List 29.
Politični oddelek.
Bratski boj!
Iz Gradca, 16. julija. Razmere, kakor vladajo sedaj na Kranjskem, se v tej napetosti ne dajo držati. Škoda, ki jo dežela sama vsled tega boja trpi, je gotovo neizmerna. Saj je znano, kako ravno na Kranjskem ljudstvo uboža in se trumoma iz dežele seli v druge kraje, da si tam poišče kruha. Koliko bi bilo tu treba storiti, da se ljudstvu da zaslužek in kruh. Koliko bi bilo treba storiti v šolskem oziru, da se ustanovijo potrebne meščanske in obrtne šole, ki bi bile neizmerno važne ne samo za Kranjsko, ampak tudi za druge Slovence. Kolike važnosti bi bila trgovinska akademija, vseučilišče itd. Ni nam treba se ozirati na izvenkranjske Slovence že za kranjsko deželo samo je ta sedajni boj v neizmeren kvar.
Stanje izvenkranjskih Slovencev pa je vsled tega boja naravnost obupno. Prihaja nam udarec za udarcem in mi se ne moremo braniti, ker so nam vsem roke zavezane vsled prepirov na Kranjskem. Ne le, da Slovenci v obrambo svoje narodnosti ne moremo ničesar več doseči, še to, kar imamo, se nam jemlje. Mi imamo upanje sploh še kaj doseči, dokler ostanejo razmere na Kranjskem tako napete in nezdrave.
Nam se dozdeva, da gredo gospoda na Kranjskem v svojem medsebojnem nasprotju veliko predaleč. Saj menda ne bo nikdo na Kranjskem tako naiven, da bi mislil, da mora ali vse liberalno ali pa vse klerikalno postati. In vender se tako ravna. Na Kranjskem se mnogo premalo spoštuje svoboda prepričanja. Gospoda, pustite vsakemu svoje. Če hoče kdo biti pobožen kristjan, ne kalite mu tega veselja. Nasprotno pa, če kdo v liberalnem ali demokratičnem
naziranju najde svojo srečo, kaj je to meni mar, to je reč njegove vesti. In če me še to kaj briga in ga naj za se pridobim, je gotovo, da ga ne smem sovražiti. Zakaj, če hočem koga za se pridobiti, tedaj ga pridobim  le  s   prijaznostjo, nikdar s sovraštvom!
Ta boj kakor vlada na Kranjskem izvira zgolj iz netalerantnosti, ki pa ni znamenje omike in tudi ne vere.
Ta boj je pa tudi brezsmiseln. Kaj se hoče o tem doseči? Ali se hoče zabranjevati „tuji duh?" No ravno s tem bojem se še prav širi. Ali se hoče za-treti vera? Tega dosedaj niti v prosvitljeni Franciji niso dosegli in tega tudi ne dosežejo vsaj ne pri tistih, ki se imajo boriti z naravnimi silami. Ali se hoče uprizoriti kak „kulturkampf" ? Mislimo, da tega v Avstriji ne doživimo. Vzemimo, da bi bili sami liberalci voljeni v kranjski deželni zbor, prepričani smo, da bi vkljub temu ostalo vse pri starem, kakor drugod.
Kaj pa sledi iz tega? Gospoda naj spusti medsebojno mržnjo, ter na podlagi medsebojne tolerance, da se nikdo zaradi osebnega prepričanja ne preganja, iščete sredstva in pota k pomirjenju in združite svoje moči v povzdigo in obrambo slovenske narodnosti. Saj je vkljub različnemu osebnemu prepričanju mogoče skupno delovanje vseh Slovencev v narodno-političnem in gospodarskem oziru. Pa vender nima klerikalizem in liberalizem ničesar odločevati.
Naj se pomisli, da je politično in narodno stanje na pr. na Štajerskem veliko slabše, nego se v obče sodi. Ljudstvo ima še vsepovsodi prepričanje, da se zamanj branimo proti Nemcem, in se hladno udaja potujčevanju; pa tudi omikani 8kružektt zgublja ves pogum v očigled bratskemu razporu na Kranjskem, vsled kojega so itak vsi naši napori zastonj, ako se kmalu ne poravna. Ako Vam je torej kaj na tem ležeče, da se Slovenci ohranimo, tedaj se gospoda ne dajte več voditi  od  brutalne  strasti, ampak  od  ra-
Stran 282
zuma, ako  pa ne, tedaj   se  prepirajte  naprej, dokler ne izkrvavite.                           J. Š. duhovnik v p.