z vladajočimi strankami. SLS tudi ne kaže drugega, ker vidi, da se tudi na Hrvaškem pričenja cepiti opozicionalni blok ,in ker ve, po morali meščansk h strank, da tisti prej melje, kdor prej pride. V Jugoslaviji je namreč nastala tekma med strankami, katera
Le žal, da proletarijat tako malo resno motri ves ta politični razvoj ter se še vedno kolje in prepira med seboj za pralne besede. Enako in še bolj kakor v strankah posestnih slojev, je potrebna tudi konsolidacija delavstva. Kar poglejmo v Avstrijo ali Nemčijo! Čudimo se, kako velik vpliv ima delavstVo tam, doma pa poslušamo buržoazijo, ki nas hujska med seboj, in čakamo, da se ta še bolj konsolidira in okrepi.
PREGLED.
bo prej na cilju v radikalni stranki, oziroma ob njeni strani. Upamo pa, da ta proces tudi radikalni stranki ne bo v prid.
Umor italijanske razmejitvene komisije v Albaniji. Albanci so umorili italijansko komisijo, ki je imela izvesti razmejitev med južno Albanijo in Grčijo. Albanci so Italijane napadli, druge misije so pa zadržali, da jim niso prišle na pomoč. Umor se je zgodi! blizu Korice.
Diktatura fašistov v Italiji. Mussolini je diktator. Silno strogo nastopa proti vsem svobodnejšim pokretom. Preganja socialiste, komuniste in socialistično zadružništvo ter omejuje tiskovno svobodo. Papeža je baje pridobil, da je prepovedal Don 'Sturzi, ki je vodil italijansko klerikalno stranko, sodelovanje v politiki, kar je Mussoliniju omogočilo uveljavljenje volilne reforme >za italijansko zbornico. Prisilil je tudi velik del strokovnih organizacij, da so se nevtralizirale. Mussolini, ta svobodomiselni teoretik, je torej izboren organizator italijanske buržoazije. Kakor je pa znano, je Italija eldorado političnih izprememb in konstelacij, zaraditega je prav verjetno, da tudi Mussolinijeva diktatura, ki vodi v kaos, ne bo večna.
Tajnik fašistov Luigi Morara je bil v četrtek v Trstu ustreljen. Ustrelil ga je na ulici Giuseppe Sella-roli, ki se mu je bil priporočil za šofersko službo. Fašisti smatrajo seveda ta dogodek za politični akt socialistov. Morilec, ki je bil takoj ai’etiran je doma iz južne Italije.
Papež zapusti Vatikan. Rimski papeži v znak protesta, ker so izgubili državo, ne prestopijo vatikanskega praga niti ne sprejemajo od italijanske vlade dogovorjene milijonske rente. Mussolini se sedaj poraja z Vatikanom, da bi se ta običaj opustil, in sicer naj bi se to sklenilo na cerkvenem koncilu nrihodnje leto, kje*-bo zbranih okolo 1200 škofov. Mussolini pravi, da bi se s tem povzdigni! ugled katoliške Italije, ker bi Cer'<ev in država sporazumno delali v prid veljave Italije.
Nevarnost vojne med Grčijo in Italijo zaradi umora italijanske razmejitvene komisije v Albaniji je prav blizu. Italija zahteva od Grčije opravičbo, svečano žalno mašo v Atenah, pozdrav italijanske trobojnice v Pireju, najstrožjo preiskavo, smrtno kazen za krivce, odškodnino 20 milijonov lir, vojaški pozdrav žrtvam. Umor komisije je po evropskih običajih čin barbarstva, zahteve Ttalije so pa za Grčijo poniževalne. Grčija, ki je vsled voj-ne s Turki in vsled notranjih političnih nemirov oslabljena,'bo naj-brže italijanske 'zahteve morala sprejeti. Ako pa pride do vojne, tedaj je na tej vojni interesiran ves Balkan. Dogodek, dasi odiozen, pa ni utemeljen vzrok za vojno.
Atentat na bivšega bolgarskega poslanika v Pragi. Daskalov je bil za Stambolijskega poslanik v Pragi. Po prevratu v Bolgariji je bil odstavljen, vodil pa je dalje agitacijo proti sedanji vladi. Iz političnih motivov g'* je obstrelil smrtno neki Nikolov.
Nemčija se pripravlja na pogajanja s Francijo. Novi kancelar dr. Stressemann je v svojem govoru iz--j?vi], da je Nemčija pripravljena podati vse gospodarske vire v ta namen, da iznolni obveznosti iz mirovnih pogodb ter apelira na industrijo in posest, da vpošteva položaj ter stori svojo dolžnost. Kdor bi tiral Nemčijo v polom, bi tiral v polom Evropo. Po tem govoru, ki je našel
celo v francoski javnosti priznanja, pričakuje Francija, da stavi Nemčija svoje predloge. Na drugi strani pa izjavlja Francija, da od zasedbe Po-ruhrja ne odstopi, dokler ni podano jamstvo, da Nemčija stori svojo dolžnost, a tudi tedaj bo Francija izpraz-njevala Poruhrje le po svojem preudarku.
Ohznana proti komunistom v v Nemčiji. Kmalu bomo imeli po vseh državah »obznane« ali izjemno stanje proti tej ali oni stranki. Se-daj je proglasil tako obznano nemški notranji minister proti komunistom pač v varstvo republike. V Nemčiji so politične .stranke, ki vodijo boj proti republiki. Močni so monarhisti, nemški fašisti haken-krajclerji in tudi druge stranke. S stališča vlade je razumljivo, da zahteva izpolnjevanje svojih odredeb, ker bi sicer v groznih socialnih razmerah nastala anarhija, v njej bi odrekla vsa uprava in kaj pomeni zlasti za mesta in industrijske kraje tako stanje, razume vsakdo, ki ve, da je življenje teh množic po mestih in po industrijskih krajih odvisno od rednih gospodarskih in promet-
»Jutro« ima velike skrbi za ljubljanski občinski svet. S škodoželjnim patosom poroča »Jutro«, da. je dr. Brejc udaril z loparjem po večini v ljubljanskem občinskem svetu. Dr. Brejc je namreč napovedal konec socialnopolitičnih bojev s tem, da je odrekel pravico eksistence materialističnemu socializmu. »Jutro« naj bo lepo potolaženo. Socialistični klub ni oženjen z magistratom, pa tudi ne z dr. Brejcem in ne z »Jutrom«. Zato je zanj irele-ventno, kaj trdi dr. Brejc ali pa »Jutro«, kor ima svoj program, svoje Taktično stališče. Sklepal in ukre pa! bo o svoji pdlitiki in taktiki z vidika socialistične organizacije, ne pa po navodilih dr. Brejca ali »Jutra«. Toliko se že zaveda svoje misije in se prav nič ne boji diktatov ne od leve ne od desne. Dokler bo mogoče kaj delati v občini v interesu občanov, bodo socialisti sodelovali, če pa to ne bo mogoče, vnamejo klobuk in odidejo. Brejčev "o-vor pa ho bo prav nič vplival na ljubljanski občinski svet. — To smo morali povedati edino v »tolažbo« »J utra«.
„Jutrova“ demagogija. „Jutro“ prav prijazno poroča o delovanju ljubljanskega občinskega sveta. Pravi, da je v dveh dograjenih hišah na razpolago 25 novih stanovanj ter da so ta stanovanja oddali na magistratu kar pod roko in sicer med drugimi tudi petim občinskim svetovalcem, ne pa mestnim uslužbencem. Na tj odgovarjamo v prvi vrsti, da bi bil vsak mestni uslužbenec nespameten, če bi šel iz svojega dosedanjega stanovanja ako je količkaj primerno, ker je razmeroma poceni. Nove hiše so drage, treba bo stanovanja plačati po razmeroma visokih cenah, ter bo šel vanje le tisti, kdor mora, vseeno je pa, kdo najame stanovanje, ker tu gre le za minimalno odpomoč v stanovanjski bedi. Stanovanja se oddajo strankam, ki jih potrebujejo, če pa že imajo stanovanje, ga morajo odstopiti stanovanjskemu uradu, ki ga nakaže potrebni stranki. »Jutro" s tako premišljeno solato ne bo nanravilo med onimi bedniki, ki nimajo stanovanj, prav nobene senzacije. Ljudje presojajo pametno, „Ju-tro“ pa hoče uganjati demagogijo, ki je pa preočitna.
Ali naj bo poslanec mladi ali stari demokrat? Ob volitvah so'se dogovorili mladi in stari demokrati, da bo profesor Reisner, ki se prišteva mladim demokratom, toliko časa poslanec, da bo sprejeta uradniška pragmatika, potem Reisner odstopi, poslanec pa postane dr. VI. Ravnihar, pristaš starih demokratov. Očividno so napravili netočno pogodbo, zakaj mladini odpokličejo Reisner-ja'da odstopi mandat dr. Ravniharju ,šele takrat, če plačajo stari polovico volilnih stroškov. Spoir je jako oster. Menda manjka obema strankama denarja, ker sta izgubili vpliv
nih razmer. Razentega pa bi iz tokih katastrof želi le monarhisti in. nacionalisti politične uspehe. Drugo vprašanje je seveda, ali je taka ob-znana dejansko potrebna, ali imajo komunistična stranka in nje obratni sveti toliko moči, da bi zavedli nemško ljudstvo v nepripravljen eksperiment, ko je vendar nemški strokovno in politično organizirani proletarijat že nekajkrat dokazal, da se ne da zavesti z demagoško agitacijo v eksperimente, o katerih ne ve, kako bi končali. V tem oziru bi dvomili, da je bila za Nemčijo potrebna ohznana. Vsaka obznana je delna diktatura, kakor je diktatura kapitala nad človeštvom ali pa katerakoli druga, tako je diktatura tudi ta obznana. Socialisti smo pa demokratična stranka.
Svetovno mirovno konferenco namerava baje sklicati naslednik umrlega prezidenta Hardinga podpredsednik Coolidge. Mirovnih konferenc smo imeli že mnogo, a so vse vedle le do novih zapletljajev in novega oboroževanja, ker so take konference najlepša prilika, da države spoznavajo naklepe svojih sosedov.
: VESTI.
na banke. Mogoče pa je, da se jih fet ali ona banka usmili ter dovoli kritje zahteve iz bilančnih preisežkov. Mladini bodo, kakor čujemo vztrajali na svoji zahtevi ter napravili zopet »kšeftle«.
„Nova Pravda" žalostno glasilo še žalostnejše nar.-socialne stranke naDada v zadnji številki našo ljubljansko krajevno organizacijo, „Zar-jo“, s. Periča, z eno besedo vse od kraja. Pa o Zaloški cesti tudi govori, menda misli, da smo že pozabili „na-rodno-socialistične junake, ki so onih dni vozili pod varstvom bajonetov in pušk, onih pušk, ki so pokale po proletarcih. Pa o naših brezposelnih so-trudnikih tudi govori in sicer preje, predno je izpodbila trditev ;,Jutra“, da je NSS prejela od Jadranske banke 60.000 kron. Neduhovite ironije ne smatramo mi za pojasnilo. Gospodje, mi Vam nismo krivi, da Vas noben vrag ne mara, vi še za kuluk ne boste!
Kam gre davek na nočni obisk gostilen in kavaren v Ljubljani? Tako vprašuje pametni »Slovenski Narod'1 v svoji številki od četrtka. »Slovenskemu Narodu“ bi morebiti bilo všeč, če bi odgovorili na njegovo vnrašanje (dopis?), da ga je „Zveza“ požrla. Toda tega ne bomo rekli, ker ni res. Mi smo že zadnjič poročali, kako je s preskrbo mestnih ubogih, dalje smo poročali, da so se razmere v zavetiščih za onemogle znatno izboljšale, ter da dohodki ne zadoščajo za znatno zvišanje mesečnih in izjemnih podpor. To je resnica, ki zaenkrat za javnost zadošča, magistrat-na uprava je pa pod kontrolo vseh strank, ki so v občinskem svetu, torej tudi slavne „Narodove“ koalirane Zajednice. Primite torej najprej svoje emisarje v občinskem svetu za ušesa, zakaj ne vrše svoje dolžnosti, če ste jih pa že prijeli, zakaj jim niste naročili, da se prepričajo, kako se s tein denarjem gospodari, preden ste vreli podlo sumničenje v svet. Ne vemo sicer, kje ima zlobna vest svoj vir in vzrok, gotovo je pa, da mora ta sklad imeti vedno nekaj rezerve, ki se eventualno nalaga tudi v drugih skladih, da si občina prihrani na obrestih. Kar poglejte v ero demokratske vlade na magistratu, pa boste našli, da so se milijoni porabljali začasno v druge namene, ker je občina vedno morala štediti. Ako pa ne boste dali miru s takimi podtikanji, se vam lah-ho zgodi, da se kdo izmisli ter začne brskati po zgodovini mestne uprave, kjer bo gotovo našel večje „grehe“ kakor jih je pa zakrivil sedanji občinski svet. Enkrat ste že imeli tako preiskavo, pa je niste bili nič veseli. Tudi od Zajedničariev in njihovih listov zahtevamo lojalnost. Morda iz-pregovorimo o tej stvari prihodnji še kaj.
Peti katoliški shod v Ljubljani,
ki se je vršil pred tednom dni, je bil velikanska manifestacija. Vršile so se prireditve za prireditvijo zla-
Stran 4.
«Z iV R J A«
Štev. 17.
sti v soborto in nedeljo. V nedeljo dopoldne je bil obhod po mestu in potem manifestaoijsko zborovanje na Kongresnem trgu. Prireditve se je udeležil tudi kralj, nuncij Pellegri-netti, prometni minister dr. Jankovič, predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič in jugoslovanski ter diplomatični zastopniki tujih držav. Prireditev je uspela dobro, kar je popolnoma naravno, ker je to stranka v Sloveniji, ki res dela za svoj politični vpliv med narodom.
Kaj zahteva krščanski socializem? V torek popoldne je poročal na katoliškem shodu prOČ. dr. Aleš Ušeničnik o sodobnem socialnem razvoju in krščanstvu. V svojem govoru je omenjal izkprisčanje kapitalizma, grozeči komunizem, ki predstavlja teror proti terorju kapitalizma. Svoj referat je koncentriral na tri teze: 1. pravičnost in ljubezen, 2. naravne reforme, 3. pravične pravne oblike, eventualno tudr socializacija, če ne pomeni nič drugega kakor socialno podreditev sebičnih gospodarskih koristi posameznikov koristim celokupnosti. — Stališče govornika se torej giblje v mejah, ki jih je označil dr. Brejc v svojem govoru. Družabno razmerje se mora urediti po njegovem mnenju — dobrohotno, ne sme se izpre-minjati družabni red, ker bi to ne bilo naravno. Nikakor pa ni govornik proti delavskim obratnim svetom, gospodarskim odborom itd.
Dinamitnl atentat na električno centralo v Trbovljah. V noči od srede na četrtek se je izvršil atentat na električno centralo v Trbovljah. Di-namitna eksplozija je razbila okna in streho elektrarne ter en kotel, kar pomeni sicer znatno škodo, vendar pravega namena, če je bil tak, ni dosegla. Ako bi bila eksplozija imela pravi učinek, bi bil obrat v premogovniku ustavljen za daljšo dobo. Povsem naravno je, da meščansko časopisje očita atentat stavkujočim delavcem, dasi bi bilo tudi mogoče, da je atentat, podtaknjen v ta namen, da se najde povod za še brutalnejše postopanje proti rudarjem, ali pa, da g*» je napravil nepametni posameznik. Mi se v tem oziru vzdržujemo vsakršne obsodbe, dokaze pa bo dognala preiskava, kdo in iz kakšnega namena je napravil ta atentat. Ob tej priliki pa moramo povedati o stvari tudi svoje mnenje. Nasilstva na tehniških napravah v mezdnih bojih prav tako niso pravo sredstvo kakor druga nasilstva, ker ne morejo nikdar imeti ugodnih posledic Tehnika je pridobitev človeškega uma, in dasi se izrablja večinoma v prid kapitalizma, je vendar pridobitev, ki sama ni vzrok slabih razmer ter se ne sme uničevati, ker se socialne razmere z njimi še poslabšajo. Naj je zakrivil to dejanje kdorkoli, moralne pravice ni imel za to, ker je s tem škodoval, oziroma hotel škodovati napredku. Imamo pa še druge razloge, ki govore proti takemu dejanju. Najprej je ta, da se s poškodbami tehničnih naprav izgublja javne simpatije, zbuja odpornost kapitala in povzroča nepotrebno preganjame delavstva v političnih razmerah, ki so vse prej kakor ugodne za delav-
Priporočamo:
• .]>
Izdelovalnico okvirjev za slike
Kongresni trg štev. 19.
K BRBKR
Ljubljana Kartonažno tovarno ter knjigoveznico
Rimska eesta štev. 13.
stvo. Delastvo ima samo svoje roke, svoj razum, kapitalizem pa ima denar, ima puške in s temi nastopa proti delavstvu in ga zadavi v njegovi energiji. Tega se mora delavstvo danes zavedati v vseh svojih bojih ter tudi voditi vse svoje boje s primernim orožjem: vztrajnostjo in solidarnostjo. — Poročajo še, da je bil pri eksploziji ranjen paznik Stepišnik, Dinamit, ki ga je atentator rabil je bil baje ukraden v Zagorju iz skladišča tvrdke Birolle, in sicer 20 kg. — Počakajmo pa kljub temu, kaj dožene preiskava.
Stavka v mariborskih železničarskih delavnicah. V železničarskih delavnicah v Mariboru je „dognalo“ vodstvo, da delajo delavci pasivno resistenco. V ta namen je pa izbralo vodstvo nekaj delavcev ter odredilo, da so delali čezure, in sicer so bili to taki, ki imajo kako posest in so režimu vdani. Delavci so zaslužili eh čajno 4000 K na mesec, oni pa tud’ r ad 10.000 K. Ta odredba, povrhu ra še nevzdržne plačilne razmere so povečale nezadovoljnost, ki je dobila izraza v stavki. Ravnanje uprave je po našem mnenju bilo vsekakor izzivalno, zakaj tudi gospodje višjih šarž bi lahko uvideli, da je eksistenca železničarjev silno kritična. Kaj pa naj napravijo delavci, ako se jim ne plača toliko, da bi mogli živeti, potem se jih pa še draži z odredbami, ki zbujajo protekcije in morda tvdi zlobnosti, ker o čem drugem v takem slučaju, ko gre res za življenje . ekaj tisoč delavcev, ne moremo govoriti. Sedaj se vrše pogajanja med upravo in zaupniki delavstva.
Operater dr. Brejc je na katoliškem shodu vzel desinficiran operacijski nož ter zakričal na Kongresnem trgu: Socialnih in socialističnih strank ni treba, niso utemeljene, socialne rane bo celila cerkev (mislil je SLS) sama. Zdi se nam, da je le malo ljudi v SLS, ki bi se upali proti svojemu prepričanju tako kategorično nastopiti proti socialnemu boju zatiranih slojev ali pravzaprav proti delovnemu razredu v človeški družbi. Prvič je vsak moderni človek že spoznal razredni boj v razvoju človeške družbe, drugič bi pa tudi, če bi pripadal izkoriščajočemu razredu, vendar že zaradi objektivnosti ne upal trditi, da boj za socialno pravičnost, ali precizneje izrečno, razredni boj prole-tarijata ni opravičen. Kaj je hotela SLS na katoliškem shodu doseči s tem svojim govornikom, pravzaprav ni umljivo. Razlagati si moremo ta pojav le tako, da je dr. Brejc nastopil kot konservativec, odločno zavrnil v stranki modernejšo, torej tudi dr. Krekovo in dr. Gosarjevo strujo. Nastop dra. Brejca je zlasti klofuta krščanskemu socializmu, češ, mi smo rešitelji socialnega vprašanja, samostojen boj delavstva, ki gre za materializmom ali celo za so-ciallizmom, je proti načelom cerkve. Dr. Brejc je advokat, torej lajik, govoril pa je v imenu cerkve. Ako Brejčevo stališče odobrava vsa SLS, potem je povsem naravno, da krščanski sociaici nimajo nič več iskati v tej stranki, ker jim je s tem odvzeta vsakršna pravica do akcije celo v mezdnih vprašanjih. SLS je
s tem nastopom napravila ogromen korak — nazaj k srednjeveškemu klerikalizmu.
Volitve v oblastne skupščine. Vlada v Belgradu je odredila, da pripravijo vsi podrejeni organi ma-terijabza volitve v oblastne skupščine. Vftjitve utegnejo biti še letos.
Agitacija za radikalno stranko. »Jutranje Novosti« so objavile v četrtek članek, v katerem pravijo, da bi Slovenci mnogo več dosegli, če .bi bilo nekaj slovenskih poslancev v radikalni stranki. (Torej, poslanci, kar vstopite v radikalni klub!) Majhne opozicionalne stranke so nervozne, v velikih strankah se pa upošteva mnenje in želje posameznikov ter se izbojuje to, kar. je mogoče. — Tu sta dve stvari: prvič je taka agitacija koruptivna, drugič pa radikalna stranka ni večna. Sedaj je .radikalna stranka na vladi, močna, čez pet let pa utegnejo že biti razmere popolnoma drugačne.
Dr. Korošec — celjski opat. »Slovenski Narod« servira to vest, ki jo pa »Slovenec« taji. Vest pa ni neverjetna, zakaj Koroščeva politka ni posebno priljubljena v Slovenski ljudski stranki, in če gre dr. Korošec jutri v politični pokoj, mora že dobiti primerno cerkveno službo. Ako bi postal celjski opat, bi ne imel več prilike sitnariti v politiki.
Ljubljanski velesejm (III.), se bo vršil od 1. septembra do 10. septembra. Razstavilo bo 748 firm svoje izdelke, med katerimi je tudi 148 inozemskih firm. Razstava bo zanimiva ter jo priporočamo v obisk. Permanentna vstopnica za vso razstavno dobo in pravico do polovične vožnje po železnici velja 50 Din, Vstopnica za enkratni obisk sejma pa bo veljala 15 Din.
Za 100 dinarjev si dobil 29. avt gusta: 1.05 dolar, 5.75 švic. frankov, 4.4 šilinge, 74.200 avstr, kron, 20.600 ogrskih kron, 24.20 lir, 36.50 čehoslo-vaških kron, 4,300.000 mark, 230 ru-munskih lejev, 18.40 franc, frankov, 110 bolgarskih levov in 2.70 holandskih goldinarjev.
Železnica se podraži s 15. sept. za več ko 100%. Tako poroča zadnji čas časopisje. Zato sodrugi porabite še sedaj priliko cenejše vožnje in pohitite na okrožni zlet DET v prijazni Šoštanj dne 9. sept.. Pišite takoj po zletne izkaznice, ki stanejo samo 50 para za komad, s katerimi imate pravico do znižane vstopnine in polovične vožnje po južni železnici, na Zletni odbor DET v Šoštanju.
Kilogram mesa je veljal v Nemčiji v torek že pet milijonov mark, jajce velja 150.000 mark. Zaradi na-dalnjega podca marke mora nastati v vsej industriji velikanska kriza. Industrije, ki eksportirajo, bodo računale svoje pridelke le po stanju dolarja. Časopisje ima enako največje težkoče ter bo večinoma prenehalo izhajati. Vlada ne ve nobenega izhoda. Da, da posledica vojne, ki jo je povzročil ošabni militarizem v interesu imperialističnega kapitalizma.
Dunajska občina namerava elektrificirati mestno železnico, ki zaradi velikih stroškov za premog ne more obratovati. V ta namen bo občina do-
/—	'	
Ivan Jax in sin	
Ljubljana	
Gosposvetska cesta št. 2.	
Šivalni stroji.	
„Urania“ in „Adleijevl“	
pisalni stroji	
izborna konstrukcija In elegantni	
Izdelek Iz tovarne v Llncu. —	
Ustanovljeno leta 1876.	
Kolesa prvih tovarn:	
Dfirkopp, 8tyrla, Waffenrad.	
Vezenje poučujemo brezplačno.	
Ceniki zastonj!	
L	J’	
volila 170 milijard kredita. — Dunajski župan je socialni demokrat Neumann.
Vabilo na pevski koncert, ki se
vrši 8. septembra ob 20. uri v dvorani hotela »Union« v Šoštanju s sodelovanjem moškega in mešanega pevskega zbora »Svobode« iz Maribora pod vodstvom g. prof. Hlad-ky-ja, in šoštanjskega pevskega društva. Spored:	1.	Slovenske na-
rodne: a) Oj deklica povej mi to, b) Le sekaj smrečico, c) Vsi so prihajali, d) Slovo, (moški zbor S.). — 2. A. Foerster: Vihar (moški zbor S.). — 3. Slovaška narodna: Teče voda teče, moški zbor in sopran solo S. — 4. Nastop šoštanjskega pevskega društva z dvema pesmima. — 5. Emil Adamič: a) Sem si vzela, me-djimurska, b) Po vodi plava, Prekmurska, e) Ne maram zate (mešani zbor). — Odmor. — 6. Švikaršič, kor. nar.: a) Je na Dravi nihlica, b) N’man čez izaro, c) Pojdam v mite (moški zbor S.) — 7. Lajovic: Kro-parji. 8. Mokranjac: Srbske narodne p. 9. E Adamič: Če ti ne boš moj. 10. Slovenske narodne: Venček (moški zbor S.). — Cene prostorom: 1. 15 Din, II. in III. 10 Din, ostali sedeži 6 Din, stojišče 3 Din. Po koncertu prosta zabava na vrtu skodel. domače Šramel godbe. Javni koncerti mairib. »Svobode« so bili doslej vedno deležni pohvale s strani domačega časopisja, kritike, zato pričakuje obilne udeležbe. — Odbor.
Iz stranke.
Kongres Socialistične stranke Jugoslavije se bo vršil dne 21, 22. in 23. septembra 1923 v Belgradu v prostorih začasnega delavskega doma, Šumadijska ulica 16. Dnevni red je naslednji: 1. konstituiranje kongresa, 2. poročilo glavnega strankinega odbora (poročevalec s. V. Korač in s. Ivica Kilič), 3. poročilo parlamentarne frakcije (poroča s. Nedeljko Divac), 4. strankin statut (poroča s. Tasa Milojevič), 5. politični položaj (poroča s. Živko Topalovič), 6. volitev glavnega odbora in kontrole, 7. socialistična stranka in delavsko strokovno gibanje (poroča s. Sretan Jakšič), 8. Socialistična internacionala in naša stranka (poroča s. Vilim Bukšeg), 9. predlogi. Ta kongres je prvi in ima namen ustvariti solidno delavsko socialistično stranko za celo državo. Upati je, da 'so razmere že .toliko godne, da bo kongres uspel ter tvoril trden temelj.
Odgovorni urednik Ignac Mihevc. — Izdajatelj in lastnik: K on gore. »Zarje«. — Tiska tiskarna J. Blasnika oubI.
Špeclalna mehanična delavnica za popravo pisalnih In računskih strojev*
Najcenejše pisalne stroje
dobite pri
IM Baraga, fjoMjana.
Šelenburgova ulica št. 6, I. nadstr.
V	zalogi prvovrstne barvne trakove, razmnoževalne barve, ogljeni papir, voščeni papir in vse druge v to stroko spadajoče potrebščine.
JOSIP JUG
pleskar in ličar za stavbe, pohiitvo in mostove
Ljubljana, Rimska cesta fttev. 16.
'a 1 K
Specialni oddelek za sobo-, črkoslikorstvo ter ornamentiko in slikarstvo na steklo.
Moste-Ljubljana, laloika cesta itev. 67.
■saBasBBssasBBB
{ Stavbeno podjetje {
I Inž. Dukič!
s •
i m
•\X» .
1 S
; s
; Ljubljana
j Bobirillin ulica itn. ZV., j
HMtniNIIII .»..MII,