||2 > kmetijsko zadrugo -___^ izloke, z.o.o. poslovalnico M€D€/i tel.: 0Ó01/73 696 V POSLOVALNICI MEDEA NA IZLAKAH NUDIMO V ČASU od 17.01. do 31.01.1994 VEUKO SEZONSKO ZNIŽANJE CEN 20% 30% KUPUJETE LAHKO PO UGODNIH CENAH: - ženski salonarji od 2.295 SIT dalje - športni copati od 1.749 SIT dalje NUDIMO VAM MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE: nad 3.000 SIT na DVA čeka nad 5.000SIT na TRI čeke nad 8.000 SIT na ŠTIRI čeke ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! VABUENI! kmetijska zadruga Izlake, z ao. Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon/fax: 0601 61 611 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščne poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ... SOFTWARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! malgaj or e; ■Ve čakaj pomlad,, ne čakaj na maj in kupi CIM zdaj. CLIO že od 1.311.120 SIT dalje RENAULT KREDITI, LEASING za nova in rabljena vozila, j TWINCO 1.430.956 SIT - R-5 PIVE z novim motorjem 1.400 cm3 60 KS, katalizator že od 1.073.612 SIT dalje - R-19 od 1.876.585 dalje VOZILA NA ZALOGI! RABLJENA VOZILA: (z garancijo) : fi5 : CAMPuasv a-n .. : :: 53 500 km 736.450 SIT * CLIO RT 1.4 1/91 51.500 km 1246.332 Sil * OPEL OMEGA CD 2.01 9/89 ■ 102.700 km 1.399.993 *CUO RT 1.4 6/91 29.500 km 1.282.575 SIT * RS SAGA 5V 7,VI C/ 45.400 km 848.400 SIT * A-5 CAMPUS 5V 1/93 ..... km 988.680 Sli .....: - II 7GE 4,90 50.450 km 798.000 SIT * RAT TIPO 1.61 1/90 TH.O’X! km 1.056./SO SIT * R-S CAMPUS 1/93 10.500 kmj 995.482 SIT : f/*/P-5. CAMPUS 391 ■ l 44.500 km 793.191 SIT LEGENDA: * DODATNA OPREMA Prodaja: 0e01B4Z,3, oso^-sis j • UVODNIK • Občine tu, občine tam, volitve takrat, volitvt kasneje, okraji... Pravzaprav ničesar ni jasnega. Se posebej pa ne to, iz katerega žepa bo kapljal denar v občinske žaklje. Zato so razprave o lokalni upravi zavite v meglo. Kljub temu pa o tem precej govorijo. Zato smo zbrali nekaj razmišljanj o lokalni upravi, o tem govori tudi današnji intervujanec Leopold CJrošelj. O ekologiji ni nikoli dovolj besed. Po pravi modi pred leti je postala včasih kar nekam odveč. Skrb za zdravje in boljše življenje pa bi še vedno morala biti temeljna skrb. Saj Zasavja očitno še ne bo tako kmalu konec. Pl***»* sveta je iz članstva v tem organu odstopita Marinka Draksler. Kot je povedala za Zasavca, je bil glavni vzrok v tem, da Je IS v zadnjem premalo pri prenašanju pristojnosti in pSS^na’i"^ rlitaVm.«KSudnDrak™Meve odnos IS do zapletov v zdravstvenem domu. Zaplet namreč po njenem mnenju že čutijo ljudje - bolniki na svoji kozi._____m. času (po zadnji skupšoni) naredil odločno kinrt«ii ir Metka Lukančič NASLOVNICA: AD Uroi Klemen FOTO: Branko Klančar u 8!S \M iS n V ogledalu: Bruno Logaj Klic dobrote v Trbovljah Lokalna uprava Zasavski gospodarski forum Zrak v Zasavju Leopold Grošelj o Hrastniku Stopinje do zvezd Možje v pajkicah? Postaja ZOO Športniki Zasavja 93 Tercialni park Zasavja Izlaški lončar Nagradna križanka Obisk, da se reče obisk (Rdeči Revir) KOLEDAR DOGAJANJ 17. januarja - V Zagoiju na veliko obnavljajo knjižnico. Do srede marca naj bi dobili dodatnih 200 kvadratov površin, prvi obiskovalci pa bodo imeli vstop vanjo nekako z novim šolskim letom. 18. janua/ja - Na pobudo zagorske občinske ekologinje, popoldne v Zagorju ustanovijo zasavsko ekološko društvo, tako imenovano Društvo za varstvo okolja. Cilj? Dobiti denar domačih ali pa tujih institucij za "zelene" projekte, ki jih v Zasavju kronično primanjkuje in za katere ni nikoli denaija. 19. januatja - Trboveljski osnovnošolci, učitelji in starši si tega dne oddahnejo: po več kot dveh desetletjih imajo znova popolno osemletko - za sedaj na pedagoški enoti Tončke Čeč. Do naslednjega šolskega leta sledita še dve: Revirski borci in Ivan Cankar. 20. januarja - Po Sloveniji gripa že krepko steguje svoje lovke. V Zasavju seji ponekod še upirajo. V Zagorju, pravijo, se ravno začenja, čakalnice se počasi polnijo. V Hrastniku se že podaljšuje in množi bolniški stalež, v Trbovljah pa naj bi epidemija že naredila svoje. Zanjo je zbolelo nekaj sto ljudi. 21. januarja - Predstavnik ministrstva za šolstvo, ki seje tudi udeležil uradne otvoritve enote Tončke Čeč v Trbovljah, je na hitro omenil: "Sicer pa imate prav v vaši občini dijaški dom z najvišjim standardom v Sloveniji." In čemu gre pripisati ta nadstandard? Temu, pravijo v dijaškem domu, da ima vsaka soba svojo kopalnico in stranišče. Pa še to: v dom že vpisujejo za naslednje šolsko leto. 22. januarja - Tudi pred Zasavci je po dolgem času lep, sončen konec tedna. Dnevi kot nalašč za sprehode in smučarijo. Polona Malovrh 1 T 4 I FEBRUAR " - SPET NOVI t fSAMC UJACHJaO v BRUNO LOGAJ Rodil seje v Ljubljani leta 1950. S trinajstimi leti se je preselil v Trbovlje, kjer je dokončal osnovno šolo in nato srednjo tehnično, smer strojništvo. Po poklicu je varnostni inženir. Najprej je služboval v STT, nato v IMF in nazadnje v Mostovni. Ideji, ki ju je Bruno prijavil patentnemu uradu, ju udejanil i n prejel srebrno priznanje za inovacijo v Celju preteklo leto, nista novi. Že dlje časa sta mu rojili po glavi. Izolacija hmpa in vibracije na strojih je bilo njegovo diplomsko delo. Kot varnostni inženir seje nenehno srečeval z delavci, ki sojih vibracijeročnih strojev ali motornih vozil vsak dan pretresle od nogdoglave. Posledice tegasobileutmjenost, zmanjšanje delovne sposobnosti, po daljši izpostavljenosti še okvare hrbtenice. Propad Mostovne gajeprisilil,dajeanti vibracijske zaščitne rokavice in čevlje narisal in oživil. Bistvo inovacije je valovita plast, vložek, ki duši vibracije. Rokavice, imenovane Savira, sto usnjene ali pa tekstilne v kombinaciji z gumo, ergonomsko in anatomsko oblikovane, elastične na dlani in prstih. Čevlji Savis so udobni, antivibracijski vložek pa niha v notranjosti podplata. Izdelava je enostavna. Ne zaliteva nikakršne visoke tehnologije, le dva stroja za rezanje in šivanje, ostalo se lepi. Vendar se pravi boj za preživetje šele začenja. Predvsem je potrebno najti kupce in zagotoviti proizvodnjo. "Z inovacijami se ne da preživljati," zatrjuje Bruno. "Administrativni mlini meljejo počasi, priznanje je bolj v zadoščenje kot v korist, država hoče svoje davke, ... Idej je dovolj, le kapitala ni." Logajevo podjetje Iving posluje kar v stanovanju v Dom in vrtu. "Čaka me dokapitalizacija. Krediti so poglavje zase. Tolažim se: če vsi zmorejo, zakaj ne bi uspelo tucjj meni. Nadvse si prizadevam, da bi zaživelo društvo varnostnih inženirjev. Druge stroke se s svojimi društvi lahko pohvalijo, v pomoč so jim že petnajst, dvajset let. Mi pa še nič. Tudi tu bomo uspeli," pravi Bruno. Počasi, a vztrajno, se daleč pride. Tudi v podjetništvu. Mateja Grošelj mm: RSfTS] tedna m Prav prijetni dnevi so že za nami. Takšni, ki so kar B vabili v naravo. Pa čeprav na pokrov prvega - avtomobila. Foto: Tomo Brezovar Naložbe v komunali Trbovlje - Na tokrat sklepčni seji trboveljskega IS so člani spregovorili o različnih zadevah. O sklepu o izdaji soglasja k ocenitvi deležev družbenega kapitala v JKP Komunali Trbovlje bodo govorili na naslednji seji. V Trbovljah imajo težave, ker ni predlogov za imenovanje predstavnikov uporabnikov v Svet Zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje. Problem sc vleče že od avgusta lani. Podali so predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o organizaciji in delu ter sistematizaciji delovnih mest v oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora občine Trbovlje, kjer gre za spremembe v samih delovnih mestih oziroma opravilih. Sprejeli so tudi sklep o razgrnitvi osnutkov prostorskih ureditvenih pogojev tržnice in pridobivanju površine Rudnika Trbovlje. Gradivo bo poslano v enomesečno javno obravnavo in bo razgrnjeno v prostorih oddelka za varstvo okolja in urejanja prostora. Glede naložb v komunalno infrastrukturo za leto 1994 je bil sprejet sklep za objavo razpisov. Komunala naj sama izbere primerne naložbe, o katerih bodo spregovorili na eni izmed naslednjih sej. Pri delegatskih vprašanjih pa je prišlo do dileme pri reševanju težav okrog opornega zidu in hiše na Keršičevi 45/a v Trbovljah. Rudi Špan Nov direktor agencije Zagorje - V zvezi s pismom šestih zdravnikov o razmerah v zdravstvenem domu so 25. januarja na seji IS že sprejeta stališča še akccpirali vsi člani, razen Marinke Draksler, ki s tremi točkami iz stališč ni soglašala. Vse gradivo bodo obravnavali tudi v občinski skupščini. Svoj program delaje članom IS predstavil novi direktor Agencije za razvoj v Zagorju Tomo Garantini, ki bo z delom pričel v začetku prihodnjega meseca. Med nalogami v programu je naštel razvoj Delodajalci se združujejo Trbovlje - Prejšnjo sredo je bil v sejni dvorani Skupščine občine Trbovlje regijski posvet pred ustanovno skupščino Združenja delodajalcev Slovenije. Posvet je vodil podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Josip Skoberne. Skoberne je v uvodu dejal, daje do dogovorjenega roka pristopno izjavo za včlanitev posredovalo okrog 1500 podjetij, kar je 60 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu. Iz zasavske regije je pristopno izjavo poslalo 85 podjetij, ki zaposlujejo 11.809delavcev,karpredstavlja83,76odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu regije. Na posvetu so najprej pregledali statut, na katerega ni bilo pripomb. V razpravi pa so poudarili, da v Zasavju vlada vse večja potreba po tem, da se organizirajo. V nadaljevanju so predlagali in potrdili kandidate, ki bodo v upravnem odboru Zbornice zastopali zasavske panoge. V kovinski industriji je vključenih 5 podjetij, Zasavje bo predstavljal predstavnik izStrojegradnjeTrbovlje. V gumarski industriji se pojavlja le TKI Hrastnik. V elektroindustriji je 10 podjetij, predstavnika sta iz dveh najmočnejših podjetij Elektroelementa Izlake in Iskre Semicon Trbovlje. Nekovine imajo vključeni dve podjetji, predstavnika so izbrali iz Steklarne Hrastnik. V lesarstvu so vključena 3 podjetja, predstavnika so izbrali izSvee Zagorje. V papirniški industriji bo predstavnik iz Tike Trbovlje, v trgovini iz Mercatorja Hrastnik, v gradbeništvu bosta dva predstavnika iz Cementarna Trbovlje in Siporex Zagorje, v energetiki bosta predstavnika Termoelektrarna Trbovlje in Rudnik, v gostinstvu predstavnik Medijskih Toplic, v komunalni dejavnosti Komunalno podjetje Trbovlje in v inženiringu Rudis Trbovlje. Katja Božič podjetništva, malega gospodarstva, zmanjšanje nezaposlenosti, infonuiranje podjetnikov in svetovalno področje, vključitev v regijske projekte, naloge pri prestrukturiranju rudarjenja. Dejal je, da je cilje možno doseči le v sodclovanjuuporabe lastnega znanja in znanja pri ustreznih ministrstvih. S slednjimi seje potrebno močno infonnacijsko povezovati, saj tam delijo denar, ki je že mnogokrat zgrešil zagorsko občino. Poudaril pa je potrebo po nadzorovanju vsakega projekta, pri katerem bo sodelovala agencija, da se zadeve ne bi izmuznile iz rok. Člani občinske vlade so obravnavali tudi predlog zakona o zagotavljanju sredstev za zapiranje rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica. Med variantnima predlogoma 3. člena so se opredelili za drugo, ki pravi, da zapiranje rudnikov izvajajo javna podjetja. Soglašali so vsi, razen Marinke Draksler, ki je menila, da varianta ni v skladu s sklepi, sprejetimi v IS in skupščini, ki zahtevajo, daje sedež rudnika v zapiranju za vse tri občine v Zagorju. Članica Marinka Draksler je očitala IS prepočasno delo, s čimer se ostali nisto strinjali. Pri tej točki je odstopila s funkcije članice IS. Ivana Laharnar a Pomoč škocte po 9»usi v Idu Ì993 Sušaje v letu 1993 zelo prizadela slovensko kmetijstvo, tudi kmete v Zasavju. Za oceno škode v občinah so bile ustanovljene komisije, katere so s terenskimi ogledi v času suše ocenile prizadetostkmetijskih površin. Kmetje soobili od občinskega organa za kmetijstvo posebne obrazce, v katere so vnesli površine posameznih kultur na svoji kmetiji in prizadetost le-teh zaradi suše. Podatki so služili za finančno ovrednotenje škode na posamezni kmetiji. Konec leta 1993 so občine prejele od ministrstva obdelane podatke o celotni škodi v občini in o posameznih oškodovancih, ter navodila za delitev pomoči. Oškodovanci so na osnovi prijav razvrščeni v skupiniA (škoda na kmetiji je od 30 do 50-odstotna) in B (škoda na kmetiji je nad 50-odstotna). Sredstva za ublažitev posledic suše so namenjena za: regresiranje nakupa krmnih žit v višini 5 SIT/kg za skupino A in 10 SIT/kg za skupino B ( največja pripadajoča količina žit je do 250 kg GVZ); sofinanciranje nakupa voluminizne krme v višini 1,3 SIT/kg za skupino A in 3,00 SIT/kg za skupino B. Regresira se največ 300 kg voluminozne krme na GVZ; regresiranje nakupa semena koruze, pšenice in krmne pese; regresiranje nakupa semenskega krompirja (do ukrepa so upravičeni oškodovanci iz skupine BI; regresiranje obresti za tekočo proizvodnjo in investicijske kredite. Pri kreditih za tekočo proizvodnjo sc regresira realna obrestna mera (r) do največ 18% letno. V poštev pridejo krediti, najeti od 1.6.1993 dalje. To so krediti, ki so bili vključeni v program intervencij za leto 1993. Pri investicijskih kreditih se regresira realna obrestna mera (r), če so bili najeti od 1.1.1993 dalje; regresiranje nabave trsnih cepljenk (pomoč pripada vinogradnikom za nakup trsnih cepljenk in delno kritje stroškov prevoza pitne vode za preskrbo prebivalstva in živine). Višina pripadajoče pomoči za posameznega kmeta je odvisna od izračunane škode na njegovi kmetiji. Pri koriščenju sredstev za nakup voluminozne krme morajo upravičenci predložiti občinskemu organu za kmetijstvo račun o nakupu krme. V primeru, da je upravičenec kupil več voluminozne krme kolje 300 kg/GVZ, lahko pripadajoči regres koristi za nakup krmnih žit. Prva oblika pomoči, ki jo bodo dobile občine, je za regresiranje nakupa voluminozne krme in del pripadajoče količine krmnih žit. Pri razdeljevanju pomoči bodo občinski organi za kmetijstvo določili način delitve pomoči in priori teto oškodovancev. Pomoč po suši v letu 1993 bodo kmetje koristili v prvi polovici letošnjega leta po prej neštetih ukrepih. Anton Darovic IStrl.i oitid«* Bela omelaje zdravilna rastlina. Nekaterijo imenujejo ptičji lim ali kar omela, v ljudski govorici pa čarovniška metla. Je pol zajedalcc na listavcih in nekaterih iglavcih. V domačem zdravilstvu se uporablja le tista, ki rasle na jablani, hruški, slivi in češnji. Kljub temu, da je zdravilna, ni povsem nenevarna rastlina, za to jo moramo jemati v predpisanih količinah. Je zelo učinkovito sredstvo proti epilepsiji, priporočljiva je pri zdravljenju kroničnih krčnih žil. Pomaga kot mazilo pri ozeblinah. Ugodno vpliva na vse žleze. Je odlično sredstvo proti poapnenju žil. Zenske v meni si z njo pomagajo pri urejanju menstruacije. Priporočjiva je ob obolelostih jeter. Zelo je koristna za kopeli nog ob slabi prekrvavitvi ožilja. Pomaga proti raku. Za uravnanje pritiskajo potrebna trimesečna kura s čaji. Drago Zavrašek i O dr. Miranu Malu, ki s sinom Mojmirjem vztrajno skrbi, da se bo tudi kdo od prihodnjih rodovrad ustavil pred gradom Kolovrat, smo že pisali v prvi številki Zasavca v letu 1993. Našo lampo smo med drugim že prižigali tudi humanitarnim akcijam, skrb za zgodovinsko kulturno dediščino pana tem mestu še ni našla prostora. J. Vsekakor so gradovi na Sl(|venskem poglavje zase, saj jih veliko služi le kdt.|stanovanjsko poslopje, precej jihje zapuščenih in popadajo. Tudi vZasavju se ne moremo kaj prida pohvaliti s skrbjo za tovrstno dediščino. Še sreča, da sc najdejo tudj takšni, ki jim ni žal ne svojega denarja ne časa za Obnovo in skrb. Lampo tokrat prižigamo predvsefi Malovim, ki so se pred leti lotili obnove kolovra&ega gradu in iz ruševin spet postavili grad, ki {|emeniti podobo kolovraške doline. Malovim žofi$o, da bi našli še veliko volje in vzpodbud za dokorjpanje preostalih del kolovraškega gradu. Vsekakor je njihov trud, poleg vsega, dodatna dragocenost h gr|du. ^.........A Litija - mestna občina Litija - Pretekli teden so predstavniki krajevnih skupnosti Litija desni in levi breg predstavili javnosti svoj predlog za ustanovitev mestne občine Litija, čeprav so v vseh javnih razpravah, ki so potekale v letu 1993, zagovarjali občino v sedanjih mejah. Litija je tako druga v občini, ki poleg Šmartna svojim občanom predlaga odločanje o samostojni občini. Na ATV Signal je 23. januarja potekala okrogla miza, na kateri so sodelovali Nace Šteferl, predsednik komisije za novo lokalno samoupravo, Janez Kvas, predstavnik KS Lilija - desni breg, Martin Bricelj, predstavnik KSLitija - levi breg in Franc Jaklič, predstavnik KS Šmartno. Občino Litija sestavlja kar 18 KS. Po predlogu dr. Vrišerja naj bi iz nje nastale štiri manjše. Prva bi obsegala sedanje KS Kresnice, Ribče in Jevnico, druga KS Litija levi in desni breg, Hotič, Vače, Savo, del KS Jablaniška dolina in Polšnik, tretja KS Veliko Stango, Štangarske poljane, Šmartno, Črni potok. Veliko Kostrcvnico, Primskovo, del Jablaniške doline in četrta Dole in Gabrovko. Po mnenju predstavnikov Litije je v sedanji občini zelo težko usklajevati interese in potrebe zaradi različnosti KS. V Litiji so problemi povsem drugačni od tistih, kijih imajo ruralne KS. Ker je zamestno občino potrebnih 10.000 prebivalcev, sedanji mestni krajevni skupnosti jih toliko nimata, se bodo o združevanju v eno občino pogovarjali še s KS Hotič, Vače in Sava. Za Polšnik predlagajo, da se pridruži občini Gabrovka - Dole. Lilijani so sc pripravljeni pogovarjati tudi z drugimi KS. O obsegu svoje bodoče občine Šmartno se bodo s sosednjimi krajevnimi skupnostmi dogovarjali tudi Šmarčani. Joža Konjar Kdaj občina Radeče Radeče - Glede na dej stvo, da zaradi neusklaj enosti v slovenski politiki še nijasno, kdaj, kako in predvsem koliko novih slovenskih občin, je posvet, ki so ga pripravili v Radečah na to temo, izzvenel bolj v ugibanjih, kot pa v dejansko časovno opredeljenih termin kdaj se bo to zgodilo. Komisija za oblikovanje lokalne samouprave pri radeški krajevni skupnosti je na pogovor povabila tudi sosednje krajevne skupnosti Svibno, Jagnjenico, Vrhovo in Zidani Most, ki naj bi se, seveda če se bodo ljudje tako odločili na referendumih, priključili v novo občino Radeče. Organizator posveta je poudaril, da naj bodo meje občine sestavljene iz sedanjih KS izključno odraz tukaj živečega prebivalstva. Če se zgodi, da bo odločitev negativna, občine pač ne bo v takšnem obsegu, kot je bilo to zamišljeno. O svojih odločitvah bo komisija obvestila tudi stranke, ki delujejo na tem območju, saj bo zaradi velikosti, oziroma števila prebivalstva nove občine pri volitvah veljal proporcionalni sistem določanja list svetov občin in županov, ki jih bodo morale predlagati stranke. Zadcvaje dokaj komplicirana, saj na radeškem koncu deluje le peščica pododborov. strankarskega življenja pa zaenkrat ni čutiti. Na posvetu so se sveti omenjenih krajevnih skupnosti tudi odločevali o tem ali želijo uveljaviti hitrejši postopek za izvedbo referendumov o prehodu na novo občino ali ne. Za hitrejši postopek so se odločili sveti KS Svibno, Jagnjenica, Vrhovo in Radeče, medtem ko so predstavniki Zidanega Mosta sprejeli odločitev, da želijo do nove občine po daljši poti. Seveda to še ne pomeni, da se želijo priključiti drugi občini in ne Radečam, lahko pa je takšna odločitev vendarle prvi impulz, da takšne želje obstojajo. Franci Kadunc Na Dolu ne hitijo Dol pri Hrastniku - Na razširjeni seji sveta KS Dol pri Hrastniku so člani sveta in dveh strank, ki delujeta v KS, menili, da z drobljenjem občine verjetno ne bodo izboljšali položaja krajanov. Še posebej pa so poudarili, daje v Zakonu zelo nejasno opredeljeno financiranje potreb občine in izrazili bojazen, da bo drobljenje občin pripeljajo do še več administracije. Zato so člani sveta sprejeli stališče, da "v tem trenutku ne vidijo nobene potrebe po aktivnostih za formiranje občine na Dolu pri Hrastniku. Ob tem so se zavzeli za na novo opredelitev vloge in položaja KS, ki naj bi se v skladu z Zakonom okrepila in za občutno zmanjšanje administracije. Ter dodali, da pravica za oblikovanje novih občin ne zastara, dokler velja ta zakon. Predsednik KS Dol pri Hrastniku Martin Mlinarje dejal, daje predvsem finansiranje novih občin nejasno določeno. Zaenkrat naj bi se finansirale po deležu javne porabe na prebivalstva. Kasneje paje način finansiranje nedoločen. Prav od nove sistemske zakonodaje pa bo precej odvisno, kako se bodo lahko občine preživljale. Po Mlinarjevem mnenju bi bil tudi zbor krajanov ob vseh nejasnostih neproduktiven, saj bi morali ljudem jasno predstaviti, kaj bi pridobili s svojo občino in kaj, če ostanejo občinske meje takšne, kot so. Zato so se člani sveta KS Dol odločili, da ni treba v ničemer prehitevati. Marko Planinc Obletnica Romana Serianza Višji dentisi - zobozdravnik Roman Serianz iz Moravč je lanskega decembra praznoval 30-letnico svojega dela. V Moravče je prišel iz Domžal. Dobil je prvo delovno mesto v Zdravstveni postaji. Zamenjal je dentista Rangusa, kije odšel v Ljubljano. Roman Serianz se je vozil z avtobusom iz Ljubljane, dvakrat v Moravče in trikrat na teden v Domžale. Leta 1967 seje za stalno zaposlil v Zobni ambulanti v Moravčah. Danes sta v Moravčah dve zobni ordinacij i. ena za odrasle in ena za mladinsko zobozdravstvo. Imajo tudi prostor za zobni laboratorij, ki še ni opremljen. Zobotehnično delo se prenaša v Domžale in nazaj. Tekst in foto: Jože Novak Zbor izgnancev Dole pri Litiji - V nedeljo se bodo v OŠ Dole pri Litiji zbrali na rednem letnem zboru člani Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije. Pregledali bodo opravljeno delo v lanskem letu. Dogovorili se bodo o letošnjem programu dela in pogovorili o novostih v organizaciji in delovanju društva ter izpolnili članske obveznosti. Kot KO DIS so od lanskega novembra povezani tudi z Zasavjem in delujejo v okviru KO DIS Zasavje. V to krajevno organizacijo je vključenih 137 članov. R.M. 35 let pošte Trbovlje - Leta 1957 so trboveljski gradbeniki začeli graditi novo poštno poslopje na prostoru, kjer naj bi pred zadnjo vojno zgradili novo cerkev. Odprli sojo sredi januarja 1959. Že 10. januarja istega leta je pričela obratovati nova avtomatska telefonska centrala s 300 številkami, od teh je bilo 190 takoj priključenih. Dobavo in montažo so opravili strokovnjaki švedske firme Ericsson in firme Nikola Tesla iz Zagreba ter nekateri domači strokovnjaki. Seveda seje v 35. letih dejavnost PTT podjetja v Trbovljah in Zasavju neveijetno razmahnila iti kolikor so sredstva dopuščala, stopala v korak z napredkom v svetu. T.L. KS obdarila otroke Dole pri Litiji - Bližali so se prazniki, ki jih večina preživimo doma. ob topli peči, ob jaslicah, božičnem drevescu v krogu tistih, ki so nam najdražji in jih imamo radi. Le v taki toplini in brezskrbnosti najde naš preobremenjeni "jaz" svoj mir in se saj malo reši bremen, ki namjih nalaga naš vsakdan. Čeprav ena najobsežnejših in hkrati najrevnejših KS v litijski občini, je zmogla organizirati novoletno obdaritev predšolskih otrok. Seveda so priskočili s svojimi prispevki mnogi sponzorji. Življenje na podeželju se razlikuje od življenja na vasi predvsem v tem, da posameznik s svojimi idejami in delom ustvari utrip podeželja. Seveda v sodelovanju s somišljeniki in Pričakovanja upokojencev, da bodo že konec januarja prejeli poračun, so se izjalovila. Vlada je med sejo upravnega odbora SPIZ, ko je razpravljal o tem, z depešo preprečila to namero. Po njeni naj bi poračun prejeli šele konec marca hkrati s pokojnino za omenjeni mesec. Upokojenci so razočarani, marsikdo med njimi tudi ogorčen. Toda vsi, ki natančneje spremljajo dogajanja, so zelo zaskrbljeni, ker so zvedeli, da se ustrezna vladna telesa pripravljajo na spremembo sistemskega zakona, menda kar 34 členov. Govori se tudi, da se bodo znižale pokojnine. Da to niso le ugibanja, je razvidno tudi po izjavah odgovornih državnih predstavnikov. Finančni minister je pred nekaj dnevi govoril o letošnjih gospodarskih in drugih predvidevanjih in med drugim dejal, da najpozneje ob koncu tega polletja pričakuje zlom pokojninskega sistema. Na prevelike odhodke za pokojnine so opozorili že predstavniki Svetovne banke pred tedni, ko so se mudili pri nas. Vendar niso poznali vseh dejstev, predvsem jim ni nihče pojasnil, da pri nas z upokojevanjem rešujemo gospodarsko odvečno delovno silo in imamo v pokojninah vrsto socialnih korektivov, kijih posvetu napajajo iz socialnih in drugih programov vlade in prostovoljnih organizacij. Težava sedanje pokojninske problematike je prav v tem, da smo umetno povečali armado upokojencev konec prejšnega leta od približno 200.000 na več kot 430.000. Vsi, ki so morali v pokoj predčasno, niso odgovorni za tako stanje in razmere, v kakršnem je zdaj Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Znano je tudi, da bodo upokojencem z dopolnitvami 159. člena vzeli preko 18 milijard tolarjev, s spremembo 160. člena pa si bo vlada privoščila odtegniti še dodatnih dobrih pet milijard, da ne omenjamo, koliko sredstev bo vzela vojaškim in civilnim invalidom vojne. M.V. sodelavci, ki sodelujejo pri izvedbi določene storitve. Voditelji KS Dole so tisti, ki imajo to sposobnost. Vzdušje v nabito polni avli OŠ Dole je bilo v nestrpnem pričakovanju. Kaj tudi ne, saj sta gostovala Spidi in Gogi s svojim Pojočim srebrnim klobučkom. Znana glasbenika skupine Čudežna polja sta bila tista, ki sta navdušila otroke in starše. Spidi jim je bil še posebej všeč, ker je zajtrkoval čikgumi, najraje se sladka s čokolado, najljubša rnuje babica... Na humorističen načinje vzbujal zanimanje otrok, da so jima sledili, peli. ploskali in reševali številne nagradne uganke. Postavlja se vprašanje, kako je KS zmogla organizirati obdaritev svojih otrok. Gotovo je veliko prepornogla želja, da na tem demografsko ogroženem območj u, redko poseljenem, ne pozabijo na otroke, ki jim naša vrla oblast daje takšno veljavo, žal pa tako malo dejanske podpore. Danes, ko enostavno nimamo več časa za najbližje, najmlajše.., ko brezglavo drvimo drug mimo drugega, toplina doma počasi ugaša. Družina je vedno bolj odrinjena na rob življenja. Družina j e kraj. kjer nas vedno čaka nekdo, ki nas ima rad, ker nas sprejema v vsej naši enkratnosti in neponovljivosti, kjer ljubimo in smo ljubljeni, kjer zjutraj, ko odhajamo, čutimo, da se ne ločujemo, temveč nosimo toplino ves dan s seboj. Ko se vračamo, vemo, da nas bo sprejel radosten pogled, nežen pozdrav in veselje razigranih, kjer najdemo mir in novih moči za nadaljnje delo. Mnogo je razlogov, ki so pripeljale Organizacijo združenih narodov, daje leto 1994razglasila za mednarodno leto družine. Otroci so temelj družine in vredno je zanje storiti vse. Na Dolah je bila prireditev lep uvod v mednarodno leto družine. Jožica Vrtačnik Društvo za varstvo okolja Zagorje - V sejni sobi občine Zagorje je 19. januarja potekal ustanovni občni zbor Društva za varstvo okolja, na katerem so sprejeli pravila društva, izvolili organe in podali predlog aktivnosti društva v prihodnjem letu. V izvršnem odboru društva so predsednica društva Natalija Vidergar Gorjup, Sabina Klemenčič, Jadranka Kačič, Korut Anžič in Roman Hruleč. V letu 1994 nameravajo organizirati ekskurzije po Zasavski ekološki poti, sodelovati pri izvedbi ekoloških mladinskih raziskovalnih taborov, osnovnošolskega tekmovanja v poznavanju ekologije, regijskega likovnega natečaja osnovnošolcev na temo Moje okolje itd. Za sodelovanje so se že dogovorili s Sekretariatom za okolje in prostor občine Zagorje, upajo tudi na sodelovanje z oddelki za okolje in prostor ostalih zasavskih občin in z ostalimi sorodnimi organizacijami v Zasavju in Sloveniji. V društvo vabijo vse, ki so zagreti za okoljevarstveno delo. Prijave sprejemajo na Sekretariatu za okolj c in prostor Zagoij e, osebno ali na telefonski številki 61-073. N.V.G. Lokalna samouprava VZ v Cemšeniku Čemšenik - Člani sveta KS Čemšcnik so obravnavali aktualna vprašanja v zvezi z lokalno samoupravo. Pri tej točki dnevnega reda sta sodelovala predsednik SO Zagorje Matjaž Švagan in IS Vladimir Kojnik. Menili so, daje zakraj najbolj smiselno, da ostane v okviru občine Zagorje. Zbor krajanov bo 31. januarja v dvorani Prosvetnega društva Čemšenik. Predsednik društva Mitja Drobež je predstavil kulturno dejavnost prosvetnega društva. Dramska skupina bo 13. februarja uprizorila igro, novoustanovlj ena folklorna skupina pa pripravlja program iz belokranjskih in prekmurskih ljudskih plesov. Težave imajo pri pripravi kulis, primanjkujejo pajim sredstva za opremo v novem prizidku. Tadeja Sušajc izpostavila problem neustreznega vodenja društva, kar vpliva na odnose, ti pa na kvaliteto in kvantiteto kulturne dejavnosti. Opozorila je tudi na potrebo, naj bi v lepo obnovljenem domu nekdo skrbel za red po starem statutu. Potrebno je, daje Svet KS seznanjen tudi s problemi te vrste in jih glede na svoj formalni statut in avtoriteto pomaga reševali. T.S. TV Žebljički Trbovlje - V Domu Svobode lije Kanal 10 pripravil 19. januarja javno prireditev oddaje Žebljički. Za razliko od studia je bila scena v dvorani Doma Svobode II lepo okrašena. Oddaja Žebljički je iz dvorane potekala v živo, tako da so morali Kanalovci poskrbeti za neposreden prenos slike, vendar je prav zaradi tega včasih prišlo do prekinitve glasu na TV sprejemnikih. Za obiskovalce v dvorani so pripravili nagrade. Nekatera nagradna vprašanja so bila za večino obiskovalcev v dvorani trd oreh. Gledalci ob TV sprejemnikih so odkrivali dva skrita gosta v mozaiku. Na prireditvi so nastopili slovenski pevci in pevke; Scndi, Viki, Aleksander Jež, vedeževalec Danny, Sončna stran, Jantarji, Mesečniki in drugi. A.M. IIÌIIII» DPD Svoboda Dobrna Trbovlje odda v najem gostinske prostore v domu DPD Razpis Svoboda Dobrna Trbovlje, Hohkrautova |s T h H npaJhpOSlj?°h r9 r Svoboda Dobrna Trbovlje, Komts.ja za privatizacijo gostišča, do 15.2.1994, DPD Svoboda Dobrna Trbovlje Gospodarski Odbor Kom Hi m w o o I 1. -2. TA VLAK-Čuki (5) 2. -1. ZAPRI OČI-12. nasprotje (4) 3. -5. ZVEZDA MOJIH SANJ - Prestigge (3) 4. -4. NISEM AVTOMAT - California (2) 5. -/. CIGANKA - Pet promilov (1) HM •a •s 1.7. UN' ALTRA TE - Eros Ramazzottl (1) 2. -2. HAPPY NATI ON - Ace of Base (4) 3. -4. FEELS LIKE HEAVEN - Urban Cookie Coll (3) 4.7. TRUE LOVE - Elton John & Kiki Dee (1) 5.-5. BABE - Take That (2) Hi ni mil Glasujem zat Moj naslov: ■ Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlje, Trg svobode 11 a, 61420 Trbovlje I do srede v tekočem tednu. Na sporedu ob nedeljah ob iB.uri. I I I I fW Tinina Svca Zagorje - Lani so v zagorski Svci povečali proizvodnjo kuhenj za celih 6 odstotkov, letos jo nameravajo za nadaljnih pet. Po besedah direktorja Miroslava Štrajharja Svea ni odpuščala ljudi. Celo na novo jih zaposlujejo, pa tudi štipendistov sc ne otepajo. Sedaj je v tovarni zaposlenih 190 ljudi, ki prejemajo povprečno 580 nemških mark plače. Svea še vedno izjemno veliko namenja razvoju. Za novo proizvodnjo linijo so namenili 860 tisoč DEM, skupno za vse naložbe 1,1 milijona DEM. Na tujih trgih so lani iztržili 3,7 milijona DEM, letos naj bi že presegli 5 milijonov. Prodajajo predvsem v zahodni Evropi, na zahtevnem trgu pase pojavljajo s svojo blagovno znamko. Okrog lastninjenja so v Svei jasni: odločili so se za koncept pretežnega notranjega odkupa. M.P. Foto: Tomo Brezovar Razvoj Medijskih Topile * Izlake - Lani smo kar nekajkrat dejali, da se utegne to daleč naokoli znano turistično - rekreacijsko središče z dograditvijo letnega kopališča še hitreje razvijati. Resnici na ljubo je bilo že takrat slišati, da gre šele za začetek prave renesanse Medijskih Toplic, ki naj bi se zgodila čez tri, štiri leta, ko bodo uresničili še vse preostale načrte. Pa seje zgodilo, da na ta napredek nebo treba čakati dolgo. Že v prvi letošnji številki smo zapisali, daje dozorela odločitev o novem zagonu tega turističnega objekta. Sedaj je že podpisana tudi ustrezna pogodba z Giposom, vredna 22 milijonov nemških mark. Toliko bo namreč potrebno odšteti za ureditev pokritega kopališča z vsemi ustreznimi prostori v skupni površini 600 kvadratnih metrov, prostorov za konferenčno dejavnost, povečanj e števila postelj od sedanjih 70 na 250 v apartmajih in hotelskem delu, posodabljanje hotelskega objekta in ureditev zelenih površin okoli letnega kopališča. Pogodba določa začetek del v marcu, vse omenjene objekte in naprave pa bodo izročene investitorju že konec tega leta. Okolico pa naj bi uredili vsaj do prihodnje pomladi. Denar res še ni v celoti zagotovljen, zatrjujejo pa, da bo najpozneje do začetka del. Izvajalci so se hkrati zavezali poglavitna gradbena dela končati že do poletja, dane bi prehudo motili poletne kopalne in turistične sezone. Vse hotelske in druge zmogljivosti bodo namreč med omenjenimi gradbenimi in drugimi deli dosegljive vsakomur. Odprte bodo ves čas, kar je nedvomno precejšnjega pomena za kolektiv in vse, ki bodo prihajali na Izlake. Zagotovo drži, da bo ta naložba ena najpomembnejših, pa tudi vrednostno največja v negospodarstvu našega območja. Večina najetih kreditov ali posojil je dolgoročnih, kar bo omogočilo Medijskim Toplicam dosti lažje poslovanje kot ob kratkoročnih. Nič manj pomembna ni ugotovitev, da se takoimenovana druga faza, ki zajema omenjene objekte in naprave ter površine, ne bo odvijala nekaj let, temveč le malce več kot 12 mesecev. Čeprav sicer drži, da večje turistično rekreacijsko središče nikoli ni povsem dograjeno ali urejeno, ker je potrebno vedno nekaj preurejati ali posodabljati, je odločitev o naglem izvajanju druge faze posebej gospodarsko utemeljena. Omogočila bo namreč takojšnje trženje, pripomogla k povsem novi, posodobljeni podobi celotnega kompleksa in kar ne kaže spregledati: turistična sezona se bo odvijala vse leto, brez daljšega premora. Selc po dokončanju druge faze v celoti, tudi s parkirišči, zelenicami in drugimi površinami, bodo Toplice dosti smelejše kot doslej privabljale ne le domače, temveč tudi tuje goste. Če bo temu primerna tudi kakovost vseh storitev, v kar ne bi smeli dvomiti, bo kraj doživel resnični turistični razcvet. Še posebej, če bo tudi vsa druga ponudba takšna, kot se za turistično središče spodobi. Milan Vidic večjo varnost Hrastnik - V Sloveniji, seveda tudi v Zasavju, je vse večji razmah kriminala, predvsem vlomov in tatvin. Veliko je nenadzorovanega odnašanja različne dokumentacije, zato verjetno že marsikdo premišljuje, kako bi svoje prostore in objekte primerno zavarovali. V ta namen so v hrastniškem Sinetu ustanovili VNC - varnostno nadzorni center. Center bo po besedah direktorja Sineta Ernesta Sihurja zagotavljal neprekinjeno dežurstvo nad vsemi priključenimi objekti v času, ko je prostor prazen; strokovno usposobljene delavce na terenu, ki ob sporočilu iz centra lahko ugotovijo razlog za sprožitev alarma; možnost varnostnega nadzora na določenih objektih v določenem času; nadzor na posameznih prireditvah; kontinuirano registriranje vseh dogodkovna priključenih objektih in po potrebi sprotno obveščanje odgovornih oseb in policije. Prav tako lahko ponudijo opremo za tehnično varovanje in različne sisteme varnostnih alarmnih naprav, lahko tudi v najem. Seveda sistem postavijo, ga servisirajo in omogočijo prenos alanna na dežurni center. V načrtu imajo formiranje posebnih skupin, ki bi krožile po mestu, nadzirale objekte, ob intervenciji pa takoj odhitele na kraj degajanja. Fonniranje skupin bo odvisno od števila podjetij, ki se bodo odločile za takšen sistem varovanja. Sinct v sodelovanju s podjetjem Sintal Ljubljana, ki se že nekaj let ukvarja s to dejavnostjo, ter nekaterimi zasavskimi firmami in posamezniki ustanavlja delniško družbo, v katero bodo prenesli dejavnost varnostno nadzornega centra. K.B. Zasavski gospodarski forum Trbovlje - V sredo je bil ustanovni zbor Območnega odbora gospodarskega foruma Zasavja (že deseti v Sloveniji), ki bo deloval znotraj stranke SKD. Njegov osnovni namenje ta, da bi bili zasavski gospodarstveniki in obrtniki bolje povezani, med drugimi pa bo zajemal tudiposlovno-infonnativnodejavnost. Zbora so se udeležili tudi dr. Ljubo Sire, predsednik sveta GF Ljubljana, Matej Kovač, izvršni direktor GF Ljubljana in Marjan Dvornik iz ministrstva za promet in zveze, ki je dejal, da bo projekt obsegal več programov, predvsem pa vzpostavljanje prometnih zvez, rned katerimi je tudi cestna povezava predor Karavanke - Zagreb. Na zboru so potrdili izvršilni odbor območnega odbora GF Zasavje s člani Silvom Strmljanom, Romanom Razpotnikom in Brankom Arnškom ter predsednikom Miranom Krambergerjem. Leta je ob predstavitvi programa med drugim omenil, da tržna logika le stežka prodira v zasavsko "realsocialistično” okolje, in da je gospodarski forum poteza, ki si bo tako po stroškovni kot kvalitetni plati zagotovila svoj obstoj. P.R. POGLED žl^frznega parketa ■ Težave borznega J informacijskega sistema a Trgovanje na Ljubljanski borzi je postalobolj ■ dinamično, saj je bor/,ni promet na posameznem m sestanku krepko presegal 6 mio DEM, pretekli m četrtek celo 8 mio DEM. Razmišljanja o ■ povečanem prometu gredo na račun izboljšane ■ tolarske likvidnosti, do katere je prišlo najprej " zaradi zapadlih kuponov republike ena, nato B ljubljanske pošte ter Leka, po novem letu pa še ■ Gorenja ter dvojčkov Banke Slovenije. Tečaji n obveznic so porasli tako visoko, da se že slutijo B ukrepi monetarnih oblasti glede znižanja splošne ■ ravni obrestnih mer. Tako prinašajo državne ■ obveznice samo še okrog 8-odstotni donos, " pošte obveznice med 8.5 in 105-odstotkov in B občinske presenetljivih 16 do 28 odstotkov. To ■ bi bil lahko znak za porast tečajev teh obveznic, " saj kljub nejasnemu položaju statusa občin takšen B razkorak med donosi ni normalen! ■ Na torkovem borznem sestankuje že začetek ■ prinesel razburjenje na borzni parket. Poskus B drugačnega izpisovanja poslov na velikem B rdečem semaforju v borzni dvorani je popolnoma ■ propadel! Prišlo je do velike zmešnjave, ■ nazadnje je odpovedal še računalnik- zaslon se B je "pomračil" ter ugasnil. Po kratkem odmoru B smo se vrnili na stari sistem in trgovanje je teklo ■ nemoteno naprej. RSL1 je ostala na nivoju ■ okrog 100, RSL2 se je Uidi gibala blizu 108, ^ ostale obveznice pa niti niso zbujale kakšne B večje pozornosti. Mogoče lahko omenimo ■ obveznico Rogaška 1, s katero je še vedno ■ ustavljeno trgovanje, ker še ni bilo objavljeno B sporočilo za javnost o vzrokih porasta tečaja B tega vrednostnega papirja na nivo 97, kar je več ■ kot dovoljenih 30 procentov. Delnica Dadas je " v drugem krogu porasla kar na 201.000, nato na B 202.000 in 203.000 tolarjev, v ponovitvi do ■ 206.000 tolarjev, kar je več kot 2,8 odstotni ■ porast. Finmedia redna delnica seje prodajala B po lOO.OOOtolarjev.KomercialnabankaTriglav a po dobrih 42.000 tolarjev, Lek C po 13.000 ■ tolarjev, UBKP po 41.800 tolarjev, Probanka “ rahlo pod 20.000 tolarji, SKB prednostna po B 23.650 tolarjev ter SKB redna po 27.850 tolaijev. ■ Če omenimo še težave pri poslovanju z BIS- ■ om (slabi odzivni časi sistema), ki so posledica B premajhne zmogljivosti centralnega B računalnika, je res, da nam včasih računalniki ■ "pijejo kri". Filozof Rousseau bi po vsem tem JJ verjetno dejal: "Nazaj k naravi!" B Milan Povirk B VW - AUDI TRBOVLJE d.o.o. ® VWPOCO OD 16.683 DEM DAUÉ &VWGCXf 00 25.064 DEM DAUE © VW GOlf VARIANT OD 29.237 DEM DALJE © VW VENTO OD 31.119 DEM DAUE 1 ® VW PASSAI OD 36.860 DEM DALJE © VW TRANSPORTER COMB1, RAZLIČNO OPREMLJEN © AUCN 80 OD 38.492 DEM DAUE © AUD1100 OO 44226 DEM ■■7:: "MM'M KREDITI, LEASING a«3®«; m Pomislek ob zdravniški vojni Ko sem pazljivo prebrala članek Zdravniška vojna v Zagorju, sem se spomnila, da ni minilo niti leto, kar je vaš časopis prav tako pisal o problemi h s področja zdravstva. To je bila bitka dveh zobozdravnikov z direktorjem ZD. Torej so motnje v odnosih direktor-zdravniki vZD Zagorje dokaj pogoste. Le da enkrat na enem področju, drugič na drugem. Vsekakor pa bi končno le podvomila v zmožnost direktorja, da ustrezno vodi kolektiv. Pa me to ne moti najbolj. Bolj me moti to, da se mu zdi zelo enostavno nadomestiti even-tuelni izpad naših zdravnikov, ki smo jih izbrali, z drugimi, ki jih pacienti morda niti ne poznamo, še manj pa zdravniki nas - paciente. Pri vseh mahinacijah direktorja, bomo najkrajšo potegnili bolniki. Veliko dobrih zdravnikov -Zagorjanov - je že odšlo iz Zagorja. Zakaj? Zagorjani, ne pustimo, da nam bodo manj kvalitetni oziroma neznani zdravniki krojili zdravje. Zanimivo bi bilo slišati mnenje Zagorjanov kot pacientov oz. koristnikov zdravstvenih storitev. Marija Ranzinger, Izlake Krško in naša nuklearka Skrajni čas je, da se Slovenci zavemo. Tudi tisti, ki se tega do sedaj niso zavedali - kaj nam je. In kaj nam pomeni naša atomska centrala v Krškem? Naš ponos in bogastvo, ki nam ga zavidajo zamejci Avstrijci in nekaznovano kradejo naši sosedje, Hrvati. Temu moramo za vedno in odločno narediti konec. Ali Slovenci res nimamo hrbtenice ali smo res strahopetci, kakorsi o Slovencih dovolijo misliti Hrvati. Da smo lutke iz risanke, prav nič važni in nevarni za njih. Sprašujemo se, ali med Slovenci, ki so odgovorni za to vprašanje, res nimamo dovolj pogumne in odločne osebe, človeka, ki bi temu naredil konec. Konec brezkoristnim pregovorom, čvekanjem s Hrvaško. Takšne, ki ne bi več pustil izsiljevanja in še naprej dovolil, da nam tako očitno, predrano kradejo našo zemljo in imetje: morje, počitniške domove, sekajo gozdove in sedaj kradejo še električno energijo iz jedrske elektrarne Krško in si jo lastijo. Povrhu še predrzno grozijo in izsiljujejo. Mislijo, da imajo pred seboj uboge, nesrečne Bosance, katere so oguljufali in izigrali. Od njih se lahko vse pričakuje. Toda Slovenci jim moramo pokazati, da se motijo. In jim pokazati in dokazati, kako se vrača in plača. Z vragom se ne pregovarja. Odločno naj se odgovorni Slovenci oblastniki postavijo po robu izsiljevalcem. To je želja in sporočilo vseh poštenih in suverenih Slovencev. Naj se zapro vsi dovodi električne energije iz jedrske elektrarne Krško za Hrvaško. Dokončno in brez oklevanja. In brez pregovorov naj se preide k dejanjem, ker niso vredni zaupanja. Povejmo in dokažimo Hrvatom, da se s Slovenci ni priporočljivo igrati. Slovenci pa se spomnimo Prešernovega opomina: "Ne vrag, le sosed naj bo mejak." Nina Nučič, Zagorje Z zamudo Na uredništvo sta nam pisala občinska odbora NDS in SDSS, ki dopolnjujeta avtorja prispevka, ki smo ga objavili v prejšnji številki pod naslovom Preprečili gradnjo. Tako dopolnjujemo, že poleg naštetih, kot avtorje še IO NDS in SDSS Trbovlje. Kozerija Kana lovi žebljički Kdo bi si pred leti, ko je začel Kanal 10 oddajati, mislil, da se bomo čez nekaj let lahko pohvalili z zasavsko Poglej in zadeni. Oddaja Žebljički to vsekakor je. Vsaj če sodimo po zadnji, ki smo si jo lahko ogledali prejšnji teden. Stojan Auer je imel pred 14 dnevi svetovne goste Boy Georga, Madonna in Michaela Jacksona, v Žebljičkih pa so si privoščili kar Vilmo Gunzek, Sandro Zupanc, VIS Jantar, Snoopy, Daniela Šmita, Aleksandra Ježa, Mesečnike ter Sončno stran. Izkazali so se z vročimi nastopi, prav videlo se je, da so željni predstavitve pred trboveljsko publiko in jim to pomeni poseben izziv. Torej se motijo tisti, ki mislijo, da je edino TV Slovenija nekaj vredna. Še posebej pa je vredno pohvale živo petje vseh nastopajočih. Simpatični voditeljici Karmen in Mojca sta rutinirano vodili skoraj dve urn o oddajo. Upam, da sta si oddajo ogledali obe Saši s slovenske nacionalke. Imele bi se kaj naučiti. Čeprav so denarna sredstva ustvarjalcev programa na Kanalu 10 verjetno zelo omejena, je bilo tisto, kar smo videli, na visoki profesionalni ravni. Za glavnega sponzorja oddaje so pridobili Agroind 1894 iz Vipave. Tako smo lahko izvedeli veliko zanimivega o vinu in podjetju, pa tudi nagrade so bile prav primerne za otroško oddajo - vino tako in drugače. Visoka kakovostna raven zvoka, kamere brez napak, tudi telefonske linije niso nagajale. S frekvenco na Kumu bi lahko kanalovci dosegli, da bi jih gledali v širšem Zasavju. Gledalci so odhajali zadovoljni z okusom po še takšnih oddajah, gledalci pred TV ekrani pa so si za nagrado ogledali še film Izganjalci duhov. TAŠ E Denisin huber Oprostiti ne pomeni pozabiti! Z leti nekoč ogromne težave postanejo majhne in nepomembne, celo smejemo se jim. Vendar to ne sme pomeniti, da nanje enostavno pozabimo in jih odmislimo. Nasprotno, največja napaka ljudi je, da se težavam izogibamo, namesto da bi se bili pripravljeni z njimi soočiti. Največkrat ne moremo zgolj čakati, da jih bo zabrisal čas, saj tako postanejo še večje in bolj zadušljive. Le redki so tako srečni, da se njihovi problemi rešijo sami od sebe, po naključju. Največkrat so ti srečneži bolj redki. V družbi, kjer živimo, pane moremo čakati, da bodatežave minile same od sebe in se razblinile kot milni mehurčki. Ij;po je uživati na zanesljivih občutjih preteklosti in se opajati s sanjami o prihodnosti. Sedanjost, v kateri živimo, najraje kar preskočimo. Zanjo je potrebno preveč žrtvovanja, odrekanja in čakanja. Vsemu, kar dela naše življenje težko, skušamo uiti, zato nismo pripravljeni počakati niti trenutka več kot se nam zdi potrebno. S takšnim preskakovanjem problemov se niti ne zavemo občutkov lepega, ki nam jih lahko ponudi odložitev trenutnih zadovoljitev potreb. Ne dovolimo si, da bi spoznali, da je tudi v slabem lahko nekaj dobrega. Ali še več, je nekaj, kar nas bogati, čeprav se morda v tistem trenutku tega sploh ne zavedamo. To je tisto, kar nas dela Ljudi! Zakaj se nikoli ne izmikamo stvarem ali dogodkom, ki nam prinašajo veselje?! Zakaj ne pomišljamo ob čustvih kot je zaljubljenost ali ljubezen. Najbrž zato, ker je takrat vse lepo, skoraj popolno. Takrat ne vidimo problemov, čeprav morda so, saj takrat ne živimo v sedanjosti, ampak v prihodnosti. Ljudje smo čudna bitja, ki vedno bežijo od sebe. Morda je temu kriva družba, okolica, ki takega posameznika enostavno etiketira kot egoista. Časi se spreminjajo in ljudje z njimi. Morda zveni paradoksalno, vendar je resnično: ob kroničnem pomankanju časa za druge, za gojitev pristnih človeških stikov, se posamezniki vedno bolj vračajo k sebi, imajo več časa zase, za razmišljanje o sebi. Zal tako razmišljajo le redki, večina tava po površini življenja. In v tem celo uživa! Pot vase ni krepitev egoizma, kot so to včasih radi razlagali in zaničevali. Ta pot pomeni spoznavanje sebe, da bi bolje razumeli druge - da bi lahko Z ljudmi, ne pa V njih - živeli v boljših odnosih. Navsezadnje je človek socialno bitje, ki bolj kot vse ostalo, celo bolj kot ljubezen, potrebuje človeški stik, samopotrditev. To pa lahko dobi le v odnosih z drugimi ljudmi. Tako izkušen človek se ne ustavlja in beži pred težavami. Trenutna nemoč, da bi zadovoljil neko potrebo, ga ne spravi v slabo voljo ali celo vzame voljo do življenja. Oprošča, vendar ne pozabi. Zato se bolečina trpljenja vedno izplača. Je darilo življenja, ki ga dosežejo le redki... Denisa Huber W-Hìffx Markova planina Ob proglasitvi najboljših športnikov Zasavja si ne morem kaj, da ne bi zapisal nekaj besed o športu. Pravzaprav bi lahko objavil kar komentar iz preteklega leta. Ali pa še kakšnega prej. Tudi letos so se z lovoriko najboljših okinčali športniki, ki s športom ne bogatijo. Le svoj čas so namenili svoji ljubezni in z iznajdljivostjo nekako zberejo dovolj denarja za svoje športno udejstvovanje. Zasavci dosegamo na športnih terenih v primerjavi s tistim, kar v šport vložimo, izjemne rezultate. Verjetno je povsem razumljivo, da zasavski športniki predvsem v kolektivnih športih največje rezultate dosegajo izvenZasavja. In s ponosom nosijo tudi dres državne reprezentance. Za šport država namenja sramotno malo denarja. Otroci ponekod v Zasavju še vedno telovadijo v telovadnicah Marije Terezije, nekatere šole sploh nimajo svojih telovadnic. Vrli načrtovalci telovadnic so v preteklosti postavljali telovadnice brez vsake slabe vesti le nekaj metrov manjše, kot so normalne mere rokometnega igrišča itn. Zato niso nikakršno presenečenje izjemno slabo telesno razviti mladi Zasavci, ki bodo nosili bremena razvoja regije, ki jim jo zapuščajo njihovi starši in dedje. Takšen odnos se od najmlajših seveda prenaša na starejše. Očitno so nas polna usta hvale ob uspehih športnikov, za športno delo v občinah pa režejo iz leta v leto tanjšo skorjo kruha. Zasavci so že tako in tako daleč od ideala športnega naroda. Z rekreacijo se jih ukvarja le malo. Le nekaj dobro vzdrževanih športnih objektov je premalo za večji razmah rekreacije. Za prosvelljevanje so potrebne vzpodbudne akcije. Spet smo pri načrtovalcih večjih športnih objektov. Zasavje npr. ne premore ene dvorane, kjer bi lahko odigrali pomembnejšo tekmo na mednarodni sceni. Bog ne daj, da bi se kakšna od zasavskih ekip uvrstila v evropski pokal, saj bi morala tekme odigravati izven Zasavja. V tem prostoru bi potrebovali dvorano za več kot tisoč gledalcev. Potrebovali zato, da bi lahko pripravljali tudi športne spektakle, ki si jih tudi Zasavci zaslužijo. Najboljši zasavski športniki še vedno životarijo. Namesto, da bi jim omogočili nemoten trening, normalno življenje in zaslužek (nekoč smo to znali nuditi npr. nogometašem, rokometašem, košarkarjem ...), se ukvarjajo z eksistenčnimi težavami. Klubi povečini normalno delajo le s članskimi ekipami, nižjim selekcijam marsikje namenijo premalo pozornosti. Mladina se namesto na športnih terenih zbira v gostilnah, namesto žoge v roke prime raje steklenico... In vseh skupaj to niti ne gane preveč. Zato si v razmerah, ki v Zasavju športu niso nič kaj naklonjene, zaslužijo posebno pohvalo vsi, ki se okrog športa sploh še trudijo. Pa naj gre za mentorje, učitelje, društvene delavce, trenerje, rekreativce, športnike ali pa vrhunske tekmovalce. Marko Planinc ta Na radiu zaslišite obvestilo, da so v Zasavju presežene mejne koncentracije žveplovega dioksida v zraku. AN zaradi tega spremenite svoj dnevni ritem? Ali pa ste med tistimi, ki samo skomignejo z rameni in si zamrmrajo staro zasavsko, češ da smo na onesnažen zrak že prilagojeni? Od kod Radiu Trbovlje informacija o koncentraciji žveplovega dioksida v pretekli uri? Merilne postaje V Sloveniji zaenkrat delujejo trije avtomatski sistemi za spremljanje meteoroloških parametrov in onesnaženosti zraka. Na Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije pritekajo podatki Ekološkega informacijskega sistema Termoelektrarne Trbovlje (Kovk, Dobovec, Kum, Ravenska vas). Termoelektrarne Šoštanj in državne mreže Analitično nadzornega alarmnega sistema. V okviru slednje v Sloveniji deluje sedem merilnih postaj, kar tri izmednjih pa so v Zasavju. Zagorska ANAS postaja stoji v parku ob Cesti zmage, trboveljska v križišču pri banki in hrastniška pri osnovni šoli. Vse tri zbirajo podatke o temperaturi zraka, relativni vlagi zraka, padavinah, hitrosti insmeri vetra ter podatke o koncentraciji žveplovega dioksida. Podatki se avtomatsko prenašajo na Hidrometeorološki zavod, od tam pa so preko modema dostopni trboveljskemu Centru za obveščtmje. Ta o koncentraciji žveplovega dioksida v zraku obvešča zasavske šole, vrtce. O vplivih na okolje in razvoj sum na Škodljive vplive na idra-je 5v\j pojavi škodljivega ( močnejšega ) vpliva na zdravje ti . 'J pojavi smrtnih primerov nad pričakovanimi VIR Publikacija WHO , St. 1 / 1976 PODATKI. Vpliv S02 na zdravje 1 KONCENTRACl [JA 802 kurilna Cp Cm sezona pg/m3 pg/m3 j 1989/90 150 780 HRASTNIK 1990/91 120 390 1991/92 90 530 1992/93 65 351 i i 1989/90 220 1010 TRBOVLJE 1990/91 160 660 1991/92 110 490 |_ 1992/93 75 359 1989/90 70 330 ZAGORJE 1990/91 60 230 1991/92 60 180 j 1992/93 63 188 | Vir: M.Nadrag HM Z Cp - povprečna koncentracija v kurilni sezoni Cm - najvišja 24-urna koncentracija v kurilni sezoni zdravstvene domove, bolnico in Radio Trbovlje. Tovrstne informacije vam Center za obveščanje nudi ob katerikoli uri dneva na telefonski številki 985. Jsmi Gros, eden izmed štirih zaposlenih na Centru, pravi, da je v letošnji kurilni sezoni klicev precej. Najpogosteje kličejo mamice, da zvedo, ali naj svoj naraščaj odpeljejo na sprehod, ali je vaniejeostati doma. Zmotno prepričanje, da se morajo otroci na onesnažen zrak čimprej privaditi (menda naj bi tako postali odporni ?!), je torej končno izgubilo veljavo. Visoka uvrstitev Zasavska mesta so na lestvici z žveplovim dioksidom in dimom najbolj onesnaženih slovenskih mest praviloma visoko uvrščena. V letih od 1980 do 1991 je bilo Trbovlje na prvem in Hrastnik na drugem mestu z žveplovim dioksidom najbolj onesnaženih mest. Zagorje seje uvrščalo na7. do 21. mesto, glede na vsebnost dima v zraku paje vztrajno držalo prvo mesto. Povprečne koncentracije žveplovega dioksida v kurilnih sezonah zadnjih let se gibljejo nekako od 60 do 220 mikrogramov na kubični meter zraka, dnevne koncentracije pa občasno celo presežejo 1000 mikrogramov. Najvišjepolume koncentracije v zasavskih mestih sežejo do 1300 ug S02/m3, medtem ko na Dobovcu dosegajo 2000 mikrogramov in več. Mejna koncentracija (MIK) škodljive snovi v zraku je tista koncentracija posamezne škodlj ive snovi v spodnjih plasteh atmosfere, ki po dosedanjih spoznanjih ne škoduje zdravju, ne vpliva bistveno na počutje m. ljudi ter nima škodljivih učinkov na rastlinstvo. Po slovenskih predpisih je mejna vrednost za povprečno dnevno koncentracijo žveplovega dioksida 125 ug/m3, za povprečno urno koncentracijo pa 350 ug/m3. Inverzijski pokrov Na onesnaženost zraka v Zasavju vpliva slabaprevetrenost dolin in pogosti temperaturnimi obrati. Jezera hladnega zraka zapolnjujejo zasavske doline skoraj vsako mimo noč, včasih pa vztrajajo tudi nekaj dni. Inverzijska zaporna plast preprečuje normalno izmenjavo zraka z višjimi plastmi, tako da se škodljive snovi kopičijo v pritlehnem sloju. Temperaturni obrati se najpogosteje pojavljajo pri jasnem ali poloblačncm nebu. Če torej v jasnem in mirnem vremenu pogledate proti okoliškim vrhovom in jih vidite nekako megleno, vedite, da ste poleg dodobra prefiltriranih sončnih žarkov deležni tudi škodljivih snovi, ki so se nabrale pod inverzijskim pokrovom. Če ne zdržite v stanovanju, se le odpeljite (hoja v tem primeru ni priporočljiva) dobrih 300 metrov više in si z vame višine oglejte z jezeri smoga pokrite doline. Inverzijski pokrov se lahko razblini kmalu po sončnem vzhodu, pogosto pa vztraja nad dolinami do prvega močnejšega vetra in padavin. Onesnaženost in zdravje Žveplov dioksid poškoduje migetalke bronhialne sluznice in tako onemogoča izločanje prašnih delcev. Pri majhnih otrocih povzroča tako imenovani Kruppov sindrom ( oteklost in zasluzenost dihalnih poti), ki je lahko zanje tudi usoden. Pri najmlajših akutne okvare Povzroča že koncentracija 160 mikrogramov S02/m3 zraka. Mnogim izmed njih ostanejo trajne posledice. Astmatičnih otrok je v Zasavju precej več, kot je sicer slovensko povprečje. Pojavljajo se celo zelo zgodnje astme - pri dveh ali treh letih. Poleg otrok so posebej ogroženi starejši ljudje (nekateri viri sem prištevajo vse prebivalce starejše od 45 let) in vsi tisti, ki bolehajo za bronhitisom, astmo ter okvarami srca in ožilja. Naše "tradicionalne" zimske težave z zgornjimi dihali poleg žveplove-gadioksidapovzročajo tudi drugi polutanti, ki v zrak izhajajo iz kurišč in industrijskih procesov. Med pomembnejše spadajo lebdeči delci (delci manjši od 100 mikronov), ki prodirajo vse do pljučnih mehurčkov in s seboj iz individualnih kurišč. Plinifikacije naselij, rekonstrukcije toplarn s prehodom na čistejša goriva ter širjenje toplovodnega omrežja nam torej obetajo znatno zmanjšanje koncentracije žveplovega dioksida v dolinah. O ostalih polutantih v zraku, vodi in prsti, ki vplivajo na Zasavce ni dovolj podatkov. Le statistika obolevnosti in umrljivosti prebivalstva. Natalija Vidergar Gorjup nosijo adsorbirane strupe (težke 600 kovine ipd.) 500 Kako naprej Ì 400 Meritve kažejo, da so v samih s300 dolinah glavni izvor onesnaženja o 200 zraka z žveplovim dioksidom individualna kurišča. Delno to 100 velja tudi za trdne delce v zraku. 0 Po podatkih Hidrometeo- rološkega zavoda je v Zagorju leta 1988 kar 67% vsega žveplovega dioksida ušlo v zrak 1 | povp. dnevna konc. | I maks.urna konc. TRBOVLJE konc.S02 od 14.12.93-16.1.94 II lil ! in 14.12. 20 25 1.1. 5 - 10 datum | 1 povp. dnevna konc. m maks.uma konc. ZAGORJE konc.S02 od 14.12.93-16.1.94 j j I povp. dnevna konc. Hi maks.uma konc. ZASAVCI SH0 RES SREČNI I VČASIH SH0 LAHKO SAMO UGIBALI, IKAKO ONESNAŽEN [ZRAK VDIHAVAMO. -v—------- ZDAJ PA NAM PO RADIU IN V ČASOPISIH TOČNO POVEJO, ZA KOLIKO SMO //TP* VPRESEGM 'KRITIČNO KONCENTRACIJO S02 V ZRAKU! IIÉII Leopold Grošelj oHrastnUra V Hrastniku so decembra zaključili dvaindvajsetletno zbiranje sredstev iz občinskih samoprispevkov. Ne vemo, ali je bila to edina občina, ki ji je uspelo takšno razumevanje občanov za skupne stvari, vsekakor pa redka, kjer je večina ljudi kar petkrat zapored sprejela odločitev, da bo iz svojega žepa prispevala za hitrejši razvoj občine. Na razgovorsmo ob tej priložnosti povabili prvega moža Hrastnika, župana Leopolda Grošlja. Kako je pri vas uspelo več samoprispevkov zapored? Leta 1971 smo pričeli z uvajanjem občinskega samoprispevka. Zgrajena je bila vrsta družbenih objektov od nadzidave osnovne šole v Hrastniku in na Dolu, novega vrtca v Hrastniku in na Dolu, sofinancirana je bila izgradnja novega zdravstvenega doma, dograjen je bil letno-zimski bazen, telovadnica v Hrastniku, precej je bilo vloženega v cestno in drugo komunalno infrastrukturo in za pridobitev pitne vode. To je vrednost treh letnih proračunov občine. Kaj ste in še boste uspeli zgraditi iz zadnjega? V petem občinskem samoprispevku so bili zgrajeni kabineti na osnovni šoli Narodnega heroja Rajka, adaptirani prostori za kabinetni pouk v osnovni šoli Vidka Pavliča in pridobili smo nove igralnice za predšolske otroke v vrtcu na Rudniku. Dobili smo skoraj 15 km na novo asfaltiranih cest, sicer ne vse iz sredstev samoprispevka, 44% vseh sredstev je bilo zagotovljenih kot naš delež pri izgradnji doma za starejše v Hrastniku in upam, da ga bomo v letošnjem letu končali. Razmišljate o novem samoprispevku? Ne, vsaj predsedstvo skupščine ne razmišlja o uvedbi šestega občinskega samoprispevka. Ugotavljamo, da smo na določenih področju dosegli tak nivo, za katerega upamo, da ga bomo z rednimi proračunskimi sredstvi lahko obdržali. Ste kdaj preštevali stvari, ki so bile v Hrastniku narejene v času vašega predsednikovanja? Seveda moram pogledati v obdobje nazaj. V Hrastnik sem prišel leta 1977, v letu 1978 sem bil izvoljen za načelnika oddelka za družbeno planiranje in v tem času sem že prevzel funkcijo predsednika gradbenega odbora za izgradnjo novega otroškega vrtca. Bil sem tudi avtor programa za 4. samoprispevek in to posega v čas, ko sem bil v letih 1982 do 1986 predsednik izvršnega sveta. V tem času smo pričeli z urejanjem centra Hrastnika, tudi Dola. Po izvolitvi za predsednika skupščine leta 1990 smo pričeli z izvajanjem nalog petega občinskegasamoprispevka. Precej angažiranosti je bilo treba, ker seje takrat že pričela inflacija strmo dvigovati in bila je bojazen, ali bodo vse naloge iz petega samoprispevka realizirane. Ugotavljamo pa, da so vse naloge uresničene in mislim, da sem tudi ta svoj del odgovornosti v celoti izpolnil. Peti samoprispevek je le del tistih nalog, ki jih je bilo verjetno lažje izpolniti, saj smo imeli na tem področju zagotovljen stalni mesečni vir finačnih sredstev. V tem obdobju, leta 1990, smo ponovno predložili skupščini program sanacije zraka. V decembru smo izpeljali celotno rekonstrukcijo toplarne s priključkom na plin. Razširili smo tudi primarno omrežje od Loga do Riklovega mostu. V letu 1993 smo izvajali še drugi krak. Narejeni sta tudi študiji za ogrevanje Dola in naselij v KS Steklarna. Obe nalogi sta pred nami v tem letu. Županova funkcija je vsekakor vezana na delo z ljudmi. Kje ste pri tem delu naleteli na večje ovire? Skoraj bi moral malo pomisliti. Mislim, da se resno srečujemo v vseh krajevnih skupnostih. Če pogledam le zadnja dva meseca, smo imeli prijetne razgovore v KS Turje - Gore, ker smo tamkajšnjim gasilcem zagotovili novo vozilo. V decembru, kojebil krajevni praznik v KS Podkraj, smo skupno ugotavljali težave, ki jih imamo pri odpravljanju posledic poplav iz 1990 v tej KS, to paje nerazumevanje republiških institucij. Uspelo nam je toliko, da se je v decembru začela prva faza sanacije. Naša obveznost pa je. da potem podaljšamo to cesto z novo asfaltno prevleko v dolžini tisoč metrov. Pred nedavnim smo imeli tudi razgovor v KS Savna peč, kjer so krajani dobili nov cestni odsek. Prejšnji petek je imela tudi KS Marno svoj krajevni praznik in ugotovili smo, da ni nekih medsebojnih odprtih vprašanj. Omenil sem le zadnje razgovore. Če stemeželeli vprašati o takratni odločitvi na skupščini, ali bomo dovolili uresničitev projekta, ki gaje predstavil RRPS pri razreševanju težav, ki jih ima na Blatah, in da bi v ta namen uporabil tudi elektrofiltrski pepel, bi pa lahko ocen il. da to ni bil spor župan - občani. Parlament je z dokaj veliko večino potrdil usmeritev, kijojepredlagal izvršni svet. V petčlansko komisijo smo imenovali tri naše poslance, ki so glasovali proti projektu v tistem času in ta komisija je sedaj skupno ugotovila, da je projekt sprejemljiv. Torej na večje ovire niste naleteli. Čeprav verjetno to ni odvisno le od ovir samih, pač pa tudi od vas, če jih znate reševati. Kdajpastebilisrcčnikotžupan? Ob vsaki novi pridobitvi se razveseliš. Podjetja in občani v Hrastniku imajo razumevanje za tiste naloge, za katere skupno ugotovimo, da jih ne moremo sfinancirati preko občinskega proračuna. Najbolj pa sem bil zadovoljen v letu 1992 v mesecu marcu, ko smo prejeli dopis ministrstva za zdravstvo, da je v Hrastniku izgradnja doma za starejše občane nujna. Kot poslanec v zboru občin sem te aktivnosti začel najprej preko odbora za delo in socialno politiko, potem pa preko zbora občin in preko ministrov. Nosilna naloga petega občinskega samoprispevka j e bila prav izgradnj a tega obj ekta, objekt pa v času, ko seje samoprispevek zbiral, ni bil vključen v republiške programe. Ste Zagorjan, ki živi in dela v Hrastniku, prej pa ste delovali v Trbovljah. Pravi Zasavčan, bi temu lahko dejali. Sam to besedo večkrat uporabljam in res sem do 1966 živel v Zagoiju, takrat sem se poročil in se preselil v Hrastnik. Še skoraj dvanajst let sem se vozil v Trbovlje, kjer sem bil zaposlen na IBT. Leta 1977 meje takratni predsednik skupščine pozval k sodelovanju in mi ponudil do volitev mesto občinskega sodnika za prekrške, leta 1978, ko so bile volitve, pa sem zasedel načelniško mesto za področje družbenega planiranja. Ko sem prišel v Hrastnik, sem se maksimalno posvetil delu. Mislim, da so bili doseženi nekateri rezultati in mi tudi nikoli ni bilo žal. Lahko greva tudi proti jugu. V Beogradu ste bili zvezni poslanec. Ste kdaj razmišljali o tem, da se bo v tej državi takole spremenilo, je že takrat kazalo na našo samostojnost? Leta 1986 sem bil izvoljen za neprofesionalnega delegata v Zveznem zboru. Že so se začela pojavljati prva nesoglasja. Po Cankarjevem domu je bilo pa v bistvu včasih že samo bivanje v Beogradu težko, čeprav delo v posameznih odborih ali pa v zveznem parlamentu ne toliko. Naši kolegi so govorili približno takole: "Drugovi Slovenci, izvinite, to ne ide na vas, to ide na vaše vodstvo", potem pa so se zadeve prenesle že tudivpi sarne... Čedalje bolj smo bili vsak zase. Vse to je bila težka preizkušnja, vendar takrat nismo vedeli, kaj se bo zgodilo. Očitno je bilo vaše politično delovanje dobro ocenjeno, saj ste bili tudi neprofesionalni poslanec v republiški skupščini. Kot zvezni poslanec sem našo občinsko skupščino v Hrastniku vsako leto informiral o delu in predstavil naloge, ki sem jih opravil. Po letu 1990 so me ponovno vabili preko stranke SDP za mesto župana. Takrat je ta stranka ugotovila, da bi bilo zelo primerno, če bi osebe, ki bi kandidirale za predsednika skupščine, kandidirale tudi za poslanca v zboru občin. Leta 1990 sem tudi kandidiral, bil s precej visokim številom izvoljen in to svojo funkcijo opravljal do novih volitev v letu 1992. Kaj pa prinašate iz republiške skupščine? Tam nisem bil med tistimi, ki bi bili najbolj tihi, predsedniku neke skupščine občine je bilo bistveno lažje kot drugemu poslancu. V vsakem primeru smo se borili, da smo prišli z našimi nalogami v republiški proračun: regionalna cesta Hrastnik - Dol - Rimske Toplice, nadaljevanje primarnega m sekundarnega omrežja toplovoda, adaptacija dijaškega doma v dom za ostarele... Mislim, da sem odprl še marsikatera vrata v korist občine, da smo pridobili tista sredstva, ki smojih načrtovali v našem programu dela. Trenutno ste kot župan Hrastnika predsednik Sveta revirskih občin. Kakšna je vaša skrb za Zasavje? V statutu imamo opredeljenih kar precej nalog, kjer naj bi bilo nujno to skupno koordiniranje. Sem eden izmed kritikov tega sodelovanja in v vseh letih od 1978, ko se bolj pojavljam v revirskem prostoru, mislim, da to sodelovanje iz leta v leto bolj slabi. V končni fazi res vsak skrbi za svoj razvoj v svoji občini. Do zadev na medobčinskem nivoju pa le najdemo skupni jezik, se pogovorimo. Stvari pa so takšne, da je vse čedalje več prepuščeno lastni iniciativi. Potrebno je pošteno sodelovanje. Če se nekaj dogovorimo, bi morali te naloge tudi izpeljati. Se vam ob reorganizaciji občin zd i potrebno, da ostanemo Zasavje, da delamo skupaj? Ne vem, zakaj naj bi bilo vnaprej drugače kot je sedaj. Splošno bolnišnico v Trbovljah imamo, tudi če govorimo o primarnem zdravstvu, verjetno se bodo morali zdravstveni domovi med seboj pogovarjati, da ne bo vsak po svoje širil svoje dejanvosti, ker ne bo dobil plačane. Drugo vprašanje je izobraževanje. Otroci so še vezani na tiste učne programe, ki so v revirskem prostoru. Tudi vnaprej imamo še nekaj skupnih dogovorov glede cestne infrastrukture, na področju sanacije zraka. Končno, tudi zakon o lokalni samoupravi lepo opredeljuje, naj se pokaže interes povezovanja. Kako gledate na delitevobčin? Bojim sem, da gremo po istem nepreštudiranem projektu, kot so bili nekdaj tozdi. V vsakem projektu, ki ga hoče nekdo dokončati, najprej naredi študijo, iz te idejni projekt, iz tega izvedbeni projekt. Mi smo na področju samouprave začeli z izvedbenim projektom, ne vemo pa, kaj nam bo pokazal investicijski program. Res je, da so nekatere občine prevelike. Vendar bi bilo bolje narediti temeljito analizo, kje so bile napake in eventuelno bi bilo tu treba narediti določene spremembe. Bojim se, da bo z mnogimi občinami še večja možnost centralizacije financ. Če ne bomo prej uredili delitve premoženja, bilanc stanja, bo vedno prisotno neko sumničenje. Je pa treba določiti nove pristojnosti KS, svetov, da se bodo tudi oni na področju, ki ga pokri vajo, čutili odgovorne za tiste naloge, ki bodo našle svoje mesto v proračunu. Kako bi bil organiziran Hrastnik, če bi o tem odločali le vi? Sklical sem vse predsednike svetov.naj seskupnospolitičnimi strankami opredelijo in odgovorijo, ali so želje po oblikovanju novih občin. To poudarjam zato, da se nihče ne bo mogel izgovarjati, da smo jim delali težave s strani občinskega vodstva. Iz razgovorov, ki sojih predsedniki KS izpeljali, je bilo ugotovljeno, da moramo delovati enotno, z nujno racionalnostjo itd. V KS Dol pa so ugotovili, da trenutno ni nikakršne potrebe za oblikovanje občine, ker obstoja možnost, da se ta pravica lahko ugotovi do konca 1995. Osebno bi rad rekel, da se v teh ubogih 57 km2, kot je Hrastnik velik, in imamo s KS dobre odnose in sodelovanje, ne bi odločal za več občin, ampak se lahko z normalnim pristopom zadeve tudi vnaprej rešujejo v korist vseh v eni občini bolj uspešno, kot pa če bomo razdrobljeni. Kakšen človek je Leopold Grošelj? Sorazmerno sem odprt, imam rad ljudi, jih seveda tudi cenim, spoštujem, sem pa včasih v nekaterih pogovorih trd - takrat, ko mislim, da imam prav. Res pa je, da sem se pripravljen tudi korigirati, vendar ne na tiho - takrat povem, zakaj se popravljam in na katerih področjih. Včasih sem tudi sorazmerno hitro eksploziven, vendar preko te eksplozivnosti tudi dosleden, spoštujem delo, rad imam red, disciplino, tako do sebe kot do svojih sodelavcev. Boste kandidirali na prihodnjih volitvah? Je že toliko jasnosti, da ste se odločili? Na zadnjem razgovoru z vami sem omenil, da v kolikor bodo posredne volitve, kjer bi predsednika imenovali izmed svetnikov, ne. Zakon pa je jasen, za župane gre za neposredne volitve. Pojavil se bom pred vsemi 8300 in še nekaj volivci v Hrastniku. Če bom dobil podporo za naslednj i mandat, upam, da bom funkcijo opravljal v zadovoljstvo vseh naših občanov. Če pa te podpore ne bo, bom seveda izvoljenemu zaželel vse najboljše in mu tudi po svojih močeh pomagal, da bo ta občina z nekim normalnim, pa tudi pospešenim tempom, nadaljevala razvoj. Kaj pa bi, če bi lahko, ponudili sebi in svoji družini? Oba otroka, hčerka in sin, že imata svoj i družini, želim, da bi ti družini živeli v slogi in medsebojnem razumevanju, vnukinji in vnuku pa vse najlepše. Tudi ženi bi izrekel zahvalo za razumevanje za vse tiste dni in tudi vikende, ko sem bil zaradi dolžnosti odsoten. Če bom funkcijo opravljal še naprej, naj me še toliko razume. Če pa ne bom izvoljen, pa mislim, da bo nekoliko več časa tudi za družinsko življenje. Kaj pa sebi? Sem že preko tiste meje, ko si moramo počasi tudi zaželeti zdravja, če bo zdravje, se da narediti še marsikaj drugega. Ivana Laharnar Foto: Branko Klančar m *5i5:;s Iwfi a Premajhna skrb Hrastnik - V Hrastniku je okoli 500 sladkornih bolnikov. Slabi dve tretjini je vključenih v društvo diabetikov, pa še ti se v delo društva ne vključujejo toliko, kot bi bilo zanje koristno. Prav zato, da bi preverili, kaj člani od društva pričakujejo, koliko svojo bolezen sploh poznajo in kaj želijo pri tem izvedeti od stroko vnjakov, je izvršni odbor društva na predlog njihovega takratnega zdravnika dr. Matjaža Urbajsa pripravil anketo. Odgovore je posredovalo 160 anketiranih diabetikov, ki so med 13. oktobrom in 22. decembrom prišli v ambulanto. Člani IO so v anonimno anketo vnesli 21 vprašanj. Odgovore in predloge so že pretehtali, ocenili in Srečko Mokotar, član odbora in vodja na novo ustanovljenega kluba inzulinarjevje povedal, da so bili ob pregledu anketnih listov zelo presenečeni. Predvsem jih skrbi otopelost, hladnost in nezainteresiranost večine bolnikov, pa naj gre za poznavanje bolezni, lastno skrb pri zdravljenju ali vključevanje v družbo in še kako potrebno gibanje v naravi. Večina je prepričana, daje za njihovo bolezen odgovoren le zdravnik, pomagala bodo le zdravila, sami pa pri tem kot da nimajo nič. Zaskrbljujoče je, da se predavanj, ki jih društvo organizira, udeležuje le desetina članov. Mnogi so menili, da niso obveščeni, društvo pa vendar svoje člane obvešča na desetih plakatnih mestih, po radiu in na oglasni deski ambulante. Tudi priročnikov, ki so še kako nujni pri poznavanju njihove bolezni, ne kupujejo. Skoraj vsi so menili, dajih ne potrebujejo. Tudi, da skoraj v vseh trgovinah že prodajajo živila za diabetike, niso vedeli. Tisti, ki to vedo, so menili, daje ta hrana zanje predraga. Večina diabetikov je starejših, njihovi dohodki pa so majhni. Društva se že zavzemajo za to, da bi živila zanje ne bila obdavčena. Ko so v IO ocenili, daje žal večina njihovih članov, pa tudi nečlanov, otopela in se premalo ukvarja s svojo boleznijo ter načini, kako jo ublažiti in ob njej dejavno živeti, so sklenili, da bodo morali svoje aktivnosti v veliki meri usmeriti prav k povabilu vsem, naj s skupnimi močmi skrbijo zase. I.L. Lovci - pevci Trbovlje - Sredi januarja so se v pevski sobi Doma upokojencev Trbovlje zbrali na letnem občnem zboru člani Lovskegapevskega zbora Zveze lovskih družin Zasavja. Iz poročil predsednika in tajnika lahko povzamemo, da je zbor pod vodstvom zborovodje Viktorja Dolarja nadaljeval s tradicijo enega najboljših lovskih pevskih zborov pri nas. Ob svojem 15-letnem jubileju so vzorno pripravili slavnostni koncert, na katerem so sodelovali tudi lovci - pevci iz zamejskega Doberdoba, Globokega pri Brežicah ter zasavski registi iz Litije. Po več kot šestih letih je funkcijo predsednika odložil Rudi Andrejaš. Za novega predsednika so izvolili člana zbora Vinka Pfeiferja, Rudija Ne pozabite! Društvo upokojencev Trbovlje in Sklad solidarnostne posmrt-ninske samopomoči Trbovlje so skupaj s trboveljsko Delavsko godbo od 3. do 15. januarja organizirali možnost plačevanja članarine za leto 1994. Od 17. do 31. januarja je možno članarino za vse naštete organizacije plačati vsak dan razen sobote in nedelje, od 8. do 11. ure v sejni sobi DU Trbovlje. Velika večina članov je svoje obveznosti poravnala v prvi polovici meseca, del članstva pa tega še ni storil. Zato bi radi opozorili dosedanje in nove člane, daje treba članarino poravnati do konca januarja, da bi si ohranili pravice, ki izvirajo iz tega članstva. Le za tiste upokojence, člane Sklada solidarnostne posmrtninske samopomoči Trbovlje, ki bodo članarino eventuelno poravnali v dveh obrokih, velja določilo, da je treba drugi obrok vplačati najkasneje do 31. marca 1994. Če članarine do tega dne ne bodo poravnali, ugasne pravica do izplačila posmrtnine v primem smrti člana Sklada. Še vedno je dana možnost, da se tak "prekinjen" član znova odloči za včlanitev, vendar v tem primem velja čakalna doba, da si znova pridobi pravico do izplačila posmrtnine. Ta pa traja od dveh do treh let. Posebno za dolgoletne člane Sklada bi bilo zelo škoda, če bi prekinili s članstvom. Zato svetujemo, da svojo člansko obveznost poravnajo do omenjenega roka. T.L. Andrejaša pa za častnega predsednika. Jože Škofcabo še naprej tajnik, Edi Uranjek blagajnik, zborovodja pa bo Viktor Dolar. Zbor bo že 4. februarja nastopil v Cankarjevem domu v Ljubljani, skupno še z nekaterimi drugimi slovenskimi pevskimi zbori ob zaključku prireditev bo 100-letnici slovenske planinske organizacije. Udeležili se bodo tudi revije lovskih pevskih zborov v Doberdobu onstran meje. V načrtu imajo še izvedbo koncertov pri lovskih dmžinah v Zasavju, seveda pa ne bodo manjkali na pogrebih umrlih lo vcev zasavskih lovskih družin. T.L. Na izletih Trbovlje - Čeravno zimski čas ni najbolj primeren za planinske izlete, jih je planinska skupina PDT pri DU Trbovlje vseeno organizirala domala vsakih štirinajst dni. V zadnjem času so izpeljali izlete na relacijah Zdravstveni dom - Klek - Planinska vas - Komunala, Trbovlje - Hrastnik - Kal - Čeče - Trbovlje, Terezija -Retje - Prapretno - Plesko - Neža, naslednji izlet bo v smeri Železniška postaja - Čebulova dolina - Škofja Riža - Dobovec - Trbovlje. Vsakega izleta se je udeležilo od 25 do 30 udeležencev. Vodil jih je Vinko Pfeifer. T.L. Mobiliziranci Območni o^or Društva mobiliziranih Slovencev v nemško !>••»..................»...... uro (lutormncije - tel.: 41-787); v Trbovljah, KS Center, Trg .........................-........ Moravški pevci V okvim Dmštva upokojencev Moravče deluje že sedmo leto mešani pevski zbor, ki zdmžuje upokojence iz Moravške doline. Prizadevni pevci so se odločili nastopiti 27. januarja v domu starejših občanov Polde Eberl - Jamski na Izlakah. Za prijateljsko srečanje je pevski zbor pripravil okrog 12 narodno-zabavnih pesmi, Francka Kosmač pa zanimive recitacije. Mešani pevski zbor je bil ustanovljen v okviru DU 1986. Vodi ga pevovodja Lojze Štefan iz Moravč. V zboruje 16 žensk in 6 moških. Vaje imajo v društvenem domu v Moravčah, povprečna starost pevcev je 56 let. V zbor bi se lahko vključili tudi mlajši člani, da bi ga povečali in pomladili. V času obstoja seje kvaliteta zbora z marljivim delom izboljšala. Zbor se je dobro vključil v družabno življenje Moravč in okolice, saj sodeluje na prireditvah, proslavah, srečanjih odraslih pevskih zborov in koncertih. Letos načrtujejo več gostovanj, zato pridno vadijo. Tekst in foto: Jože Novak Mladim Zasavcem Prvošolci iz Trbovelj so nam zadnjič že pisali, danes pa objavljamo risbo prvošolke Jasmine z Dola. Ko bo velika, bo imela veliko živali. Hišo, rastline in sploh vse predmete je lepo razporedila, čemur bi rekli likovniki, da obvlada ravnotežje. Drugošolci pa razmišljajo, kaj bodo poslali. Prisrčna je njihova raba prihodnjika, ki ga mešajo s preteklikom: bom bila... Nekaterim tak način izražanja kar ostane - vse do višjih razredov. Nekaj prostora smo namenili danes tudi - bontonu. O njem se v edno več govori, ker pravijo, da so nekateri že čisto podivjani in sploh ne vedo, da bonton obstaja. No, lani je izšla knjiga Slavka Pregla Počesane muhe ali zelo zapleten priročnik o lepem vedenju, ki jo je ilustriral Marjan Manček. Risbice so duhovite, zabavno pa je tudi poučevanje o obnašanju. Če vam bo prišla v roke, jo prt'lu'rite. Se bolj pamelno husle nivnuli, čt‘ j(> poiščete sumi. te pa (udi vi priporočate kakšna knji;.», pišite. In o Čem drugem tudi. f-xP-* Rada smučam Pri petih letih mi je oče prvič nataknil smuči. Bila sem korajžna deklica in sem hotela smučati prav tako kot moj pet let starejši brat. Hotela sem za vsako ceno po njegovih stopinjah. Ker sem hitro dojemala osnovno znanje smučanja, me je oče vpisal v Smučarsko društvo Trbovlje. ^ zimskem času smo skoraj vsak dan trenirali v Medvednici. Včasih nas je kombi odpeljal v Golte. Brat Uroš je smučal pri veliki skupini, jaz pa pri mali. To me Je zabavalo in skupaj s prijatelj i Sem preživela veliko lepih trenutkov. Starša pa sta bila Vesela, da sva bila z bratom na svežem zraku in le redko bolna, čeprav sem se kasneje Posvetila glasbi, še sedaj rada smučam. Barbara Čeme 5.a, Trbovlje Zavedam se slabih lastnosti Kadar česa ne znam, sem živčna. (Šenka 7.h) Vsakdan lepem svojega psa. (Dejan 7.h) Nimam slabih lastnosti. (Gregor 7.c) Bojim se tovarišic. (Zoran 6.h) Ne učim se rad in trmast sem. (Drago 5.h) Rad se zafrkavam in nagajam drugim. (Miha, 4.a) Pripravila: Blaženka Jager, Hrastnik Vprašali ste -preberite Ali je starejše dovoljeno tikati? Da, če so s teboj v sorodu in tiste, ki ti izrecno predlagajo. V našem bloku stanuje starejša upokojenka. Živi sama. Na stopnišču, v dvigalu in na dvorišču prav išče razlog za to, da te lahko nadere ali vsaj okrega. Kaj naj storimo? Pomagajete ji, da kljub prizadevnemu iskanju, razlogov ne bo več našla. Rada imam glasbo in všeč mi je, če je glasna. Kaj naj storim s tistimi, ki za to nimajo nobenega občutka? Omogoči jim, da bodo lahko lepo razvijali svoje pomanjkanje občutka še naprej, in si kupi slušalke. Pri zdravniku ali zobozdravniku zelo pogosto vidim starejše, ki se prav nesramno vrivajo mimo vrste. To počno tudi pred okenci v bankah ali na pošti. Ali obstaja zdravilo proti temu? Ja, in treba ga je jemati vmladosti. Kasneje zelo težko prime. Imenuje se prijaznost do soljudi. Zakaj nas starejši tako pogosto ne razumejo? Zato, ker jim stvari tako pogosto slabo razložiš. Slavko Pregl - Počesane muhe Moji zlomi Prvi koraki so bili nespretni in majavi. Ko sembilastara 21 mesecev, sem padla po stopnicah ter si zlomila desno nogo nad kolenom. Zaradi tega sem bila mesec dni v bolnici, nogo pa sem imela obešeno na uteži navpično navzgor. Noga se mi je dobro pozdravila. Naslednje leto sem pri stricu padla z vrtljivega stola ter si zlomila desno ključnico. Še istega leta sem pri stari mami padla po stopnicah in si na kovinskem predpražniku presekala glavo. Čez pol leta Jasmina Knez, 1.b, Dol sem pri igranju ponovno padla ter si zlomila levo roko v komolcu. V bolnici sem dobila mavec. Ko sem bila v četrtem razredu, pa sem si na stopnicah poškodovala nartno kost. Po večdnevnih bolečinah sem šla k zdravniku in dobila mavec za tri tedne. Metka Hudomalj 5.a, Trbovlje Ko bom velik(a) Postala bom frizerka. Želim si lepega, črnega konja. Nika Velej Ko bom velik, bom avtoprevoznik. NejcŽeleznik Ko bom velika, bom postala pisateljica. Živelabom vgorah. Pisala bom o svojih dogodkih. Petra Tomažič Ko bom bil velik, bom bil glasbenik. Naučil sc bom igrati. Goran Ocepek Ko bom velika, bom bila šivilja, da se bom naučila šivati majice, hlače, jopice. Damjana Hezgovšek Ko bom velik, si želim, dabi bil zidar. In se bom naučil zidati hiše. Vasja Kocman Jaz bom gasilec. Gasil bom hiše in vse požare. Vozil bom gasilski avto. Prišel bom na vsako pomoč. Bojan Ko bom velika, bom tovarišica. Postala bom pametna. Alisa Cehič il Moj prvi spomin nanjo sega daleč nazaj. Bila sem še skoraj otrok, ona pa mlada vzgojiteljica, vitka, lepa, svetlolasa. Zdela se mi je drugačna kot njene kolegice. V njenem glasu in kretnjah se je odražala posebna milina. Sedela je na igrišču pred vrtcem med drobnimi otroškimi glavicami. Otroci so se je dotikali, ona jim je delila nasmehe in potrpežljivo odgovarjala na vprašanja, ki so lastna le otrokom. Vse je imela iskreno rada. V Ljubljani je Vida Logar končala vzgojiteljsko šolo. Službena pot jo jc popeljala v Zasavje, najprej v Kisovec, nato v Hrastnik. Iz Bele Krajine, dežele krhkih brez, mehke praproti, rumenega žita, vasi, v katerih sc je ohranilo bogastvo ljudskega izročila, plesov, noš, običajev, je prišla v "doline dimnikov" in "kazalci časa so v nove smeri krenili" (verzi iz njenih pesmi - op.p. j. Vida je ostala v Zasavju. Ljubezen je bila tista sila, ki ji je odkrila, da ima tudi ta ozek svet nekaj v sebi. V eni od svojih pesmi jc zapisala: "V plodni črni dolini se zemlja ponižuje,/ akacija spominja na preteklost,/ gozdovi čuvajo rdeče resje..." Otrokom je znala približati Župančičevega Cicibana. Njegove pesmi so iz njenih ust zvenele pristno in toplo. Kmalu po prihodu seje vključila v dramsko sekcijo pri Svobodi I. Starejši Hrastničani se spominjajo doživeto zaigranih vlog in njene lepo pojoče govorice. V času, ko je bilo organizirano otroško varstvo še bolj v povojih, si je kot ravnateljica prizadevala, dahi bil vsak malček deležen vzgoje, da bi se razvijal med vrstniki, da bi bili pogoji za delo z otroci čimboljši. Včasih jc bilo hudo. Kot levinja se jc borila in uspela, čeprav so ji še tako nasprotovali in dajali prednost drugim dejavnostim. Marsikomu seje zdela močna in odločna, v resnici pase je morala reševati iz stisk. Zatočišče je našla globoko v sebi, v njeni svojstveni poeziji in prozi. Sodelovala je na literarnih srečanjih, objavljala v različnih revijah, tudi v knjigi Slovenske rudarske pesmi lahko preberemo pet njenih pesmi. Globoka bolečina ob moževi smrti ji je vlila še eno modrost -duhovnost je naj višje spoznanje v človeku. Misel na moža je nenehno prisotna, kot da ni smrti... Vida ve, da mora živeti naprej. Ko začuti potrebo po notranjem miru, poseže po knjigi, posluša tiste vrste glasbo, ki je prej ni doživljala kot najvišjo lepoto. Včasih jo zgrabi neustavljivo hrepenenje po pokrajini, kjer ji je mati rezala kruh, po hiši, ob kateri teče Kolpa in poje pesem o neminljivosti. Odide. Napojena s spomini na otroštvo se spet vrne v Hrastnik. "Spremenila sem se in preprosto umaknila," mi jc rekla ob zadnjem srečanju. Jaz pa vem, da sta v njej moč in bogastvo čustev. Slej ko prej bo spet odprlapredal svoje čiste belokranjske duše in napisala kaj toplega in lepega. Zanj, ki v resnici ni umrl in za vnukinjo Anabelle, da ji pokaže stopinje do zvezd. Manja Goleč OTROK POMLADI SAMO otrok sliši let metulja in razcvet rož v pomladi Samo otrok se lahko skrije za pšenično bilko makom v travi Otrok za ptico leta pod nebo z oblački pahljački se dviga lahno Da, samo otrok znova in znova sanja pravljico o pomladi Otrok zna s poljubom in smehom tkati ljubezen zgodnjega jutra nihče mu ne zameri nihče ne brani če razpne krila sanj pomladi Otroci so kot odmevi zvonklanja davnih dni preteklosti zvedavo viharni so njih glasovi kadar sprašujejo ZAKAJ prihaja noč na zemljo v pomladi... Vida Logar Trbovlje: Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku bo 4. februarja ob 19.30 uri v gledališki dvorani DD Trbovlje. Osrednja točka bo celovečerni koncert Ljubljanskih madrigalistov. Dirigiral bo Matjaž Ščck. Komisija IS občine Trbovlje bo podelila plakete in priznanja Tončke Čeč zaslužnim kulturnim ustvarjalcem. Trbovlje: Slikarka Ivanka Uršič jc pripravila samostojno razstavo del v Razvojnem inženiringu v Dolnjem Lazniku. Razstavo si lahko ogledate do 29. februarja. Zagorje: V avli DD Zagorje je na ogled razstava akademskega slikarja VinkaTuškaiz Kranja. Odprta bo do L februarja. Zagorje: L februarja bo v DD Zagorje 16. filmsko gledališče. Ogledali si boste lahko ameriški film Mesto radosti. ZABELé^O Hrastnik Priznanja ob dnevu šole podeljujejo vsako leto tudi na glasbeni šoli. Dobijo ga gojenci, ki prizadevno vadijo svoj instrument, nastopajo na javnih prireditvah in so aktivni v orkestrih ali komornih skupinah. Priznanja so prejeli Uroš Drobež - harmonika, Nastja Lenart - flavta, Tanja Kolander - citre in tri članice oddelka za ples: Vesna Lesjak, Tanja Kontrec in Barbara Rugelj. Dola pri Hrastniku pod vodstvom Vilija Alta in MePZ Svoboda iz Trbovelj pevovodje Alenke Ramšak. S tem koncertom so znova potrdili vsakoletna tradicionalna srečanja pevk in pevcev Svobod iz naših krajev, ki niso le koncertnega pač pa tudi družabnega značaja. Letošnje srečanje je organiziral MePZ Svoboda Trbovlje. Do nedavnega je zbor nosil naslov MePZ Svoboda H, odslej le MePZ Svoboda. Kmalu po novoletnih praznikih V knjižnici so pripravili nekaj statističnih podatkov za lansko leto: 27.567 obiskovalcev sije izposodilo 60.633 knjig, revij in kaset. To je 5.000 obiskovalcev več glede na prejšnje leto, izposojo pa so presegli za 10.000 enot. Knjižnica je odprla vsakdan od 11. do 19.ure, zaposlene so samo tri uslužbenke. Kulturno rekreacijski center je sprejel ponudbo, da v marcu organizirajo tekmovanje citrarjev na območju Zasavja. Prvo slovensko tekmovanje ZKO Slovenije bo potekalo po regijah, v jeseni pa bi zaključili republiško tekmovanje. Razpisne pogoje bodo objavili mesec dni pred začetkom tekmovanja, to je v februarju. F.M. Trbovlje V domu Svoboda je bilo 21. januarja srečanje pevskih zborov •z Hrastnika, Dola pri Hrastniku in Trbovelj, ki nosijo ime Svoboda. Nastopili so MoPZ Svoboda I iz Hrastnika pod vodstvom Vanje Tomca, MoPZ Svoboda II iz Hrastnika pod vodstvom Karla Plazarja, ŽcPZ Dol pri Hrastniku pod vodstvom Elze Jakšič, MoPZ Foto: Tomo Brezovar so v Trbovljah na Ulici 1. junija 28 odprli novo razstavno prodajno galerijo, ki nosi ime Unicum. Uredili so jo v prostorih opuščene trgovine s konfekcijo. Novo galerijo je uredilo in jo vodi podjetje "S" Design Studiod.o.o. V galeriji lahko kupite številna umetniška dela. Najbolj sta zastopana znana akademska slikarja Dora Plestenjak in France Slana in drugi, tudi Parnasova pota Ureja: Franci Lakovič Darja Svetina Drobne iskrice Srce pred zimo se zaklene, jesensko sonce ga ne otopli, da ob dišečih novoletnih jelkah, odprlo svoje skrivne bi poti. Pomladni dnevi, praznik mladosti, srca več ne razve se le, le droben beli češnjev cvet, v katerem skrit je ljubezni čar, ovija vedno znova dušo kot tihi, slavnostni oltar. Portal za duše, nesmrtno zroče v Pompejev zadnji dan, stoji kot najbolj trdna skala, kot nemirni krater, kot Mesaline sla... dokler oblak iz skrinje zla, ne uniči dušo duš in ostane le bledi nič, sredi portala, ki ga ni... ljubiteljski slikarji. Na voljo so tudi unikatni izdelki iz stekla, medenine, lesa in keramike, osnovni material za razne slikarske in kiparske tehnike ter tudi barve, čopiče, stojala, platna. T.L. Zagorje Gledališčniki iz Ospa so 22. januarja gostovali na Izlakah z igro Toneta Partljiča Slikar v Tolmunu. Izlaški gledališčniki so z njimi navezali slike pred dvema letoma, ko je bilo v Zagorju in okoliških krajih republiško srečanje ljubiteljskih skupin pod okriljem ZKO Slovenije. Igralska skupina šole s prilagojenim programom dr. Slavka Gruma je 20. januarja gostovala na Vrhniki v KD Ivana Cankarja za OŠ z igro Sneguljčica. Z isto igro so se predstavili v novoletnem programu v DD Zagorje. Igralska skupina je dobila povabila za nastope v Domžalah, Šentvidu in Portorožu. Na OŠ Izlake za kulturni praznik pripravljajo razstavo o J. V. Valvasorju. D.H. Knjižne novosti: 1. Pctaucr, T.: Leksikon rastlinskih bogastev; 2. Adams, D.: Pretežno neškodljiva; 3. Mòderndorfer, V.: Koroške ljudske pravljice in pripovedke; 4. Pfister, M.: Pingvin Pit; 5. Pfistcr, M. : Pito vi no vi prijatelj i; 6. Bcer, H.de: Beli medvedek, kam greš?, 7. Havvthorn, Ph.: Mojaprva blokflavta; 8. Marks, A.: Moja prva elektronska klaviatura; 9. Buscher, Ch.: Odkrijte svoje barve; 10. Rudiger, M.: Umetnost ličenja. Psihologija v podjetjih. litija ZAGORJc Knjižne novosti: 1. S. Vuga: Steza do polnoči, 2. J. Musek: Osebnost pod drobnogledom, 3. E. Jurinčič: Istrijanova molitev, 4. B. Pangerc: Bližanje, 5. M. Čuk: Sledovi v pesku, 6. J. Chevalier: Slovar simbolov, 7. Afrika južno od Sahare, 8. I. Hondo: Skice za nerodene, 9. G. Recke: Sodobna domača peka, 10. B. Lipičnik: Knjižne novosti: 1. J. Plečnik: Plečnikovi kelihi, 2. S. Janez: Slovenska mladinska proza, 3. S. Sirung: Le brez strahu k zdravniku, 4. N. Borgarot: Le brez strahu k zobozdravniku, 5. T. Petauer: Leksikon rastlinskih bogastev, 6. S. Fabri: Postal si kraljevič, 7. S. Fabri: Postala si kraljična, 8. L. Loway: Anastazija Krupnik, 9. S. Silverstein: Dolgomobil, 10. M. Godwin: Angeli. fili Glasbena pot Vilme Gunzek je precej nenavadna. Ni je začela v Sloveniji, pač pa v Makedoniji. Svojo prvo pesem je posnela v studiu Metro v Ljubljani in z njo prvič javno nastopila na makedonski TV. Pesem je imela naslov Lane moj. Pisalo se je leto 1986. Leto kasneje se je še enkrat predstavila takratnemu jugoslovanskemu občinstvu. Sodelovala je na slovenski prireditvi Pokaži kaj znaš, kjer so iskali nove, talentirane pevce. Kljub temu, da ni zmagala, je strokovno komisijo tako navdušila, da so ob zmagovalki tudi njo poslali na Festival YU amaterjev, ki je bil v takrat še v celi Bosni. To je bil tudi njen zadnji stik z YU-sceno. Potem jeprišlana vrsto trboveljska skupina Polet. Kitko so se spoznali? "Fantje so igrali na poroki moje sestrične. Domači so mi neprestano "sitnarili," naj grem in kaj zapojem. Tako sem nekaj pesmi zapela, kaže, da so bili fantje zadovoljni, saj so me povabili k sodelovanju." Ko je skupina Polet razpadla, je Viki (Vilma zdaj nastopa pod tem umetniškim imenom - op. p.) pela še pri skupini Ideja, nato pa se je odloči la za samostojno kariero. Čeprav je v arhivih slovenskih radijskih postaj že nekaj Vikijinih posnetkov, teh pesmi na kaseti ne bo. /Z Dušanom Zoretom, ki je moj producent, svase odločila, dabodo na kaseti same novepesmi. Razen pesmi Siera madre bodo vse ostale avtorske. Nobenih priredb torej. Pet pesmi sem napisala sama, ostale so podpisali Dušan Zore, Janez Hvale ( 12. nasprotje) in Marino Mrčela (sodeluje s Čuki)." V slabih dveh letihje Viki torej dosegla veliko. Dvakrat je nastopila v TV oddaji Poglej in zadeni, posnela pet pesmi, zdaj pa s samimi znanimi slovenskimi glasbeniki snema svojo prvo kaseto. Le-ta naj bi izšla v začetku marca, že oktobra ima Viki namen snemati drugo kaseto in če bo prodaja dobra, bo izšel tudi CD. Upajmo, da seji bodo vsi načrti uresničili. Tomaž A. Štojs Simono sem prvič srečal "v živo" in spoznal, približno dve leti nazaj v Delavskem domu na prireditvi za trboveljske četverčke. Pozneje sva bila v stikih zaradi njene pripravljenosti sodelovanja na neki dobrodelni prireditvi in tako je tudi na pogovor za Zasavca takoj pristala. “Le Simon naj zaspi, da bo mir," mi je rekla. ^ Simona je pravzaprav zanimiv človek. Čedna, urejena, simpatična, nasmejana i predvsem zelo, zelo zgovorna. Profesionalka od pet do glave, čeprav mednajinimpogovoromni vzbujala vtisa pevke, ki ima v naši zabavni glasbi z naklado kaset in plošč absolutni rekord. Po skoraj letu in pol se je na sceno vrnila z novo, sedmo po vrsti, kaseto in CD ploščo. Z njo je zadela v polno, spet je najbolj iskana. Tudi tokrat je vse tekste napisala sama, glasbo pa (razen ene Wolfove pesmi) Goran S arac, njen soprog. Za druge pevce piše tekste le še občasno. Konkurenca je huda, ideje ne rastejo kot gobe po dežju, pa tudi časa primanjkuje zaradi drugih obveznosti. V življenju je počela že marsikaj. Od plesnih in lepotnih tekmovanj do pisanja tekstov, petja, študiranja... Rada bi izdala še pesniško zbirko, kreirala oblačila znamke Simona Weiss..., ker pa želi uspeti tudi kot prava poslovna ženska, je ustanovila svoje glasbeno založništvo Megaton. Pravi, da je ambiciozna in pripravljena tvegati, saj v življenju le tako resnično uspeš. Nekje na tej poti skozi življenje se je za nekaj časa načrtno ustavila in si izpolnila največjo osebno željo - postati mati. Zdaj je sin dovolj velik, da se je lahko vrnila na sceno. Morda nekako in nekoliko drugačna, pa vendarle še vedno enkratna. In njen zadnji izdelek je samo dokaz za to. Roman Turnšek Se premalo smeji tet Da ni motiva dandanes? Noja, mogoče ga pa res ni. Komedijajii o/iroma parodijam Mela Brooksa so se (Napihnjenci), smejale vse starosti in oba spola. Sam /ase pravi. Vedno! V Vročih sedlih si je dnmtibodoljndje sposodil western, v Mladem sledili/e/ato.ker Fmnkesteinu grozljivko. V Tišina, smejimo se - nemo komedijo, v Biti ali ne hiti -vojaško dramo, v Smešni plati zgodovine - zgodovinske speklakle in v legendarnih Spaeehulls - znanstveno fantastiko. To še zdaleč ni ves njegov življenski opus. vendar ne bi rad skozi cel članek samo našteval. Možem v pajkicah se na žalost ne boste preveč smejali. Mojster parodij je tokrat vzel na muho filmske Robine Honde. Robin Hond je Carv Klwes /na govoriti PRAVIM a n g 1 e 5 k i m naglasom. Blati. /godba pa je sicer klasična. Kot v vsakem Robinu Hoodu dtisiej, sc vrti okoli Device Murinu, Robina in njegove i ki ca k ? skoraj vse boljše fore vidimo že v predfilmu. Še huje. V filmu samem nelojalne konkurence. Ne boste nekaterih gegov i/ reklamnih verjeli, ampak na koncu dobri "izsekov” sploh NI! I.oliko hi hilo fuulje-zmagajo. Čudno ne? Možje tudi malce več besednega humorja v pajkicah se od diligili Robinov itn. Vse bolj se mi dozdeva, da Hoodov razlikujejo le po tem, da Brooks ne igra v svojih filmih zgolj jih je režiral Brooks,ki sije (kolje zaradi kaprice, temveč zato, ker je v njegovi navadi) dodelil tudi vse manj Igralcev ( ja, Igralcev), ki bi v njih nastopili. Šmrc. l*a tako sem ga imel rad.Spacebulls je bila prava umetnost. Mei,kje MIA, s kom drugim, ki nima pojma o parodijah? Že vem! Totalno se ti je sfuzlalo, ko si vidci, na kak način Clintonu velja vlju davčne olajšave, zdaj pa sc boš skušal izvleči na račun neprištevnosti! Ja. to bo. Sfuzlalo se ti je. /ato Tudi Brooks ni v reklamah slišimo: "Mei več tisto, kar je nekoč bil. Vse ali Brooks je ustvaril uspešnico stransko vlogo. Poleg Klwesa in Brooksa v filmu nastopu še Richard Lewis. Njegovega imena si zaenkrat še ni treba zapomniti. poletja - poletja 1125.” Brooks je mrtev in živ obenem. Ali to pomeni,da je Zombi'.’ Noja,ob vsem zgoraj napisanem vseeno ne morem trditi, da je film SLAB. Le Brooksovega imena si ne zasluži. Tommy TRBOVLJE - DELAVSKI DOM 28.-31. ALADIN (ris.), pet., pon. ob 16.30. uri, sob., ned. ob 10. uri. 28. -31. ROBIN HOOD (kom.), pet., pon. ob 18. uri, sob., ned. ob 17. in 19. uri. 1.2. -3.2. ORLANDO (am. zg. drama), tor. ob 17. in 19. uri, sre., čet. ob 19. uri. ZAGORJE - DELAVSKI DOM 28.l.-l.2. ROBIN HOOD (kom.), pet., pon., lor. ob 19. uri, sob., ned. ob 17. uri. 29. NAPIHNJENCI (kom.), sob. ob 10. uri. 29.-30. VRNITEV CASANOVE (drama). sob., ned. ob. 19. uri. 1.2. -4.2. MESTO RADOSTI (drama), tor., sre., čet., pet. ob 19. uri. 4.2. VSI PSI GREDO V RAJ (ris.), pet. ob 17. uri. Skupina Big Ben je pripravila čudovito akcijo za vse člane Big Ben Fan Giuba. Verjetno se sprašujete, kaj je tako strašansko imenitnega. Naj vam zaupam: fantje bodo med svojimi člani izžrebali dva srečneža, ki se bosta lahko štirinajst dni sprehajala po sončnih Havajih. Ste se kdaj spraševali, kaj med tednom počnejo fantje skupine Šank Rock? No, malo sem se pozanimala in sedaj vam bom to lepo servirala. Bobnar Aleš vodi na velenjski TV oddajo o rocku, pa na radiu Celje je tudi sodelavec, poleg tega ima tudi glasbeno šolo (če vam-je všeč, ga lahko obiščete in zagotovo boste imeli vse kaže. A l e lik a Godec naslednja mlada "Sploh jXhjhiiiiijrijiX'S v e č časa ; za vaje," M nam je A/k N,[\\ Alenka d c j a I Y^\N\ \ N Jela s Vlado y V polno paro in še Poredoš, vodja pred polet jem ho izšiai skupine Orlek, Vzrok tiči v prva njena kaseta letos, ubthu koncertov,ki lihima Med zanimivejšimi skupina širom poSlovcniji. pesmimi naj omenim Sijaj Propnu teden so že drugič noči (prvič smo to pesem nastopili v ljubljanski slišali v izvedbi Simone diskoteki Palma. : Vodopivec na festivalu ' Organizatorji koncertov jih MMSieta l‘'S?;.insiovcn vabijo na različne kraje: ski verziji pesmi I can Potekajo tudi dogovori za turnejo po Primorski. Nastopali naj bi skupaj s Šank ročke rji eook, ter Thev can't take (bat away frotn me. Se prej jiiaj bi ji ž|j:a::;še.:ena.: njena kaseta. Na njej bodo zbrane Do s pic me ml v je prišlo jazz klasike, pri skupini Vikend. Pavel Kavec, ki je bi! Spremenili so ime, zdaj so na višku svoje Vikend plus, zapustil pa popularnosti sredi sedem-: jih je basist in hkrati vodja desetih let, je izdal novo skupine Mare Mrežar. Zalo kaseto. Njen naslov je je dogovore o koncertih. Hočeš z meno j, na njej pa reklamiranje in podobne je i 1 pesmi. Na koncertih in pri snemanju kaseto sla stvari prevzel pevec Ciril Dolinšek. V studiu Luca so žc posneli 8 povsem nor ih pesmi, čaka jih snemanje še dveh, potem pa ho kaseta mu pomagala sin Mitja in bobnar Diago Gaju. Na kaseti sta tudi pesmi, kt jih po/namu i/ lairekc in pripravi jena! Prav tako so predlanske Pop delavnice: lani je že posneli pesem, s Stanovanje je ta svet. ter katero se bodo poskušali /norci bom, Pavel Kavec uvrstiti na letošnjo Pop :&Prijatelji pa pripravljajo delavnico. Bo leto 94 - leto tudi CD ploščo, na njej ho skupine Vikend plus? neka j pes mi .kiji h na kaset i /.a Nimuiio VVciss in ni. Ireno Vrčkovnik, bo. kot TAŠ HRASTNIK-KINODVORANA 28. ZADNJA VELIKA AVANTURA (akc. kom.),pet. ob 17. uri. 28.-30. VZHAJAJOČE SONCE (trillcr), pet. ob 19. uri, sob., ned. ob 17. in 19. uri. 2.2. -4.2. ORLANDO (am. zg. drama), sre., čet. ob 19. uri, pet. ob 17. uri. 4.2. ROBIN HOOD (am. kom.), pet. ob 19. uri. KINO IZLAKE 3». ROBIN HOOD (kom.), ned. ob 20.15. uri. DOL PRI HRASTNIKU 29. ZADNJA VELIKA AVANTURA (kom.), sob. ob 18. uri. kakšno korist), prav tako ima glasbeno šolo najboljši kitarist leta Bor Zuljan. Matjaž bo prav kmalu odprl pizzerijo, ubogi Davor pa pridno študira in guli šolske klopi. Kaj počne Cveto pa žal še nismo izvedeli. Miha Meglič, kitarist skupine Avia band. je še vedno novoletno razpoložen, saj kot pravi, vsak dan ušpiči kakšno neumnost. Vsekakor pa ni neumnost oziroma šala, da skupina Avia band snema novo kaseto, ki bo kmalu v prodaji. Mogoče je pa Miha zato vedno tako vesel, ali pa mogoče zato, ker bo letos videl naše maturantke in maturante! S.G. Poglavje v strojništvu Pomembno poglavje strojništva v proizvodnji, pa tudi v izobraževanju, so tehnološke meritve. Naša Srednja šola Trbovlje pa ni najbolje opremljena, zato si moramo pri pouku meritev pomagati z merilnimi pripomočki, ki so namjih zaradi obrabljenosti odstopile tovarne. Tako se srečujemo ne samo s prostorsko stisko, pač pa tudi s skromno opremljenostjo. Ker je dandanes finančna pomoč skoraj nedostopna, smo si pri opremljanju prostorov pomagali kar sami in kletne prostore preuredili v prijetne, specializirane učilnice. Učni pripomočki za praktično uporabo tehnoloških meritev pa so predragi. Privoščijo sijih lahko le finančno zmogljivejše tovarne. Veliko pomoč nam pri učenju nudi trboveljska Strojegradnja, ki nam daje na voljo svoje specializirane delovne prostore. Nedavno smo obiskali njihovo merilnico, da smo si ogledali natezni preizkus ter uporabo ultrazvoka v proizvodnji. Ob razlagi, kako potekajo poslovni odnosi med proizvajalcem in naročiteljem, smo spoznali, kako pomembne so tehnološke meritve v praksi. Z že vnaprej pripravljenimi preizkušanci so nam pokazali, kako poteka natezni preizkus in kakšna je udarna žilavost žilavih in krkih materialov. Znanja ne sprejemamo samo izknjig, s takšnimi kratkimi obiski lahko podkrepimo kvaliteto svojega znanja in smo zato za vsakršno zunanjo pomoč močno hvaležni. Leon Kušter Boris» malce drugače Že v prejšnji številki sem pisal o odličnem košarkarju Borisu Korenu. Ampak, kdo to sploh je? To je 198 cm visok košarkar, ki trenutno igra pri KK Zagorje in je ta čas eden najboljših mladih košarkarjev v Sloveniji. Star je 17 let, dijak Srednje elektotehnične šole v Zagorju. Po horoskopu je riba. Poleg košarke sta njegova hobija tudi plavanje in tenis. Svoj prosti čas rad preživlja v družbi prijateljev. Najraje posluša techno glasbo. Svoj želodec najraje napolni s kalamari (lignji) zraven pa pije coca-colo in gosti sok. Njegov vzornik je Charles Barkley, ki se s svojimi "skromnimi" 196centimetri lahko kosa z najboljšimi igralci NBA lige. Skrivnost njegovega uspehaje v treningu: "Več treniraš, boljši si." Trenutno si želi, da bi se z reprezentanco v Izraelu kar najbolje odrezal. Želi si tudi kar najbolje končati šolo, saj pravi, da se od samega športa ne da živeti in je potrebno imeti tudi kakšen poklic (dodaten zaslužek). Kaj meni Boris o košarki v Zasavju? "Mislim, da bi k večji popularnosti in tudi kakovosti pripomogla kakšna posebna liga, v kateri bi sodelovale vse slovenske srednje šole. Poglejmo samo v Ameriko, kjer imajo že vrsto let organizirano ligo NCAA, kije že od vsega začetka nekakšna "tovarna" igralcev, ki so potem večinoma dokaj uspešni v NBA. Pa tudi način igranja bi moral biti bolj atraktiven.Prejšnji teden, na primer, ko smo igrali z gimnazijci, je bilo na tekmi več gledalcev, kot pa na kakšni naši prvenstveni tekmi." Marko Herman Giuma^ijada ’94 Tudi letos bomo imeli gimnazij ci s voj " občni zbor", svojo gimnazijado. Tretja gimnazijada bo letos v Mariboru, kjer bo potekala pod okriljem mariborske Gimnazije II. Tudi letos se je bodo udeležili zasavski gimnazijci. Ta prireditev naj bi bila v začetku aprila. Tako imajo gimnazijci še dovolj časa, da pripravijo dobro predstavo. Prejšnji dve, recitala Žarek iz teme in Naše deviške misli so posiljene, s ta bili deležni dosti pohval in upajmo, da bo tako tudi z letošnjo predstavo. P.Ž. Postaja Zoo Au, pazi, noga! Tako se začne vsako ponedeljkovo jutro na avtobusni postaji. Pa ne samo ponedeljkovo... Štiri leta se že vozim, pa še enkrat nisem doživel, da oba avtobusa ne bi bila tako nabito polna, da roke in noge že skoraj molijo ven. Zakaj se že enkrat ne spomnijo, da bi uvedli še en avtobus? Očitno na avtobusni upravi ne pomislijo, kaj bi se lahko zgodilo ob prometni nesreči. Pred kratkim pa so nas udarili še po naših tako in takoprazn ih žepih. Ob sobotah dijaška mesečna vozovnica ne velja več. Oprostite, toda nekateri hodijo v Trbovlje odigrat tehno GSBL, kije postala nekakšna obveznašolskadejavnost, nekakšen "pouk" za ljubitelje košarke, nekateri obiskujejo različne dejavnosti, na primer gledališče in še bi lahko naštevali, Kaj potem, če se še v Klub Mesečina vozimo z mesečnimi vozovnicami. Saj je avtobusni prevoz v Zasavju že tako ali tako eden izmed najdražjih v Sloveniji. Avtobusi so neurejeni, umazani. Saj vem, da jih umažemo in uničimo mi. Toda tudi kdo drug bi lahko kaj storil proti temu. Morda bi bila rešitev sprevodnik, ki bi kontroliral mesečne, pobiral denar, igral "policaja" - sramota za tako kulturno mladino, kot smo mi - in tako naprej. Sedaj je to delo prepuščeno šoferju. Miriti mora "podivjan folk", pobirati denar, zraven pa še gledati na cesto !? Na začetku leta so si starejši oddahnili, ko so na avtobusu videli sprevodnika. Ni bilo prerivanja, stopanja po prstih... Toda bilo je prelepo, da bi trajalo. Zakaj ne bi zaposlili še nekaj dodatnih ljudi ( saj imamo nevemkoliko tisoč nezaposlenih), da bi to delo opravljali redno in učinkovito. Če bi vozil še en avtobus več ob urah, ko hodijo dijaki v šole ali iz njih, ne bi bilo zamud. Veliko učencev namreč velikokrat pridrvi v razred z izgovorom: "Oprostite, avtobus je imel zamudo. "Profesorji in učitelji nam kmalu ne bodo več verjeli. Očitno se zgodovina ponavlja. Vračamo se namreč k zakonu narave, to je zakon močnejšega. Sedel bo torej tisti, ki je močnejši. Starejši pa naj lepo stojijo, saj so že tako navajeni trpeti, kajne? Joj, pa še nekaj. Zunanjost je ogledalo vsakega (človeka) - avtobusnega podjetja. Aleksander Lavrini a« mm te\.-060A,|6 056 26 333 iax'. 060A/26^8 Vsak dan PROGRAM MAJ od ponedeljka do petka od 6h * 19k; sobota, nedelja, prazniki od 8h - 19h. PISARNIŠKO POHIŠTVO, SAMSKE SOBE, HOTELSKA OPREMA IN DELA PO NAROČILU. Pokličete nas na telefon: 21 145, 24 052 SKUPAJ BOMO NAŠLI REŠITEV. HRUSI PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE d.o.o. Gabrsko 73, Trbovlje TELEFON: 0601/21 135 DELOVNI ČAS: NON - STOP RENT-A-CAR UGODEN NAJEM OSEBNIH IN KOMBI VOZIL, MOŽEN NAJEM Z VOZNIKOM! Vozilo lahko najamete tudi v poslovalnici AVTOMATERIAL; Cesta 1. maja 19, HRASTNIK TELEFON: 0601/43 274 DELOVNI ČAS: 8.00-12.00, 13.00-17.00, sobota: 8.00-12.00 AVTOKLEPARSTVO in komisijska prodaja avto delov Rajko JEREB 61410 Zagorje,.Kosovelova 13; tel.: 0601/61 7.S6 / -PRODAJA NOVIH AVTODELOV - PRODAJA OBNOVLJENIH AVTODELOV Z ENOLETNO GARANCIJO - KOMISIJSKA PRODAJA RABLJENIH AVTODELOV - MOŽNOST NAROČILA POSAMEZNIH AVTODELOV Pokličite nas na tel.: 0601/63 101 ali nas obiščite v skladišču, Podvine 30, Zagorje o/S (poleg BIFEJA NAVI). ' DELOVNI ČAS:, ob delavnikih: 8.00 - 16.00, sobota 8.00 - 12.00 Naša akcija zbiranja najboljših zasavskih športnikov sc izteka. V uredništvo je prispelo 43 glasovnic najboljših zasavskih športnikov, ki so odločile, komu pripada čast postati športnik Zasavja 93. Pri športnicah je prepričljivo, že tretjič zapored, zmagalašportnaplezalka Metka Lukančič. Pri športnikih je trboveljski strelec Sašo Korbar uspel prehiteti hrastniškega kakjakaša Gorazda Medveda in trboveljskega plezalca Vilija Gučka. Tudi pri ekipah je zmagovalec bolj kot ne prepričljivo postala ekipa rokometašev Omnikom Rudarja. Še najbolj tesno je bilo pri glasovanju za naj trenerja, saj je trener hrastniških mladih kajkašev Peter Kavzar z minimalno prednostjo ugnal Janija Hrena, ki skrbi za trboveljske strelec. Vsem zmagovalcem iskreno čestitamo in želimo, da bi jim bilo priznajo, ki jim ga bomo podelili danes v športni dvorani v Hrastniku v vspodbudo za še boljše delo. Kaj več o naših zmagovalcih in o gostih, ki so obljubili, da pridejo (plavalec Igor Majcen, a vtomobilistka Nina Jerančič, nogometaš Grega Židan, košarkar Marko Tušek, trener Zmago Sagadin, lokostrelec Samo Medved, morda tudi tekačica Brigita Bukovec), boste lahko izvedeli na prireditvi v Hrastniku in v naslednjih številkah Zasavca, kjer vam bomo vse napisali in narisali. Pravzaprav naslikali. Noj športnico '93 1. Motka Lukončič 33 t. Alenko Učor S 3. Nino Podlesnik 3 4. Molči Juvančič t Ultra Kisovec, Oria Zagorje, Steklarna Hrastnik, TKI Hrastnik, r,er^r'fpl.o^o,r9ovskopodie,ieHras,nikd<)-o'shak''8 Club Hrastnik, Koval d.o.o. Dol pri Hrastniku, Tret d.o.o. Zagorje, Fiat Servis Hribar Zagorje, Kmetijska zadruga Izlake Z.O.O., KRC "14. oktober" Hrastnik, ŠRC Polževo - hotel Jelka Franc Barič (Lukančič, Medved, Omnikom, Kavzer), Franc Barič ml. (Lukančič, Medved. Oria, Kavzar). Samo Bašclj (Lukančič. Železnik, Omnikom, Miklavčič), Miloš Breznikar (Lukančič, Korbar, Dadas, Kavzar). Bojan Burja (Podlesnik, Medved, Dadas, Kos), Rajmund Cvetko (Lukančič, Korbar. Omnikom, Hren), Janko Dornik (Ličar. Guček, SD Hohkraut. Hren). Rado Gnidič (Lukančič, Medved. Oria, Kavzar), Vili Guček (Lukančič, /, Omnikom, Kavzar), Robert Halzer (Lukančič, Medved, M ■ Za prijatelji na Dol Aljoša Žibrct je bil kljub temu, da zaradi poškodbe ni odigral vseh tekem jesenskega dela drugoligaškega prvenstva, najboljši strelec zasavskih rokometnih ligašev. Z doseženimi 59 goli je za dva zadetka prehitel državnega reprezentanta Dušana Andrejiča ter za šest igralca TKI Hrastnika Mirana Šeška, ki pa spomladi ne bo več igral v tem klubu. Sedaj 22-letni Žibret je bil nedvomno eden najbolj nadarjenih trboveljskih rokometašev v zadnjem obdobju. Že kot najstnik je zaigral v članski vrsti Rudarja, prav tako je odigral nekaj tekem tudi za slovensko državno reprezentanco. Po prihodu Toneta Medveda je izgubil mesto na levem krilu trboveljske ekipe in se po osvojenem republiškem naslovu s trboveljsko ekipo pred dvema letoma in pol s še nekaterimi igralci preselil v Zagorje. S to ekipo je bil prvak druge (po kakovosti tretje) slovenske I ige, sedaj pa že drugo vL- leto nastopa v drugoligaški konkurenci. Aljoša, kako ocenjuješ prvi del drugoligaškega prvenstva? Morda smo pričakovali kakšno točko več, toda 12 osvojenih točk je v zelo slabih pogojih za delo. ki so sedaj že marsikomu znane, povsem realen izkupiček. Računali smo na vse domače zmage z izjemo Dobove, ki je velik favorit lige, a smo jo premagali. Izgubili pa smo s Pomurko in Ormožem. Te točke smo nadomestili z zmagami v Radgoni in Hrastniku. Spomladanski del ste pričeli zelo oslabljeni. Kar pet igralcev je odšlo k Dolu TKI Hrastniku. Kaj lahko pričakujemo od ekipe Zagorja v drugem delu prvenstva? Brez petih igralcev, ki so odšli predvsem zaradi nemogočih pogojev, smo seveda veliko slabša ekipa. Naš edini cilj je tako obstanek v ligi. Ta cilj pa smo z zmago v prvem kolu drugega dela prvenstva v Murski Soboti s Poletom pravzaprav že dosegli. Seveda bomo poizkušali iztržiti še kakšno zmago, toda bržčas več od še štirih ali šestih točk nismo Aljoša Žibret sposobni doseči. Kako ste igrali v Murski Soboti? , Seveda se je tako številen odhod igralcev poznal v igri. Igrali pa smo zelo disciplinirano in borbeno, ves čas nadzorovali položaj in brez težav zmagali. Najboljši na igrišču je bil vsekakor naš vratar Šuštar. Poletje na srečo ena najslabših ekip v ligi. ki bo najbrž ob Radgoni morala v slabšo konkurenco. S lem pa bi Dolani ostali v drugi ligi, kar jim seveda od srca želim. Si tudi ti želel zapustiti zagorski klub? Najprej sem se mislil vrnili v Omnikom Rudar. Kcrpa sem si v predzadnjem kolu poškodoval koleno in sem moral mesec dni mirovati, sc niso več zanimali zame. Obstajalaje tudi možnost pres- topa na Dol. Zataknilo se je pri visoki odškodnini, ki sojo zahtevali Zagoijani. Tako sem bil primoran ostati še pol leta v tem klubu. Kakšne so tvoje ambicije? Dogovorili smo se, da bom po tem prvenstvu prost igralec in da ne bodo zahtevali odškodnine. Če se razmere v zagorskem rokometu ne bodo uredile, bom tudi jaz poizkal drugo sredino. Mislim, da bom tako kot tudi moji dosedanji soigralci in veliki prijatelji nadaljeval v TKI Hrastniku, ki ima velike cilje v naslednji sezoni, ko naj bi štartal na prvo ligo. Ob koncu še nekaj besed o tvojih igrah, ki so te privedle do najboljšega strelca zasavskih rokometašev! V glavnem sem igral dobro. Nekoliko slabše je bilo le v tekmi z Ormožem, ko sem prehitro zaključil zadnji napad in smo nato tekmo nesrečno izgubili. Sicer pa o dobrih nastopih pričajo tudi zadetki, ki pav rokometu mnogokrat niti niso najbolj pomembni. Zahvalo za vodstvo na lestvici Zasavca dolgujem pravzaprav celi ekipi. Sašo Fabjan —-J Omnikom. Kavzar), Igor Holcšek (Lukančič, Korbar, Dadas, Kavzar), Bogdan Hribar (Podlesnik, Korbar, Dadas, Kos), Željko Hrnčič (Lukančič, Korbar, SD Hohkraut, Simerl), Simona Izgoršek (Lukančič, Guček, Omnikom, Kavzar), Ivo Jekoš (Lukančič, Korbar, Omnikom, Kavzar), Peter Kauzer (Lukančič, Medved, Omnikom, Simerl), Barbara Kmetič (Lukančič, Korbar, Omnikom, Kavzar), Dane Kmetič (Lukančič. Guček, Omnikom, Hren), Sašo Korbar (Lukančič, Korbar, SD Hohkraut, Hren), Lado Kovač (Ličar, Korbar, SD Alojz Hohkraut, Hren), David Kranjc (Lukančič, Korbar, SD Hohkraut, Simerl), Barbara Kus (Lukančič, Korbar, Omnikom, Kavzar), Alenka Ličar (Lukančič, Medved, Omnikom, / ),Metka Lukančič (Lukančič, Guček, Omnikom, Kavzar). Borut Markošek (Lukančič, Kranjc, SD Hohkraut, Simerl), Gorazd Medved (Lukančič, Guček. Omnikom, Halzer), Tatjana Podbregar (Ličar. Korbar, SD Hohkraut, Hren). Zvone Pograjc (Lukančič, Korbar, SD Hohkraut, Hren), Darko Raušl (Ličar, Guček, Omnikom, Kavzar), Franc Rešetar (Juvančič, Korbar, SD Hohkraut, Hren), Darino Rižner (Lukančič, Medved, Omnikom. Kavzar), Srečko Rozman (Lukančič, Železnik, Omnikom, Miklavčič), Marjan Skaza (Ličar, Medved, SD Hohkraut, Kavzar), Martin Strakušek (Lukančič, Korbar, SD Hohkraut. Hren).Miro Škrinjar (Lukančič, Korbar, Omnikom, Simerl), Roman Vodeb (Lukančič, Guček, Omnikom, /), Drago Vouk (Lukančič, Medved, Omnikom, Kavzar), Matjaž Vrbnjak (Lukančič, Korbar, Omnikom. Kavzar),Jernej Zalaznik (Juvančič, Medved, Omnikom. Kavzar), Filip Žibret (Lukančič, Guček. Omnikom, Hren). Vinko Žibret (Lukančič, Korbar. Dadas. Hren), Jani Žlak (Lukančič, Železnik, SD Hohkraut, Hren), Dušan Žagar (Podlesnik, Korbar, Dadas, Kos). Rokomet Sodniki, sodniki? Prevent - Goldstar 26:18 (8:11) Slovenj Gradec, športna dvorana, gledalcev 500, sodnika Repenšek ( Rečica) in Požežnik (Ce). Prevent: Mavrič, Miha] 3, Leve 2, I. Doberšek 7, B. DoberSek 3, Mave 4, Kleč 2, Štrigeljj, Matovič. Presad: Krt, Andrejič 6, Kolar, Maček 4, Špelič 2, Kos 4, Peternel 2, Sotenšek, Doblekar, Vrbajs, Kogovšek. Prvič pod novim imenom Goldstar so igralci iz Litije pričakovali uspeh na gostovanju, vendar sta jim to preprečila sodnika. Če samo pogledamo rezultat preko srečanja ki seje gibal takole: 0:3, 1:4, 6:9, polčas 8:11 za goste, ki so povedli na začetku drugega polčasa z 8:13 potem paje bilo vsega konec pri 14:14 v 45 minuti i n od takrat naprej so bili na igrišču samo domači in pa sodnika, ki sta imela navodila kako soditi do konca. Omenimo še da so Lilijani igrali brez kaznovanega Špendeta. S.K. Spet sodniki Ribnica - Omikoni Rudar 15:14(11:7) Ribnica, dvorana športnega centra, gledalcev 500, sodnika Požežnik (Ce) in Repenšek (Rečica). Ribnica: Dukič, Gogalia 2, Dokic 3, Ilc, Marolt 2, Ivance, Painic 4, Lesar 3, Škaper 1, Mihelič, Jurič, Gelzel. Omnikom: Lipovšek, Šikovec, Medved 6, S.Deržič, Sečki, Vrbnjak 1, Kosec 1, I.Deržič 2, Senčar 1, Mašič, Voglar 3, Senica. Vsekakor ena najbolj čudnih tekem. Prva dva gola sta bila dosežena iz sedemetrovk, nato pa so Trboveljčani povedli s 5:2. Ribničani so z globoko obrambo nato povsem onemogočili počasne zunanje igralcaOmnikoma. ki nikakor niso mogli priti niti do strela na gol, kadar pa so, sta jih prekinila sodnika, ali paje žoga poletela mimo gola. Do polčasa so domačini prišli do visokega vodstva (11:7). Trboveljčani scimeli v zadnji sekundi prosti met z devetih metrov. Senčarje dosegel gol, vendar sta sodnika gol razveljavila. V drugempolčasu je bila igra takoenih kot drugih zmedena ter brez idej in šele v deveti minuti smo videli prvi gol v nadaljevanju. Ribničani so vodili že s 13:7, ko so se Omnikomovci vendarle toliko zbrali, da so gostitelje dohiteli. V zadnjih petih minutah tako eni kot tudi drugi niso uspeli doseči gola, še največ k temu pa sta pripomogla sodnika, ki sta povsem podleglapritiskom občinstva. V zadnjih sekundah so imeli Omnikomovci sicer priložnost za izenačenje, vendar je žoga končala v mreži za golom. B.K. Maščevanje Goldstar - Kolinska Slovan 26:14(10:8) Litija, športna dvorana, gledalcev 800, sodnika Povalej (Celje) in Melanšek (Velenje). Naj košarkar Zasavja Zasavc v sodelovanju s tenis parkom As Litija izbira naj košarkarja Zasavja. Tokrat seje pri Litijanih najbolj izkazal veteran Pavle Polanec, pri Zagotjanih pa Andrej Čop. Ocene Litija' (18. kolo): 5 Polanec, 3 Bošnjak, 1 Šiško; Zagorje (18. kolo); 5 Čop. 3 Omahne. 1 Bassin Skupno: 61 Šiško. 54 Bassin. 32 Koren. 23 Košnik, 21 Bošnjak. ISDeležan, 17 Jocovič. 15 Turbič, 14 Kofol, 12 Čop, 10 Merčon in Peterlin. 8 Polanec, 6 Omahne, 5 Soršak. 4 Krofi, 2 Pavliha, 1 Mirtič, Kovač in Kranjc. Strelci: 377 Bassin, 314 Bošnjak, 203 Turbič, 193 Jocovič, 187 Koren, 177 Deležan, 176 Šiško, 168 Polanec. 154 Peterlin, 104 Čop, Ì02 Omahne, 101 Košnik, 88 Kofol. 73 Merčon, itn. ÌTìENISIRA'RK TENIS V DVORANI v Litiji Telefon: 061/881-817 Goldstar: Krt, Špelič 1, AndrejičS, Maček?, Kogovšek 1, Verbajs, Kos 3, Solenšek 2, Mandelj 2, Peternel 2, Ulčar, Doblekar. Slovan: Franetič, Glavač 2, Jelčič 1, Počervina 4, Šolaja, Hecelj 2, M. Papež 1, Kastelic 1, Dragar 3, B. Papež, Jovanovič, Ribič. Če ne bi spremljali tekme, ne bi mogli vegeti rezultatu, tako pa... Domači so pred polno dvorano povsem nadigrali goste, ki razen grobosti, kjer je prednjačil bivši igralec domačih Počervina, ki je huje poškodoval Andrejiča, niso pokazali nič. Resje sicer, da so vodili z 8:6, ko pa je v igro vstopil Dušan Krt, novi vratar Litijanov, gostje dopolčasa niso več dosegli zadetka. Svojo serijo obramb je Krt nadaljeval v drugem polčasu, saj mu niso mogli dati zadetka (skupaj le 6 zadetkov v drugem polčasu). Poleg Krta je blestela celotna obramba domačih, kljub odsotnosti Špendeta in Kolaga so domači vrnili stare dolgove, ki sežejo še v lanski polfinale pokala, z revaloriziranimi obrestmi in tako napovedali napad na vrh lestvice, to je drugo mesto. In prav zanimivo bo v sobotnem derbiju v Trbovljah, kajti morebitna zmaga Litijanov bi apetite samo še podvojila. O sodnikih danes le toliko, da si nista upala kaznovati grobosti Počervine, ki je lahko počel, kar je hotel. ' S.K. Pomembna zmaga Radgona - Dol TKI Hrastnik 23:29(9:15) Radenci, dvorana OŠ, gledalcev 80, sodnika. Cirkvenčič in Tomšič (oba Lj). Radgona: Miljevič, Rauš 2, Ambruš 2, Trbuc 3, Žalodec 8, Horvat 1, Perša 2. Strah, Klun 2, Javernik 3, Merčnik, Šic. Dol TKI: Šantej, Raušl, Špajzer, Fajdiga 6. Kranjc 3, Fabjan 3, Plevnik 1, Moljk 4, Oblak, Lipovšek 6. Vidmar, Šterb ucel. Čeprav je šlo za pomembno srečanje ekip z dna lestvice, je bila tekma izredno fer, sojenje pa nadvse korektno. Domačini, ki so ob morebitnem uspehu še lahko računali na nadaljevanje boja zaobstanekvligi, sonakoncu športno čestitali boljšim nasprotni kom. Gostje, na čelu z Darkom Raušlom. ki je prvič zaigral za svoj novi klub, so prevzeli pobudo takoj na začetku in jo obdržali vse do zadnje minute, ko so zadovoljni z visokim vodstvom popustili in dovolili gostiteljem, da so v pičli minuti dosegli tri zadetke in tako precej ublažili poraz. Dolani zaslužijo vso pohvalo zlasti za igro v prvem polčasu, ko so z globoko obrambo povsem zaustavili domači napad in si priigrali visoko prednost. V začetku drugega polčasa so gostitelji njihovo prednost dvakrat znižali na 4 zadetke, nakar so gostje ob odličnih obrambah mladega vratarja Francija Šantlja naredili delni rezultat 5:0 in dokončno strli odpor borbenih gostiteljev. Tudi. ko je trenerŽagarpolegnil izigrc odličnega Kranjca, natopa še Raušla in deloma Moljka, se odnos moči na parketu ni prav nič spremenil, kar nedvomno potijuje novo kvaliteto dolske ekipe. Za pomembno zmago so zaslužni prav vsi igralci. Posebej pa velja pohvaliti odličnega Šantlja, ki je v dntgem polčasu zamenjal na vratih solidnega Štcrbucla. ob njem pa še Raušla, Kranjca, Moljka in Fajdigo. J.P. Poraz Radečanov Krško - Radečepapir 21:13(10:6) Krško, dvorana v Leskovcu, gledalcev 300, sodnika Puntarle in Juratovec. Krško: Božič, Keše 2, Šiško 1. Šebek, Bernardič, Novak 1. Iskra 5, Kukavica 1, M.Urbanč 3, D. Urbanč 2, Vrtovšek 6. Imperi. Radečepapir: Skušek, Mlakar. Potočnik, Mervič. Rizmal 1. Rus, Zahrastnik 1, D.Kolander 6, T.Kolander 2, Strnad, Sotlar 3, Mitič. V povprečni, na trenutke tudi grobi igri, so igralci Radečepapirja v uvodni tekmi izgubili. Najboljši igralec tekme je bil D.Kolander s šestimi zadetki, pri domačinih pa sta bila najboljša Iskra in Vrtovšek. Igralcem Radečepapirja se pozna, da so imeli naporne treninge, novi trener Slavko Ivezič pa z zamenjavami in spremembami poskuša najti pravo ekipo, ki naj bi si v nadaljevanju zagotovila nastop v play offu. F.K. Turnir kadetov Trbovlje- Kadeti vodmoru med državno ligo prevetjajo svoje rokometno znanje v zimski ligi, ki jo na pobudo Kolinske Slovana igrajo po celi Sloveniji. Trboveljčani so v svoji skupini, kjer igrajo še Gorenje, Šcšir, Kodeljevo in Prcvent.poprvem kolu turniga vodili. V petek so Trboveljčani najprej odigrali zaostalo tekmo s Šcširjcm v Škofji Loki in z domačo ekipo izgubili s 15:17 (10:6). V soboto pa so odpotovali v Velenje, kjer so najprej odigrali tekmo s Kodeljevim injo izgubili zrezultatom 21:15 (10:6). Najboljši igralec je bil Sebastjan Podbregar z osmimi zadetki, za spremembo pa je slabo branil vratar Primož Hančič. V drugem srečanju so na naevtralnem terenu Omnikomovci premagali Šešir s 16:13 (7:7). Rok Tržan in Sebastjan Podbregar sta po šestkrat zadela vrata nasprotne ekipe. Trboveljčani so nastopili brez njihovega najboljšega krožnega napadalca Gorazda Šikovca, ki je s člansko vrsto nastopal v Ribnici. Na polovici zimske lige imajo Trboveljčani tako 7 točk. B.K. Košarka Zmaga zunaj Ježica - Litija 70:78 (39:47) Ljubljana, ŠRC Ježica, gledalcev 100, sodnika Sišer (MS) in Celiar (Radovljica). Ježica: Božič 14, G. Bojovič 12, Thaler 15, D.Bojovič 9, Šuštaršič 2, Somar 18. Litija: Pavliha 4, Peterlin 14, Polanec 24, Jocovič 2, Bošnjak 13. Deležan 17, Šiško 4. Lilijani nadaljujejo serijo zmag. Tokrat so izkoristili predvsem višino Bošnjaka in strelske sposobnosti 46-letnega Polanca ter borbenega Deležan in vodili tudi za 15 točk. Domači so se jim sicer približali na 4 točke, vendar so Lilijani preko omenjenih treh igralcev obdržali vodstvo ter obdržali pomembno zmago. S.K. Slab začetek Bistica - Zagorje 84:73 (33:37, 65:65) Bistrica, dvorana OS, gledalcev 50, sodnika Gselman (Miklavž), Ocver (Slovenjske Konjice). Bistica: Sekol 10, Kozar 23, Rahle 22, Tršavec, Šathal ter 8, Brumec4, Šljivar 7, Pogorevc, Svenšek 6, Dedič 4. Zagorje: Murn 2, Bassin 19, Leskovšek, Turbič 13. Kofol 10, Krofi, Koren, Čop 16, Omahne 13. Začetek tekme je bil izredno počasen, obe ekipi pa sta veliko pozornost posvečali obrambi. Takoje bilo storjeno veliko napak v napadu. Naj rokometaš Zasavja Zasavc in Crema d.o.o. izbirata najboljšega rokometaša in strelca Zasavja. Tokrat objavljamo točke za igralce Goldstaija za dve koli, Omni koma pa za eno. Ocene: Goldstar (12. kolo): 5 Doblekar, 3 Andrejič, 1 Maček; 13. kolo: 5 Krt, 3 Maček, 1 Andrejič. Omnikom (13. kolo): 5 Medved, 3 Voglar, 1 Lipovšek. Skupno - ocene: 36 Andrejič, 24 Voglar, 23 Doblekar, 22 Lipovšek, 21 Kosec, 16 Maček, 15 Medved, 14 Senčar, 12 Ulčar, 9 S.Deržič, 8 Špende, 7 Kos in Kolar, 6 I. Deržič, 5 Krt, 3 Jug in Mašič, 1 Špelič in Kogovšek. Strelci: 71 Andrejič (GL), 63 Žibrct (Z) in Moljk (TKI), 60 Medved (OR), 58 Maček (GL), 54 Voglar (OR), 53 Šeško (TKI), 46 R. Zahrastnik (RO). 45 Kosec (OR), 45 T. Kolander (RP), 35 A. Ule (Z) in Lipovšek (TKI), 33 Stropnik (TKI), 32 Kolar (GL) in Špajzer (TKI), 31 Kos (GL). m«šd.o.o. Zagon« FitnesCenter FITOBS, SAUNA, MASAŽA, MASAŽA pioti (mm;, aerobika, bio bar M Kegljači v polnem zamahu Trbovlje - Zelo zanimivo bo na Kegljišču Rudarja tudi ta konec tedna. V soboto se bo nadaljevalo tekmovanje v prvi ligi za moške in ženske. Ob 13.30 se bo ženska ekipa Dadas Rudarja pomerila z Gorico, ob 16.00 pa bo še moška tekma med domačimi in Teksti no iz Ajdovščine. V nedeljo s pričetkom ob 15.00 pa bo finalni nastop prvega odprtega prvenstva Trbovelj. Finalisti so Albin Juvančič, Hari Steržaj, Tone Šemrl, Slavko Zorman, Boris Urbanc, Trboveljčan Marjan Gantar, s šestim rezultatom predtekmovnja, pa Vlado Galjanič, Gvido Kodarin, Franc Kirbiš, Zdravko Štrukelj, Boris Benedik in Ivo Mlakar. Ljubitelji kegljanja bodo tako znova prišli na svoj račun, saj je v finalu tudi več članov državne reprezentance, ki je še vedno aktualni svetovni prvak. S.F. ROKOMET Trbovlje: 29.1. ob 19.00 Omnikom Rudar -Goldstar (l.liga) - dvorana OŠ Radeče: 29.1. ob 19.00 Radečepapir - Zagorje (2.liga) - športna dvorana Hrastnik:29.1. ob 19.00 Dol TKI - Krog (2.1iga) - športna dvorana KOŠARKA Litija: 29.1. ob 18.30 Litija - Ilirija (rdeča skupina) - športna dvorana Litija TENIS Zagorje: 29.1. ob 13.00 turnir dvojic ZAS TEN-a - 1.kategorija skupna starost nad 60 let, 2. kategorija nad 80 let (na 9 dobljenih gemov) Kasnejeje bila igra vse boljša, in ekipa iz Zagotja je prvič povedla v deseti minuti z rezultatom 21:22. Vodstvo so lahko povečali največ za pet točk, naprej pa enostavno niso zadevali. V igri seje poznalo, da so nastopili brez ključnih igralcev Košnika in Kovača, saj soigrah zpomlajenoekipo. ki ni bila kos odgovornosti. Izredno je razočaral tudi Boris Koren, ki ni dosegel niti enega koša. Drugi polčas je bil izenačen do 7 minute, kjer so se Zagotjani z d verna troj kama Bassina oddaljili za 11 točk. Takšno vodstvo so Zagotjani držali do 15. minute, nato pa v piči ih 5 mi nutah dosegli vsega 4 točke. Domači so z metom za tri točke izenačili in izsilili podaljšek. V podaljšku so bili precej boljši in zlahkotodobili tekmo. D.G. Kegljanje Stoklas sijajen četrti Trbovlje - V soboto in nedeljo so se najboljši slovenski kegljači v Trbovljah in v Ljubljani pomerili v polfinalu državnega prvenstva. Na tem tekmovnju seje sijajno odrezal član trboveljskega Dadas Rudaija Uroš Stoklas, ki je trenutno uvrščen na več kot izvrstnem četrtem mestu. Pred njim so uvrščeni le Boris Benedik (Gradis), Franc Kirbiš (Konstruktor) in Albin Juvančič (Gradis). Stoklas je v Ljubljani podrl 930, v Trbovljah pa kar 943 kegljev. Uspešnejša sta bila le Hari Steržaj z 959 in Albin Juvančič z 953 podrtimi keglji. Najboljši rezultat polfinala je dosegel vodilni Boris Benedik, ki je v Ljubljani le za en kegelj zaostal za magičnimi 1000 podrtimi keglji in tako zrušil kar 999 kegljev. V finale 24. posamezni kov, ki bo v mesecu marcu, sta se poleg Stoklasa uvrstila še dva zasavska kegljača: Bojan Burja (Dadas) kot 14. in in Vojko Šeško (EHO Hrastnik) kot 21. S.F. Tenis Winston cup v Litiji Litija - V Tenis parku AS so se ta konec tedna najboljše teniške dvojice pomerile na turniiju Dnevnik Winston Cup. Tekmovali so v dveh starostnih kategorijah (do 35 let in nad 35 let), v obeh skupaj pa je sodelovalo okrog 30 dvojic. V mlajši kategoriji je bil najuspešnejši par Ajtnik -Skvarča, v starejši pa Šmicberger - Daneu. Tenis park AS je postal že tradicionalen gostitelj teniških turniijev serije Dnevnik Kirn in Dnevnik Winston, na kar so lahko Lilijani upravičeno ponosni, saj seje njihov teniški center tako znašel v družbi centrov kot so Bit, Fit top Mengeš, Gradiant in Dolgi most. As bo gostil v kratkem še en turnir iz te serije in sicer bo to 12. in 13. marca za kategoriji nad 35 letin nad 45 let. S.K. Plavanje Lep uspeh Trbovlje - Na mednarodnem plavalnem mitingu Ravne '94 se je trboveljska vrsta zelo dobro odrezala. Najboljši je bil Jaka Potrpin, ki je v svojem letniku v štirih nastopih osvojil dve prvi (100 kravl in 50 hrbtno) in dve tretji mesti, enkrat pa je zmagal tudi Boštjan Fabjan (50 kravl) poleg tega pa je bil še d vakrat drugi in enkrat tretji. Zelo doberje bil tudi povratnik med plavalci Dadas Rudaija Davor Razpotnik, ki se je po dveletnem premoru znova vrnil v baze ne i n je z drugi m i n tretjim mestom v delfinovem slogu in s četrtima mestoma v kravlu dokazal, da bodo konkurenti letos morali računati tudi nanj. Med mlajšimi sta bila solidna tudi Kristjan Omahen s četrtim in petim mestom v delfinu in Andraž Beravs z dvema četrtima mestoma v prsnem. Med dekleti seje najbolje odrezala Tina Grobijan s po enim drugim, tretjim in četrtim mestom. Miha Paveišek, Anja Gregorčič, Petra Jerman in Katarina Piki so si s tekmovnjem med močno konkurenco nabirali izkušnje za nadaljno športno pot. Vsekakor ti vzpodbudni rezultati dajejo upanje, da se bo v Trbovljah po nekajletnem zatišju, z izjemo Sergeja Koncilje in Alenke Ličar, plavanje znova razcvetelo in bomopodoživeli čase, ko bodo trboveljski plavalci dosegali državne rekorde in osvajali prva mesta tudi na tekmovanjih višjega ranga, kot so državna prvenstva. KOŠARKA Člani: ŽKK Leljak Maribor-IpozRudar 85:51 (46:22), Ptuj - Hrastnik 85:75 (50:38). Kadeti: Helios Domžale - Litija 77:58 (34:20), Trbovlje -Zagoije 80:68 (35:36), Prebold -Hrastnik 70:39 (23:21). Pionirski festival -st.dečki: Litija - Trbovlje 53:34 (20:11), Zagorje -Hrastnik 33:48 (11:20); -st. deklice: Litija-Trbovlje 101:6 (55:2). Prijateljske - ml. dečki: Zagoije - Trbovlje 34:28, Trbovlje - Zagoije 57:34. Zagorje - Laško 63:12, Trbovlje - Laško 80:16. Mini košarka: Trbovlje - pndaZagoije31:30, Litija - Laško 30:43, Panda Zagorje - Litija 30:17, Trbovlje-Laško31:49. PLAVANJE Mednarodni miting Ravne - letniki 79, dečki: 100 kravl: 1. Justinek (EDK), 4. Razpotnik. 10. Paveišek (oba DRT); 100 delfin: 1. Abraham (FR). 3. Razpotnik, 7. Paveišek (oba DRT); 50 delfin: 1. Abraham (FR), 2 Razpotnik, 7. Paveišek (oba DRT); 50 kravl: 1. Justinek (EDK), 4. Razpotnik, 7. Paveišek (DRT) -letniki 80,dečki: 100kravl: 1 Jončeski (EDG), 8. Beravs (DRT); 50 prsno: 1. Čepelnik (FR), 4.Beravs (DRT); 100 hrbtno: 1.Medvešek (BM), 8. Beravs (DRT); 100 prsno: 1.Čepelnik (FR), 4. Beravs (DRT). - deklice: 100 kravl: 1. Revesz (Madž.), 6. Grobljar (DRT); 50 hrbtno: 1. Revesz (MADŽ), 3. Grobljar (DRT); 100 hrbtno: 1. Verhovčak (BM), 2. Grobljar (DRT); 50 kravl: 1. Revesz (Madž), 4. Grobljar (DRT); - letniki 81, dečki: 100 kravl: 1.Potrpin, 3. Fabjan (oba DRT); 100 delfin: 1. Prodnik (EDG), 5. Omahen (DRT); 50 hrbtno: 1. Potrpin, 2. Fabjan (oba DRT); 100 hrbtno: 1. Jenko (RR). 3. Potrpin (DRT); 50 delfin: 1. Prodnik (EDK), 2. Fabjan, 3. Potrpin, 4. Omahen (vsi DRT); 50 kravl: 1. Fabjan (DRT); -deklice: 100 delfin: 1. Dobaj (BM). 6. Jerman, 8. Gregorčič (obe DRT); 100 hrbtno: 1. Vaici (VV), 8. Jerman. 10. Gregorčič (obe DRT); 100 prsno: 1. Dukovič (EDK). 7. Jerman (DRT); 50 kravl: 1. Dobaj (BM), 11. Gregorčič (DRT); letniki 82, deklice: 100 kravl: 1. Prosen (TK), 7. Piki (DRT); 100 delfin: 1. Stile (Madž),6.Piki (DRT); 100 hrbtno: 1. Prosen (TK), 8. Piki (DRT); 50 kravl: 1. Prosen (TK), 7. Piki (DRT). TENIS Teniški turnir ZAS TEN inženirjev rudarstva: L Perger -Flisek, 2. Lampret - Sluk, 3. Čuljak - Roškar. Šah Novoletni hitropotezni turnir - Zagorje: 1. Hribovšek 12,2,Grčar 11, 3. Regancin 9,4. Koščič 8, 5. Bajda 7.5, 6. Vidmar 7, 7. Bajraktarevič 6.5, 8. Gračner6.9. Tomažič5.5. 10. Osmanovič 5 točk. Mesečni hitropotezni turnir-januar: 1. Krajnc 11.5, 2. Regancin 10. 3. Jurič 10, 4. Tomažič 8.5, 5. Novak 7.5,6. Koščič 7, 7. Grčar 7, 8. Gračner 7.9. Bajraktarevič 6.5, 10. Cvetko 6 točk. B.K. SBjfl Wafi w firn»/} m j M m i !p Komaj je Adria Auto d.o.o. iz Vrtojbe uvozila prve avtomobile Fiat 500, že so te simpatične malčke pripeljali v Zasavje. Zastopnik za avtomobile Fiat in Lancia Avtomehanika Hribar iz Zagorja, je to soboto priredila predstavitev Fiata 500 pred prodajalno Mera Trgoavto v Zagorju. Fiat 500 je najmanjši in najcenejši iz družine Fiatovih vozil. Čeprav je po zunanjih merah ta avto res malček, ki meri v dolžino le 3227 milimetrov, je ravno zato zelo primeren za mestno vožnjo in iskanje parkirnih prostorov. S ceno, ki naj bi se do registracije gibala med 13.000 in 13.500 DEM, pa spada med vozila, ki so še dosegljiva povprečnemu Slovencu. Ob tem velja poudariti, daje v to ceno vklj učeno tudi nekaj uporabnih malenkosti, ki v avtomobilskem svetu veljajo kot dodatna oprema. Tako je ponujeni Cinquecento opremljen z dodatnim zunanjim ogledalom na sopotnikovi strani, zatemnjenimi stekli in z zadnjimi meglenkami. Kupec pa se lahko sam odloči ali bo imel avto v navadni ali v t.i. metalni barvi, za katero je potrebno doplačilo. Naj naštejem še nekaj tehničnih lastnostih Fiata 500: poganja ga 900 kubični motor, ki razvije naj večjo moč 30kW pri 5500 vrtljajih na minuto, pogon je na prednji kolesi, naj višja hitrost je približno 140 km/h, z mesta do 100 km/h malček pospeši v 18 sekundah, poraba pa se po specifikaciji tovarne giblje med 4.8 litra neosvinčenega goriva na 100 kilometrov in 6.7 litra goriva na 100 kilometrov, kolikor porabi v mestni vožnii. v . . . . . J Čeprav je bilo naj več dogajanja pred zagorskim Trgoavtom posvečeno Fiatu 500, s katerim so se mimoidoči lahko popeljali tudi na krožno vožnjo po Zagorju (se veda le kot sopotniki), je bilo moč videti tudi druga vozila Fiatovega programa. Na ogled so bili Fiatovi Panda, Tipo in Presenetite svoje najbližnje s ČESTITKO ob rojstnem dnevu, ^ obletnicah in drugih svečanih priložnostih. pokličite na uredništvo ZASAVCA 64 166,64 250. Tempra, Marjan Hribar pa nam je povedal, da poleg teh vozil prodaja še Fiat Uno ter Themo, Dedro in Y10 iz programa Lancia, na voljo pa sta tudi dostavni vozili Ducato in Fiorino. V Zasavje se je kot kaže uveljavila tudi zavest o potrebi reklame. Marjan Hribarje v sodelovanju s prodajalno Merx Trgoavto Koper iz Zagorja, bifejem Rogljič in turistično agencijo Svarog pripravil prijetno predstavitev, kije pritegnila mnogo mimoidočih, potencialnih kupcev. Ko se bodo tega končno zavedli vsi trgovci, se kupcem obetajo boljši časi. Tekst in foto: Jože Ranzinger jr. e? Promet Litija - 18. januarja ob 16.10 uri se je zgodila prometna nezgoda pred gostilno Čebin. P.C. iz Kresniških poljan je vozil proti Litiji in iz neznanega vzroka zapeljal na desno na pločnik. Po desetih metrih je čelno trčil v kovinsko ograjo. Voznik P.C. je bil poškodovan, vozilo RS pa popolnoma uničeno. Litija - 19. januarja ob 12.13 uri je voznica B .A. iz Reka gozda, kije vozila brez vozniškega izpita, izsilila prednost vozniku B.B. iz Vrhnike. B.A. je iz stranske ceste pred Kegljiščem v Litiji pripeljala na magistralno cesto. Voznik B.B. kljub umikanju nezgode ni mogel preprečiti. Nastala je le materialna škoda. Hrastnik - 20. januarja ob 9.45 uri je O. R. izHrastnika vozil osebni avto po ulici 1. maja. V desnem ovinku je zapeljal levo in trčil v nasprot vozeče vozilo, ki ga je vozil P. Z. prav tako iz Hrastnika. Policisti so O.R. prijavili sodniku za prekrške in ga kazensko ovadili, ker je vozil ukradeno neregistrirano vozilo pod vplivom alkohola. Trbovlje-21. januarja ob 11.10 uri je na Trgu revolucije voznik osebnega vozila R. A. zbil pešakinjo Š.A. Voznik ni ustavil pred prehodom za pešce v trenutku ko je cesto prečkala Š.A. in jo z desnim delom vozila zbil. Pešakinjo je rešev;ilno vozilo odpeljalo v Z.D. Na srečo se je le lažje telesno poškodovala,policisti pašo pri vozniku našli preveliko količino alkohola v krvi. Zagorje - 23. januarja ob 15.15 uri je prišlo v Kisovcu na regionalni cesti do karambola med B.A. iz Zagorja, ki je vozil Zastavo 101 in H.S. iz Izlak, ki je prav tako vozil stoenko. B.A. je vozil na prekratki varnostni razdalji in povzročil manjšo materialno škodo. Predlagan je bil sodniku za prekrške. Kradejo kot srake Trbovlje - Neznanec je med 13. in 18. januarjem iz kletnih prostorov na vodenski cesti odnesel 6 litrov domačega vina, 15 litrov žgane pijače in nekaj prehrambenih izdelkov. Za ljubiteljem alkohola še Pozvedujejo. Kisovec - Š.M. je neznanec v noči na 21. januar vlomili v klet in odnesi nekaj steklenic hivrtj vinfts kozarce vloženih kumaric in Paprik. Nasitenega in napoj enega predrzneža ^ iSčejo, Zagorje - Pri tatvini alkoholnih pijač v trgovini Cerk so 21. januarja prijeli mladoletnika K.M. izTrbovelj. Lastnik,kije stekel za njim, seje lažje poškodoval. Stvari, ki jih je ukradel, so mu odvzeli, fanta pa izročili staršem. Hrastnik - Delavcu hrastniškega rudnika R. A. je 22. januarja neznanec iz oblačil, ki jih je pred odhodom v jamo pustil v kopalnici, ukradel denar. Zmikavta še iščejo. Litija - Na PP so 22. januarja prejeli sporočilo o vlomu na vikend na Vovšah. Neznanec je v notr;injost vikenda pr išel tako, daje razbil okensko steklo. Odnesel je radijski sprejemnik, prenosne luči, spodnje pi :ilo, motorno žago, zračno puško in še nekaj drobnarij. Vlomilca še iščejo. Pretepla občana Zagorje - Policistom znana mladoletnika S. M. izZagorja in K.M. izTrbovelj sta zaradi objesnosti 17, januarja okrog 21.. ure na Kopališki cesti pretepla L.Š. iz Zagorja. Prizadela sta mu hujše telesne poškodbe, zaradi česar je na zdravljenju v bolnici Trbovlje. Pretepla občana Tudi v Zasavju jc vse več nasilniškega obnašanja. Zagorje - Policistom znana mladoletnika S.M. iz Zagorja in K.M. iz Trbovelj sta zaradi objesnosti 17. januarja okrog 21. ure na Kopališki cesti pretepla L.Š. izZagorja. Prizadela sta mu hujše telesne poškodbe, zaradi česar je na zdravljenju v bolnici Trbovlje. Trbovlje - Med prepirom v baru Amadeus je S.Č. porezal po levi roki G.T. Odpeljali so ga v zdravstveni dom s prerezano kito. Uničil računalniški program Zagorje - Malo pred 22.00 uro je V.B. 17. januarja prišel na avtobusno postajo k prometniku v vinjenem stanju. Hotel se je izživljati nad uslužbenci. Uničil je računalniški program, s tem pa povzročil za 267.000 SIT škode. Aufbiks Tokrat najprej popravimo napako iz prejšnjega aufhiksa. Ne vem, kaj nam jc bilo, vsekakor pri pisanju nismo bili v aufbiksarskcm razpoloženju, vendar smo zamenjali udeleženca ravsa v Gobniku. Tisti, ki jc.sekal, je po besedah tistega, ki je bil ob smreko (poklical nas je v uredništvo), namreč Š.J. Menda to ni bilo prvič. In tisti, kije dobil udarec, je bil C.J. Zamenjali smo torej imeni udeležencev. Sedaj pa k tekoči problematiki. jj- V kavarni Viktorijajc močno žejen W Z.P. grozil s pretepom in razbijal steklenino, ker mu natakarica ni hotela postreči s pijačo. Seveda so morali priti ta pravi fantje, ga prijateljsko opozoriti in žejni gost seje umiril. Zvečer pa je spet prišla huda ura. Za zgrozil. Odpeljali so ga tja, kjer je lahko grozil radiatorju, zaklenjenim vratom in majhni linici. jr Trije moški so na Valvasorjevem 0 trgu v Litiji našli K.B., ki je imel poškodovano glavo, ki je bila tudi precej težka in prepojena. Tudi možje v plavcm niso mogli ugotoviti, kaj seje hudega možaku zgodilo. jj- Iz bifeja Mercator na 0 Rozmanovem trgu v Litiji je K.H. lastoročno potegnil na piano in ga mahnil na g. M.N. naj bi pred tem žalil K.H. K. pa taka demokracija, ko ne moreš uiti kritizirali veš ne da hi jo dobil po g. P Nad javni red in'mir so se na V Trgu Franca Kozarja v Hrastniku spravili domačini Č.F., J.A. in M.M. Ker je bil javni red in mir posiljen ob 3.45 uri zjutraj, so seveda posredovali tisti, ki javni red in mir branijo. Jj'- M.D. je avtobusno vožnjo iz 0 Zagorja proti Trbovljam hotel popestriti. Pa potniki niso prijeli na njegove štose. Verjetno malo zrevoltiran, je po izstopu na Trgu revolucije udaril U. A. kar direktno v glavo. Tudi avtobusna vožnja očitno ni več to, kar je bila. jj- M.D. jc tokrat aufbiksar tedna. 9 Potem, ko jc zakuhal dogodek na avtobusni postaji, je prišel nekaj ur kasneje v zdravstveni dom in hotel nositi v rit še ljudi v domu. Bolela gaje namreč roka, ki si jo je poškodoval pri udarcu. Nuš nasveti drugičsinaj poišče milj pFinitTiiii nuni. mm: II Ili! VI 9. stoletju se jev Nemci ji scientizem po javil kot odpor proti Heglovemu skrajnemu idealizmu in postal izrazit materializem. Vendar sedanja scientologija nima s tem nič opraviti, tudi ne s psihologijo in psihiatrijo. Nasprotno, L. Ron Hubbard (1911-1986), Američan z Divjega Zahoda, filozof, fizik, matematik, občasno tudi igralec, ki je svoja odkritja posredoval AMA - zdravniškemu in psihiatričnemu združenju, je slednje tako razbuikal, da so začeli voditi ilegalno kampanjo proti njemu. Hubbard je kot mladenič spoznal več tujih kultur, v zgodnji mladosti prebral vse svetovne klasike, poznal orientalsko filozofijo in religijo, spoznal nekatere Freudove učence, predvsem pa ga je zanimalo, kaj je človek. Ko je v ZDA študiral matematiko, je ob tem proučil dvaindvajset tujih kultur. Svoja dognanja ni izdal v obliki knjige, marveč so jih prijatelji in znanci razmnoževali doma, kar je v Ameriki zanetilo velik "plamen". Njegova prva knjiga Moč misli nad telesom, je takoj postala bestseller. Scientologija se je začela razvijati v šestdesetih letih. Hubbard je z denarjem, ki gaje kot odškodnino za preganjanje dobil od države, izven Londona v East Grinsteadu zgradil malone grad - Saint Hill za študij scientologije in dianetike. Za dianetiko je tudi že v Sloveniji predavatelj - Samo Janežič iz Kopra, kije s predavanji vzbudil zanimanje tudi na Izlakah in je povedal: "Dianetika je znanost o umu, scientologija pa je študij o človeku, je filozofija, religija. Njena dognanja so uporabna v vsakdanjem življenju, da se človek bolj spozna, da postaja vedno bolj sposoben in odgovoren. V tem sklopu obstaja še več tehnologij, med drugim management, ki jo uporabljajo podjetjain temelji na etičnem poslovanju, tehnologija komunikacije -naučiti se poslušati, pogovarjati, da človek in družba bolje rešujeta probleme, tehnologija hitrega študija, kako premagovati težave in še vrsta drugih, s katerimi sije privzela večjo družbeno vlogo. Obstaja CDDU, združenje občanov za človekove pravice s sedežem v Kopru in Narconon centri (Recite drogi - ne!) in imajo 80 - odstotno uspešnost. V Italiji in drugje po svetu so v zadnjih dveh letih zaprli ogromno psihiatričnih bolnišnic, ker so v njih našli porazno stanje - mučenje in podobno." Tovrstni študij je še v Pordenoneju in Miinchnu, kjer se gaje že udeležila Tea Rome z Izlak in pravi, daje človek uspešnejši tudi pri delu. Pri nas je sedež v Kopru, Janežič pa tedensko predava dianetiko tudi v Ljubljani. Scientologijagovori, da imačlo vek nesrečo v svojem življenju, dogodke, ki vsebujejo takšno ali drugačno bolečino, ki vplivajo nanj. Filozofija, ki trdi, daje človek brutalna žival, nima s scientologijo nič skupnega. Človek je duhovno bitje - ima svoj um in telo, poleg znanja pridobiva tudi odgovornost do vsega, kar počne. Hubbard je postavil več aksiomov, izhaja iz tega, da imajo vsa živa bitja skupni imenovalec - preživetje. Človek imaosemdinamik po preživetju, ki sobolj ali manj izražene ter na nekaterih preživi boljše, na drugih slabše. Človek preživi preko svoje družine ali preko skupine, kateri čuti, da pripada; človekov impulz, da preživi preko celegačloveštva; preko vsega živega (rastline, živali); da preživi preko vsega materialnega, in da preživi kot duhovno bitje. Osma dinamika je impulz človeka, da preživi preko neskončnega, Boga. Ne pričakuje se, da bi človek verjel in sledil, ampak šele, ko posameznik spoznasebe, spozna tudi resnico. In bolj, ko se človek spoznava, bolj deluje na vseh dinamikah. V scientologiji velja, da so bili vsi ljudje, katerekoli rase, barve, verovanja, kreirani z enakimi pravicami in imajo neodtuljivepravice do izvajanja lastne religije, do lastnih življenj, da se branijo, izbirajo, svobodno mislijo, pišejo, govorijo, daprediskutirajo mnenjadrugihali pojasnijo svoj zorni kot. "Na predavanjih," pravi Janežič, "vedno povem tudi to, da ima vsak človek analitični in reaktivni um. Slednji je skupek fizično in čustveno bolečih trenutkov, ki imajo moč vplivanjanačloveka v sedanjem času. Obstaja tonska lestvica, ki označuje človekov akutni in kronični položaj, njegova čustva, ki kažejo stopnjo človekove afinitete. Da se stanje človeka ugotovi, celo poboljša, je potreben auditor. To je oseba, ki zna pozorno poslušati, reagirati in omogoča, da se človek sooča z dogodki iz preteklosti, ki so v umu pod stopnjo zavesti, da ti zgubijo moč in se človek povzpne po tonski lestvici vse do entuziazma. Več časa zahteva delo s človekom, ki jcbil pod raznimi psihiatričnimi tretmani. "Študij scientologije ni le v Angliji, zadnje čase se širi po vzhodnih državah. Močen val je v Rusiji, Albaniji, Madžarski. Je nepolitična organizacija, katere namen ni revolucijit, ampak evolucija. Ordiniranastrani scientološke cerkve, L oktobra lani je bila tudi v Ameriki priznana kot uradna cerkev, njen namen je ščitenje in obramba pravic ljudi pred psihiatričnim zlorabljanjem. Večina ljudi je vse življenje kronično na enem tonu. Geje le-ta negativen, na primer jeza, to pomeni, da so vse njihove reakcije v življenju pogojene z jezo. V sedanjem času na ljudi vplivata dve stvari: časovna sled (to je kronološko sosledje umskih slik v življcnskem toku človeka, ki so zelo točno zapisane in sestavljajo um) in sedanji čas. Zagotovo ste se že kdaj "zasačili", kako "potujete" skozi čas, ko se česa spominjate. Včasih se takšna sled zameša, a se lahko hitro izravna. Ko je človek stimuliran, gre lahko v dogodke iz preteklosti, ki v sedanjosti delujejo nanj, pri tem se lahko ugotovi marsikaj. To mu do neke mere omogoča auditor, ki deluje kot njegov analitični um. Ta auditira vso napetost, negativna čustva, pri tem si pomaga z e-metrom, napravo, ki registrira negativno maso človeka. Obstaja tudi stanje auditorja, imenovano clear, kije le eno stanje, deluje brez reaktivnega uma in lahkoobčutitudidrugastanja. "V tem trenutku v svetu poteka bitka," je pred kratkim zapisal ameriški scientološki časopis. "Zmešanjava v družbi je neverjetna in osnovni nastop v svetu mora biti vedno bolj v stilu auditorja kot osebe, ki ima pogum, da nekaj naredi, saj stariamo od nič." "Čas nima vloge pri celjenju ran," meni Janežič, ki v Pordenoneju študira naprej. "Bolečeizkušnjesodostikratvezanenaokolje ali kaj drugega, med vsemi so tudi starši lahko zelo restimulativni. Ko sem to slišal, sem bil presenečen, zdaj vidim, da mi je stvar pomagala in želim, da bi tudi drugi dosegli takšen rezultat kot jaz. Predavanj se udeležujejo različni ljudje, zato skupnega imenovalca ne bi mogel najti. Vsak človek ima svoje težave in probleme, le to je tisto, kar združuje." Petra Radovič V naslednjih številkah Zasavca bomo objavljali članke magistra geoloških znanosti Enia Jungwirtha o daljni preteklosti Zasavja. O času, ko so živeli še danes tako popularni dinozavri. Pred tem bi radi pisca malo bolj predstavili. Kako ste pravzaprav zašli v geološke vode? Rodil sem se pred 42 leti v Zagrebu, svojo mladost pa sem preživel v Trbovljah. Kot otrok sem se s prijatelji velikokrat igral na Kipah. Vzrok temu so bile pravljice, ki sojih pripovedovali stari rudarji. Te so govorile o piritu, ki naj bi se spremenil v zlato ali celo v diamante in o keltskih naseljih, kjer naj bi bilo staro orožje ter keltski zakladi in podobne stvari. Zgodbe so še bolj razburile našo domišljijo. Na žalost na naših odpravah na Kipah nismo našli keltskih zakladov, našli pa smo ribe, školjke in liste stare več miljonov let. Tu se je torej začelo moje zanimanje za geologijo in fosile. Kje ste študirali? Po šolanju v Zagrebu sem se vrnil v Trbovlje. Kot študent sem v Trbovljah veliko hodil po naravi, predvsem po jaloviščih in dnevnih kopih. Rezultat tega je sprva amaterska, nato pa strokovno obravnavana zbirka fosilnega materijala (fosilne rastline, školjke, morski ježki, ribji ostanki). Ljubezen do mesta moje mladosti ni nikdar ugasnila. Dokaz temu je tudi diplomska naloga, ki zajema geološke razmere med Trbovljami in Dolom pri Hrastniku, različna raziskovanja fosilov, predvsem rastlin, in dobro poznavanje posameznih nahajališč. Delam tudi doktorat z osnovno temo o fosilnih rastlinah s področja Zasavja, vendar to delo iz določenih razlogov še nisem uspel dokončati. Lani je zal ožba Arterika iz Ljubljane izdala knjigo Kranjske noše, Goldensteinove upodobitve, delo dr. IvanaStoparja, znanega Po izdajah knjig Stare celjske upodobitve, Gradovi na Slovenskem, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, Sprehodi po stari Ljubljani... H knjigi Kranjske noše sodi še mapa z dvanajstimi bakrorezi. Knjiga je mišljena kot vodnik po naši zgodovini in zanimanju za ljudske noše. Po avtorje vem mnenju je knjiga izšla v času, ko se znova oziramo v preteklost in iščemo v svojih koreninah pravico do samobitnosti, neogibnim pogojem za naš obstoj. Knjiga poleg slovenskega vsebuje še hkraten prevod v nemščino in angleščino, izšla je ob 150. Kaj pa vaše delo? S soprogo, ki je tudi inženir geologije, sva se odpravila s "trebuhom za kruhom”, kot se temu pravi. Delo sva dobila v Mostarju. Raziskovala sva boksit, iz katerega pridobivajo aluminij. Veliko časa sem raziskoval stratigrafijo, raziskoval plasti različnih geoloških starosti. Rezultat tega delaje obsežna zbirka fosilne faune in več znanstvenih člankov. V Hercegovini sem opravil tudi svoje magistrsko delo. Zakaj je bilo v Zasavju v preteklosti tako malo zanimanja za fosile? Če bi hotel dati pravilen odgovor, bi morali vprašati tukajšnje geologe. V preteklosti je bilo izredno zanimanje za premogovne in dnige plasti, ki niso direktno v povezavi s premogom. V prejšnjem stoletju so v Zasavju delovali znani učenjaki, kot so Stur, Ettingshauscn, Bittner. Tcller. Gorjanovič - Kramberger. Domačih geologov ni bilo veliko. Po drugi svetovni vojni lahko omenim le nekaj imen: Munda. Kuščer, Čebul, Hamrl in Premru. Zakaj še vedno primanjkuje zanimanje za fosile v Zasavju? Odgovor je preprost. Prvič, zelo malo je profilov in izdankov v plasteh, ki so bogate s fosili. Če sc te plasti le pojavijo, so zelo omejene. Drugič, jalovišča se širijo zelo hitro in preden pridejo koristni podatki v prave roke, je že prepozno. Tretjič, zelo malo je geoloških kadrov, paleontologov in geologov, ki se obletnici izdaje kranjskih (slovenskih) noš v Goldensteinovih upodobitvah in ob 850. obletnici prve uporabe imena mesta Ljubljane. S knjigo je avtor takorekoč za današnji čas pretvoril zanimanje za ljudske noše. Goldensteinov slikarski in risarski opus je izjemno obsežen - šteje blizu tisoč evidentiranih slik (kranjske ljudske noše je opremil z obsežnim spremnim besedilom), komentarje k posameznim nošam pa je prispeval Leopold Kordcš. Med drugim trdi, da ni evropske dežele, kjer bi bile noše na tako neznatne razdalje tako raznolike in drugačne druga od druge, hkrati pa tako slikovite in po svoje enkratne. Med ljudskimi nošami zvemo o nošnjah podeželank, kmetov, fantov, deklet, mož in ženic, o različnih opravah-pražnji, delovni, svatovski, nedeljski, rpm: ukvarjajo s fosili in ki bi ves svoj čas porabili za proučevanje fosilov. Nobeden rudnik ni zainteresiran denarno podpreti takšnega raziskovanja. Četrtič, če smem sam presoditi, je splošen neinteres do fosilov. Kakšne fosilne ostanke bi lahko našel amaterski geolog, če bi sc potikal po Kipah, Vaslah, Retju, Neži...? Našel bi lahko kakšno školjko, morskega ježka, list. pa tudi ribo, če bi imel srečo. Danes so za znanstveno raziskovanje bolj pomembni mikrofosili. Kaj menite o privatnih zbirkah fosilov? Iz izkušenj vem, da so v svetu najboljše privatne zbirke. Tisti, ki fosile zbirajo zase, zanje skrbijo in v njih vložijo veliko denarja. Kašen je vaš odnos do filma Jurrasic Park, ki je razburil duhove znanstvenikov, in vseh ostalih obiskovalcev kinodvoran? Mojc mnenje o njemje enak tistemu, kot če bi ocenjeval sliko slikarja Boticcelija ali koga drugega. Njegovo sliko si lahko ogledam, jo preučim, a narisati je ne morem tako kot on. Kakšen je namen vaših člankov vZasavcu? Zbiranje in določitev fosilnega materijala iz Zasavja je moj hobi. S članki, ki jih bodo objavili v Zasavcu, nameravam "popularizirali" naravo in starejšo zgodovino Zasavja, za 30 milijonov let nazaj. Moj namen je tudi vspodbuditi zbiranje materiala in organizirati zbirko, ki bi bila dostopna širšemu občinstvu, drugače bo čez nekaj let Zasavje izginilo kot geološki fenomen. Ta zbirka ne bi bila Spilbergov Jurski Park, ampak naš "Terciarni park Zasavja". Materijala je dovolj, tudi znanje in zanimanje bi se našlo, tako. da bi lahko naredili zbirko, ki bi bila vsem zasavskim generacijam v spomin in čast. Petra Žagar Noša pri prebivalcih ob Savi - do Litije. v različnem "lišpu", kot pravi avtor, naletimo še na skoraj pozabljena imena (plajš, mezlana, opas. irhaste hlače, ošpetel, gautre...), tovrstni bakrorezi pa so pred poldrugim stoletjem že izhajali v ljubljanskem časopisu Carniolija. Petra Radovič Ob sedmih zvečer sem se že nastanil v sobi, ki sem jo delil še s fantoma iz Amerike in Avstralije. Do noči je ostalo še precej časa in kaj najprej stori človek, ki prvič pride v Moskvo? Jasno, ogleda si Rdeči trg. V žep sem stisnil mapo mesta in zapustil hotel. Rdeči trg, po rusko imenovan Krasnaja ploščad, zelo impresionira človeka, ki ga prvič vidi. Rdeči zid Kremlja, smreke ob njem,pravljičnakatcdralazmavričnimikupolami, hotel Rpsija, Leninov mavzolej - veličastno, fascinantno. Pasel sem si oči, dokler nisem ugotovil, daje že precej temno in odšel z glavo polno zgodbic o moskovskem kriminalu. Naslednje dni sem porabil za ogled mesta. Moskva je precej umazana, polna smeti, beračev, pijancev in razpadajočih hiš. V nasprotju s tem kar mrgoli spomenikov, katedral s pozlačenimi kupolami in veličastnih palač. Gorki park z monumentalnim vhodom in razpadajočo notranjostjo, Puškinov muzej, univerza Lomonosov, notranjost Kremlja, Leninov mavzolej, muzej in neskončno njemu posvečenih spomenikov, pokopališče ruskih veličin ob samostanu Novodcviči, ruska Bela hiša... Za ogled vsega tegaje potrebno precej časa in prehojenih kilometrov. Najprikladncjše prevozno sredstvo je moskovski metro, ki pa je tudi sam vreden precejšnje pozornosti. Nekatere postaje bi bile bolj podobne muzejem kot postajam podzemne železnice, če se po hodnikih ne bi valile nepregledne množice prebivalcev desetmilijonskega mesta. Gneča ob najprometnejših urah je itn ra 'i ~ !n! [rf niMi rn-Tm^nr ^ ... tolikšna, da vlaki kljub temu, da vozijo vsakih petdeset sekund, komaj zmorejo prepeljati vse te ljudi. Predori so skopani izjemno globoko, tako da lahko služijo tudi kot zaklonišče v primeru jedrske vojne. Zato se je pri vhodu potrebno peljati po dolgih tekočih stopnicah in ene od teh so tudi najdaljše na svetu. V času mojega bivanja v Moskvi so imele padalske enote ruske vojske neki svoj praznik, zato je bilo mesto polno (večinoma pijanih) padalcev. Pogosto so izzivali pretepe, tako da z njimi ni bilo dobro zobati češenj. Vendar jih je bilo zanimivo opazovati na starem Arbatu, ko so zbrani okoli uličnega muzikanta s solzami v očeh peli ruske pesmi. Tekst in foto (Rdeči trg): Ivan Župič Tisto, kar mislečim ljudem v Srbiji še vedno vliva neko upanje v spremembo trenda splošnega propadanja, so neodvisni mediji. Nikakršnega dvoma ni, če pogledamo celotno področje Srbije, da prevladujejo državni programi, predvsem L, 2. in 3. program TV Srbije. Dopolnjujejo jih vsi programi Radia Beograd, v veliki meri tudi Politika in njena izdaja, pa tudi večina pokrajinskih in lokalnih glasil v srbskem jeziku. V samem Beogradu obstaja presenetljivo veliko število pogumnih, mladih in uspešnih, neodvisnih ali opozicijskih TV postaj, radio-programov ali časopisov. Med dnevnimi časopisi ima največji ugled Borba. Po svetu jo najbolj citirajo, prav zaradi njene objektivnosti in neodvisnosti. Politika se je osramotila, ko sejepostavilanačelonacionalistične propagande in politike, vendar se poskuša v zadnjem času vrniti k svoji demokratični tradiciji. Tisto, kar je značilno za vse časopise, je dramatično padanje naklade, pogojene tudi s padcem kupne moči prebivalcev in s težavami pri nabavi papirja in drugih potrebščin. Pionir neodvisnega novinarstva je radio postaja Studio B. Se v času takoimenovanega enoumja je dosegla popularnost z meteorsko hitrostjo. Sijajen otroški pisatelj in briljantni pisec aforizmov Duško Radovič je bil njen zaščitni znak. Danes je na prvem mestu Radio B-92, ki je postal kultna postaja in pridobil s veto vno ime i n nagrade zaradi angažiranosti in nadvse pogumnega in objektivnega informiranja. Studio B je bil tudi prvi vpremikanju alternativnega TV studia. Neodvisni TV Studio B seje pokrivala z večstrankarskim gibanjem in obseg njegove gledanosti v Beogradu je direktno vplival na osvajanje lokalne oblasti s strani opozicije. V Beogradu je danes več neodvisnih TV postaj, vendar je trenutno najbolj popularna TV Politika. Poleg hvalevrednega opozicijskega političnega stališča, ima vrsto zelo popularnih in dobrih informativnih, humorističnih in zabavnih oddaj. V Beogradu je presegla gledanost državne TV. NTV Studio B je v krizi, ki je nastala zaradi utrujenosti in večletnega pritiska, tako od oblasti kot tudi od nacionalistične opozicije. Pred kratkim je postajo zapustilo nekaj najbolj dobrih novinarjev. Povodje bil pristanek direktorja ter TV, ki je dovolila Željku Ražnjatoviču Arkanu zakup ključnih terminov predvolilne kampanje. Izven Beograda so neodvisni mediji zelo redki. Najbolj znana sta Radio Pančevo in časopis Pančevac. Nahajata se pod stalnim pritiskom oblasti in pred grožnjo, da ju bodo ukinili. Izjeme so še nekatere radio-postaje v notranjosti, ki nekaj poskušajo. Vse drugo je mrtvo morje, popolnoma prepuščeno Socialistični stranki Srbije oziroma njenemu najbolj vidnemu oddelku za propagando - televiziji Srbija. Vlado Babič Lončarjenje je na slovenskih tleh že skoraj izumrla obrt. Toda vedno ni bilo tako. Konec 19. stoletja je bilo pri nas kar 410 lončarjev, medtem ko jih je danes le še 34, ti pa so v večini že ostareli, brez naslednikov. Pravi čudež je, da najdemo prav na Izlakah, kjer lončarjenja prej sploh niso poznali, pravega predstavnika slovenske ljudske obrti, ki ni star še niti 30 let in se je za ta poklic odločil sam, brez kakršnegakoli prednika, po katerem bi to redko umetnost podedoval. Usoda Borisu Cestniku ni bila vedno naklonjena. Pred tremi leti ga je Rudnik Trbovlje postavil na cesto in tako je oče dveh majhnih otrok s strojno tehnično izobrazbo ostal brez službe. Poskusil seje v strojnem pletilstvu, ki pa gaje zaradi nerentabilnega poslovanja moral opustiti. "Pred dobrim letom sem po radiu slišal za oglas, ki je vabil v prvo lončarsko šolo v Sloveniji, ki jo je organizirala Tatjana Hlačar iz Trzina pod mentorstvom najboljšega lončarskega mojstra pri nas Francija Kremžarja iz Komende. Tako sva se z ženo udeležila te šole," pripoveduje Boris. Navdušenost nad oblikovanjem glineje bila po opravljeni šoli tako velika, da je organizatorka na željo udeležencev pripravila še nadaljevalno šolo lončarjenja, kjer so udeleženci osvojili nekatere oblike domače lončarske obrti: skleda, latvica, potičnica ali model, majolika, ipd. Ko je doma sam izdelal lončarsko vreteno, sije pridobil nekoliko ročnih spretnosti. Nadaljne ročne spretnosti si je pridobil še z dodatnimi inštrukcijami pri mojstru v Komendi in seveda z vajo na svojem vretenu. Od enostavnih izdelkov so postopno nastajali vse bolj zahtevni. Očiščeno in pravilno vlažno glino kupuje Boris pri pečarju v Celju. Upa, da bo se bo naučil izdelati tudi pravo krušno peč, ki vse bolj izginja s slovenskih domov. Glede na velikost izbranega obdelovanca lončar izbere kepo gline, ki jo na lončarskem vretenu poljubno oblikuje. Pri oblikovanju, ob stalnem nožnem vrtenju vretena, si pomaga seveda z rokami in s pripomočki (traki usnja, "špritvo" -aluminijast kos za oblikovanje gline). "Pri oblikovanju mora lončar skrbeti za enakomerno porazdelitev gline po obdelovancu, ki morajo biti v pravi enakostranski formi," pravi Boris. "Nato surovi izdelek z žico odrežem in sušim od dveh pa tudi do sedem dni," še doda. Tako sušen izdelek nato lončar glazira. Boris pripomni, da so največkrat glazuro izdelovali lončatji sami, karje ustrezalo tudi takratnim pogojem pri žganju izdelkov v pečeh na drva, ki so se zelo neenakomerno segrevale. "Danes se glazira od zunaj in znotraj, včasih se je le od znotraj, od zunaj pajebil izdelek biskvitno žgan . Glazura se danes kupi in jo mojstri ne izdelujejo več sami, pa tudi izdelki, namenjeni za prehrano, morajo biti zdravju neškodljivi." Glaziran izdelek se nato takoj da v peč, ki se segreva okrog osem ur, da doseže 960 stopinj Celzija, kjer se izdelki nato še 15 do 30 minut žgejo. Temu sledi ohlajevanje do temperature 200 stopinj Celzija, ko se izdelki lahko vzamejo iz peči. Boris se je Zasavčanom že predstavil. Na lanskem kramarskem sejmu v Zagorju je svojo dejavnost predstavil v živo z lončarskim vretenom, kjer je številnim radovednežem pokazal lončarsko umet- nost. Predstavil se je tudi v otroškem vrtcu na Izlakah. "Nad otroki sem bil resnično presenečen, saj so takoj začeli ustvarjati s svojo neomajno domišljijo. Menim, da bi se glina morala v vzgojnoizobraževalnih ustanovah bolj pogosto uporabljati za učne namene in širjenje otroške ustvarjalnosti." Ugotavlja, daje povpraševanje po tovrstnih izdelkih največje na kmetijah s kmečkim turizmom, hotelih in tudi v gospodinjstvih, saj sc vse bolj krepi čut za slovensko domačo obrt, ki je dobra osnova tudi za krepitev našega turizma. "Lončarski izdelki pa so tudi lepi v funkciji umetne obrti, kot so vaze, pepelniki, broške, za gospodinjstva in tudi poslovna darila," pravi Boris. O financiranju svojega uposabljanja paje dejal: "Lansko poletje, ko sem sc dodatno usposabljal pri mojstru Franciju Kremžarju iz Komende, mi je Zavod za zaposlovaje iz Zagorja kril potne stroške in zajamčeno plačo, vse ostalo sem plačal sam." Konec minulega leta je Boris zaprosil Republiški zavod za zaposlovanje za pridobitev sredstev za samozaposlitev, vendar odgovora še ni dobil. Vsekakor bi lahko uradni mlini upoštevali deficitarnost, da ne govorimo o skorajšnji izumrlosti tega poklica. "Moja velika željaje, da bi lahko samostojno opravljal ta poklic, ki bi nudil meni in mojim sredstva za življenje," pravi ljubitelj slovenske obrti, ki ne dovoli, da bi obrt izumrla. Mojca Kunšek foto:Jože Ranzinger jr. Iz zgodovine V' Študentovski festivali Še pred nedavnim smo bili priče zelo živahni in razvejani dejavnosti trboveljskih študentov. Posebno zimski čas je bil razgiban. Organizirali so številna predavanja, gledališke in koncertne prireditve, družabne prireditve in še kaj. Tretji študentovski festivalje v Trbovljah potekal že leta 1959, od 18. januarja do 7. februarja. V tem času so organizirali gostovanje študentov Akademijezaigralsko umetnost, nastop Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča pod vodstvom dirigenta prof. Janeza Boleta. Za zaključek pa so pripravili zadnji dan festivala v avli Delavskega doma Trbovlje družabno prireditev s plesom. Akademski slikar Janez Knez je pripravil od 24. do 31 .januarja samostojno razstavo svojih del. S takimi in podobnimi prireditvami so pred leti dajali študentje v dobršni meri ton in vsebino kulturnemu življenju Trbovelj. T.L. m f r n « it 1 1 Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. 1 I I I I j STANOVANJA IN PARCELE UGODNO PRODAM zidano garažo na Koloniji 1. maja. Tel.: 24-498. PRODAM ali dam v najem zidano garažo 6 krat 7 mwtrov na Nasipih. Tel.: 24-464. PRODAM pašnik v Čečah velikosti 4.103 Kw m2 in garažo s parcelo, garaža 21 m2 in parcela 108 m2. Cena po dogovoru. Tel.: 44-458. PRODAM parcelo za vikend, cesta, voda in elektrika ob parceli. Moj naslov: Stanislav Tori, Zgornje Izlake 19, Izlake. V ZAGORJU prodam ali dam v najem prostor za gostinski lokal 90 m2 z vrtom kletjo in kovačnico 114 m2. Tel: 73-652. V NAJEM oddamo večji vrt v Bevškem (pri Mesečini). Tel.: 21-611. AVTOMOBILI PRODAM Jugo koral 60, letnik 89, registriran do oktobra 94. Tel.: 71-149. OSTALO PRODAM 3.5 metrov prvovrstne hrastove hlodovine. Moj naslov: Alojz Hudomalj, Kotredež 43, Zagorje. PRODAM karabinko CZ -cal. 243 s montiranim daljnogledom. Tel.: 73-834. NAROČILNICA | ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.:0601/64 250,64 166; fax:0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC ulita........................... telefon., NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) PRODAM glasbeni stolp Samsung 2 krat 40 W, daljinsko vodenje, cena: 700 DEM. Moj naslov: Srečko Lindič, Neža 1, Trbovlje. PRODAM rdečo obleko za maturantski ples, uvoženo, št. 38. Cena 20.000 SIT. Tel.: 25-591. PRODAM starejši brezhiben štedilnik in hladilnik, cena po dogovoru. Tel.: 22-381. PRODAM maturantsko obleko št. 40, srebrno - sivi saten. Tel.: 27-030. UGODNO PRODAM sedežno PRODAM plinski štedilnik Kekec, 3 tone premoga, cena po dogovoru. Tel.: 22-922 int. 323 (Branko Rozman). PRODAM novo peč za centralno kurjavo EMO special 25 kilovatov na olje ali plin. cena po dogovoru. Tel.: 73-542. PRODAM peč za centralno ogrevanje, litoželezna - tip Zrenjanin in radiator - 6 členov. Tel.: 21-510. PRODAM sobno kolo malo rabljen, bele barve. Tel.: 061/559- garnituro (švedsko umetno usnje) trosed, dvosed in kot, staro leto dni za900 DEM. Tel.: 64-184, od 19. do 20. ure. POSOJAM sesalnik vorvverk za globinsko čiščenje. Tel.: 62-251 od 20. ure dalje. UGODNO PRODAM omare dolžine 2.27 m, primerne za otroško ali samsko sobo. Moj naslov: Alenka Gracar- Frol, Dom in vrt 46, Trbovlje. 707. PRODAM maturantsko roza obleko in črno kratko jakno. Tel.: 27-063. ___________DELO______________ ČE rabite pomoč pri negi starejših in pri čiščenju stanovanj, potem pokličite na tel.: 21-177. IŠČEM mojstra, ki bi mi obnovil alfa kotel za žganjekuho (spodnji del, pečnico). Tel.: 21-613. Ml A TAGRADE za naročnike | ZASAVCA "11 '■*&’ 1 ■ NAGRADA: Pilot žarometi, zračni filter, oljni filter, svečke, brisalci iz programa BOSCH, olje VALVOLINE 41, za tip avtomobila, ki ga ima izžrebanec. trgovina -ž [K (Vavtotehna Vodenska c.28, TRBOVLJE; tel.:0601/21 481, fax.0601/21 301 2. NAGRADA: Video igra GAME BOY. DORILO Ih BOUTIQUÉ ziAiAmA ceue Kešetova 13, TRBOVLJE; tel./fax.0601/21 301 3. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 15.000 SIT. CTCŽ 0 TRGOVINA Tel./fax:0601/71 827 STORITVE: polaganje, brušenje, lakiranje parleta TRGOVINA: prodaja talnik oblog, vse vrste lepil in lakov, zavese, dekorativno blago 4. NAGRADA: Prenosni radiokasetofon PANASONIC RX-FT 510. AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova » 7 , ZAGORJE Tel.: 060 l/e 1 5 75 5. NAGRADA: Električna pečica DE LONGI pni centromerkur 1 w itrgovskopodjetje ■■■■ d. d. Ijubljana blagovnica litija Valvazorjev trg 25 6. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 7.500 SIT. •mtm kmetijska zadruga B*a Izlake, ,.0.0. Izlake 40, 61411 Izlake; tel.: 0601/73 634 I SPEKTER a.o.„ Trg revolucije 7, 61 420 Trbovlje tel.: 061/26 005, 26 205, fax: 0601/26 205 • I |R|NG IPING . svetoVALrJI lfJ sv^ArAJE Ke stoP|Tve 'sTAN0VA -0 objavlja JAVNI RAZPIS Za zbiranje pisnih ponudb za oddajo poslovnega prostora v gostinsko turističnem kompleksu Medijske Toplice na Izlakah Predmet oddaje je poslovni prostor v pritljičju tribunskega objekta ob letnem bazenu v izmeri 77 m2 neto površine. Poslovni prostorje v fazi finalizacije v gostnski lokal in bo dan v najem kompletno opremljen, skladno z že izdelano projektno tehnično dokumentacijo ali skladno s predloženim programom in željami izbranega ponudnika. Najem lokala bo možen od 30. aprila 1994 dalje za določen čas, in sicer najmanj za dobo dveh let. Pisna ponudba ponudnika mora vsebovati: 1. minimalno ponujeno najemnino, ki ne sme biti nižja od 2200 DEM v tolarski protivrednosti mesečno; 2. dokazila o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti za fizične osebe oziroma overjeno kopijo izpiska iz sodnega registra za družbe; 3. potrdilo o plačanih davkih in prispevkih; 4. potrdilo o državljanstvu in stalnem prebivališču za fizične osebe; 5. eventuelni program dejavnosti. Ogled poslovnenga prostora je mogoč po predhodnem dogovoru po telefonu 0601/26-205 ali 26-005. Pisne ponudbe je treba oddati na sedež Spekter d.o.o., Trg revolucije 7, Trbovlje, najkasneje do 4.2.1994. Prednost pri izbiri bodo imeli tisti ponudniki, ki bodo prvi oddali ponudbo, ki bodo ponudili višjo najemnino in tisti, ki bodo ponudili boljše plačilne pogoje. Kriteriji za izbiro najugodnejšega ponudnika bodo tudi dosedanje reference ponudnikov na področju gostinstva in turizma ter kvaliteta predloženega programa. Po preteku roka, bomo ponudbe komisijsko odprli. Nepopolnih in nepravočasnih ponudb komisija ne bo obravnavala. NAJVIŠJA POSTOJANKA V SLOVENUI INDUSTRIJSKO PREDMESTJE BEOGRADA OBLIKA IMENA ALEKSAN- DER PREBIVA- MESTOOB REKI LAHN V NEMČIJI MENIH, KRONIST (JOVAN) TINE LOGAR ATLETSKI KLUB LEGENDA JPSKE VRTNA OKRASNA TRAJNICA PADAR SIGISMUND THALBERG RISBA STRUPEN PAJEK (ČRNA) TRST RAOS VRSTA ŽGANJA MLADO- LETNIK RAVNA STREHA SELEN SLOVENSKI VEČANJE PISATELJ (JOSIP) kMERIŠKA IGRALKA WEST FILMSKI JUNAK (S.SEAQAL) IRŽAVA POL TONA NOVINAR KANONI ZMAGA PRI TAROKU EDO RAVNIKAR HRVAŠKI POLITIK OVANES TU MANJ AN ARNE JACOBSEN LEOPOLD RANKE VOTUNE ČEDNOST NAPRAVA ZA ULOV ŽIVALI GRŠKI BOG VETROV PRIPOMOČEK ZA BARVANJE SLAB PESNIK SREDSTVO RAZSVET- HRVAŠKA KORALNI OTOK UEVANJE BALERINA PREKMUR- NOVINAR (BORIS) PESNICA PREGOVOR MOŠKI POTOMEC PEROCI SLADOM ER FRANZ ADAM VZKUK NA BIKOBORBAH RAZTOPINA NARAVNE AU UMETNE POVRŠIN- NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pšljite do 3.2. 1994 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta 20. julija 2.c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Bon v vrednosti 4.000 SIT, Fartrade d.o.o., Trbovlje 2. nagrada: Bon v vrednosti 2.500 SIT, Fartrade d.o.o., Trbovlje 3. nagrada: Bon v vrednosti 1.500 SIT, Fartrade d.o.o., Trbovlje Izž.rebanci nagradne križ.anke 2/94: 1. nagrada: Bon v vrednosti 4.000 tolarjev, KZ Izlake, Filip Šmid, Ribnik 3, Trbovlje 2. nagrada: Bon v vrednosti 3.000 tolarjev, KZ Izlake, Malči Bombek, Log 22, Hrastnik 3. nagrada: Bon v vrednosti 2.000 tolarjev, KZ Izlake, Ani Premec, Trg B. NOB 19, Dol pri Hrastniku Vsem izy.rehancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. j n I ija 2c, Zagorje do 3.2.1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno,nam sporoči te po te le fonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križ.anke 3/ Mi GVANO, OSP, OV, UNICEFSKLADZD, RUŽENIH N ARODO, ZOO, ARAT, OKAR, V, NATKO, CINE, APRIKOZA, NERESEC, KOO, OSAT, KRAL, UMKA,TLAK,OVSIKA,PCX)L, ROMB, TAUFER, ČMERIKA, NONSENS, P, ONAN, AM, SALAMA, AMARILIS, IHARA, KORENINICA,! UMEN,OMAR, KEPER, ALESI, ROKA, OSEKA. mniRADÉt TRGOVINA Z MATERIALOM ZA VODOVOD IN CENTRALNO KURJAVO TRG SVOBODE 12 (TRŽNICA TRBOVLJE) PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: KOMPLETEN VODOVODNI MATERIAL, RADIATORJE, ČRPALKE GRUNDFOS, SANITARNO KERAMIKO, KOPALNIŠKO OPREMO, BOJLERJE, EKSPANZUSKE POSODE, GOR ILCE LAMBORGHINI IN OSTALO. V JANUARJU POPUST ZA ENOROČNE ARMATURE ARMAL. TOVARNIŠKA CENA -15% Možnost nakupa na čeke. Delovni čas: 8-12 in 15-19 rpm: u MLADE REŠEVALCE /b Mdi \\^v HRVAŠKA POKRAJINA DELAVKA V TKALNICI SAMOO EJ ERNST HAECKEL NIZOZEM- SKA NJORKA Lt KARTA ► fa m SREDSTVO ZA RAZKUŽEVANJE Švedska ZNAMKA AVTO- MOBILOV LOJZE KOLMAN AFRIŠKA DRŽAVA ŽENSKI PEVSKI GLAS / VLOŽTTEV RISAL JK KONRAD ADENAUER PEVEC BOWIE ŽIVO BITJE OGLJIKO- VODIK C.H, ILOVICA / ENA OD DIMENZIJ NIKOLA DEMANJA KURIR SREDNJE- AMERIŠKO OTOČJE STAREJŠI CITROENOV AVTO ZVIŠANA NOTA V DEL RAVNI* NE MED POLTRA-KOMA VLADIMIR DEDUER PRIPADNIK VOJSKE JANEZ ERŽEN WILLIAM INGE NIKOLA ALEKSIČ DRŽAVA V ZDA VOOOOD- PORNO JAMSKO RAZSTRE- UVO OPtCAlZ DRUŽINE PASJE- GLAVCEV / SLOVEN- CK* IGRALKA RINA SESTAVIL DAMJAN KOVAČ / Uganka 1 ŠAHOVSKI PROBLEM 8 7 6 5 ' 4 3 2 ] a b c d e f g h BELI BOBI V TKE H POTEZAH. u.z. KD 14.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 16.00 100 NA URO - MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK TV, 20.15 100 NA URO - PONOVITEV, 21.15 SATELITSKI PROGRAM 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM SREDA 2.2.1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 ŽEBLJIČKI. 21.30 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 DANNY VAM PREROKUJE. 21.15 SATELITSKI PROGRAM 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 NADALJEVANKA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM RADIO TRBOVLJE 8.00 N TT'T". * 71 ' ' 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE. SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA. 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO NEDEUA 30.1.1994 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO. 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA. 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCE V, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP. 17.00 SNOOPY. 18.00 ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO TOREK 1.2.1994 ;X\\\\\\vX;X;Xv 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA. EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MA, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KON TAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI. 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO Naša bodočnost Rojstva od 17.1. do 23.1.1994 v trboveljski porodnišnici: 17.1. Brigita Grašič, Laško, hči Nika: Adda Renko, Zagorje, hči Jožica; 18.1. Emina Havoli. Hrastnik, hči Ajka: Majda Mikuž. Hrastnik, hči Maja in sin Boris: Andreja Grobijan Zagorje, sin Miha; 19.1. Mojca Matek, Hrastnik, sin Tadej; 20.1. Bojana Kos, Zagoije, hči Nika: Manja Žibert. Trbovlje, sin Vito; Tanja Pograjc, Zagoije, hči Manja: 23.1. Polona Klemenčič. Zagorje, hči Erika. Iskreno čestitamo e- J X-X-X X'X\\ XvX\ X\ X X-X X X-X-X X X X'X-X X-X'X-X-X-X-X'X* ČETRTEK 3.2.1994 6.00- 8.00 JUTRANJI PROGRA M, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATI VNH’ROG RAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO PETEK 4.2.1994 X-X-X\\‘XX‘X\TvX\\\vX'X\-X-XX'XX vX\\X\'XX-XvX\\'X\-X- 6.00- 8.00JUTRANJIPROG RAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM. 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO 9.30 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA;CELOVEČERNI FILM. Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006). Trbovlje (tel.: 26-322), Zagoije (tel.: 64-644), Litija (tel.:061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 28. januaija -do3 febniaijaje dežurni veterinar Liza Pokorn dr. vet. med., 4. febniaijaje dežurni veterinar Iztok Soban dr. vet. med.. Godovi 28. januar: Tomaž, Vilo; Tomaž. Akviuski: 29. januar: Valerija: Valerij. Julijan: Martina; Buško, Marcela: I. lebniai G Ha, Igor; Brigila Irska; 2. februar: Šimen* Marija; ' Simeon, Ana; Svečnica: 3. iebniar: Oskar: Blaž. J. OVEN Spustite se na realna tla, sicer vas lahko premočna čustva preveč zapeljejo. Ljube zen je lahko osrečujoča, vendarle, če sodelujejo tudi možgani. Št.: 19. Bi K Prihaja teden, ko se boste ponovno dokazali na poslovnem področju, kar se vam bo poznalo tudi v denarnici. Ne obremenjujte se z nepomembnimi stvarmi. Št.: 22. DVOJČKA Ne prepirajte se z domačimi, še manj pa na delovnem mestu. Da boste umirili vaš nemirni duh, vam priporočam sprehod v naravo. Št.: 27. RAK Maščevanje, ki ga imate dlječasa v načrtu, spremenite v bolj plemenito čustvo. Saj poznate izrek: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Št.: 5. LEV Čaka vas zelo delaven teden. Za spremembo boste našli veliko osebnega zadovoljstva. Presenečeni boste ob uspehu proti koncu tedna. Št.: 9. DEVICA Razočaranje, ki ste ga pred kratkim doživeli, boste morali preboleti. Ne morete pač vrniti preteklosti v sedanjost. Vendar pa vas čakajo še prijetni trenutki. Št.: 1. TEHTNICA Po napornih dneh se bo prilegel zaslužen počitek, ki ga aktivno preživite v naravi. Pazite na zdravje! Št.: 15. ŠKORPIJON Laskali vam bodo zaradi uspešno opravljenega dela. Ne živite predolgo na lovorikah že narejenega, ampak pridobljeno energijo porabile za koristno delo ali počitek. Št.: 21. STRELEC Zaradi preobilice dela v prihodnjem tednu boste komaj uspeli pomisliti na zabavo, ki jo pripravljate za konec tedna. Pričakujte obisk, ki se ga boste zelo razveselili! Št.:6. KOZOROG Obeta se vam teden, poln nasprotij. Na eni strani vas čakajo številne ugodne priložnosti, toda pazite, da se boste odločili za pravo. Št.: 13. VODNAR Melanholijo in slabo voljo, ki se vam vlečeta že od novega leta, boste v tem tednu končno preboleli in se pričeli veseliti bližnje zabave. Darilo! Št.: 28. RIBI Pričakujte vesele novice od sorodnikov! Lahko jih obrnete sebi v prid. Če ne boste pazili na zdravje, lahko za nekaj dni obležite v postelji. Preberite kako dobro knjigo! Št.: 11. Saška ■i/ fi m Sposojeno iz BBS Nedolžnost Janezek je bil pri pouku zelo neposlušen in klepetav mladenič, zato ga je nekega lepega poletnega dne tovarišica vprašala za oceno naslednje: "Janezek, povej mi kateri čas je to! Micka je pri enaindvajsetih izgubila nedolžnost." Janezek ji je odgovoril: "Skrajni čas, tršica, skrajni čas." Prometni izpit V križišču enakovrednih cest stojijo pred rdečo lučjo bel golf, za njim motorist in za motoristom konjska vprega. Posveti zelena luč. Golf zapelje na levo v križišče, konj pa motoristu odgrizne desno uho. Klasično vprašanje: kdoje bil kriv? Motorist. Zakaj? Ker ni nosil čelade. Spomenik junaka Angleški turisti so bili na obisku v Sloveniji. Hodili so iz kraja v kraj in si sami sebi v brado mrmrli o vseh naših znamenitostih. Potovali so podolgem in počez, gor in dol, levo in desno. Nakar je napočil dan slovesa angleških turistov od naših preljubih podalpskih čudovitosti. Pa seje mister Malcolm Whatapittypettycoat opogumil in vprašal vodiča Janeza: "Mister Janez, vi ste pa res imeli hrabrega moža. Verjetno je bil občudovanja vreden in pogumen možak..." "Heh,..." je neskromno odvrnil vodič Janez. "Kakopak." "Pri nas res nismo imeli nikogar, ki bi muprav v vsakem naselju postavljali spomenike. Res,...hraber, pogumen borec ! " " Prav v vsakem naselju ?" je začudeno vzkliknil vodič Janez. "Le kdo bi to bil?" "Vodič ste. pa ga ne poznate!?" "?????" "Saj je skoraj vsak spomenik postavljen v njegovo čast!" "??????" je izražal vodičev Janezov obraz. Naposled je vodič prav sramežljivo vprašal: "Ja. katero ime pa piše na spomenikih?" Mister Whatapittypetticoat je vzkliknil: "Ja Jim vendar!" "Kateri Jim?" Janez je bil čisto zmeden. "Slava Jim vendar!!!" Tudi lulanje ne bo več zastonj. Foto: Jože Ranzinger jr. poboi tisti/ rfwtrlcoi 7 S voh I cesta, Vidi: j lotfrh I Jvlod stopi ' nase Zasavski tednik, 24.4.1959 Po desetih letih sva spet skupaj, dragi prijatelj, né rbovcljskih tleh. Prej dolžnost kot naključje je to %:čanje. Mar ne bi bilo krivično zapustiti najin izlet pri letu 1949. pri letu, ki pomeni pravzaprav šele mejnik v I socialistični graditvi trboveljske doline? Stare trboveljske doline zdaj resnično ni več; Umaknila se je za nova poslopja, ali ostala grenak spomin ob pobočjih hribov. Samo pri Cementarni nama je še ostaja tisti/tudi nekoč pred leti, večni kamen spotike, pr^Jčn otanjast kos ceste. Od Doma Svobode Zasavje pa do Svobode v Zgornjih Trbovljah 'drži-.zdaj resnično lepa cesta, široka in pripravna, tako za avtomobile kot za pešce. Obdelovalna hala STTje popolnoma skončana in še enkrat večje tovarniške dvorane okoli nje tudi. Pridružile j so se jim nove tovarne v malem: na Trgu Revolucije "Mehanika", v Zg. Trbovljah Strojno mizarstvo, ira Tereziji Elektrostandard in v Globušaku "Metajifa". Vidiš. In tako danes Trboveljčanom zares ni treba iskati a nikjer drugje, sama dolina jim ga obilo nudi. oderne stanovanjske hiše iz leta 1947 so že zdavnaj stopile v senco K-4, "Rdeče hiše", cementamiškihblokov, naselja Strojne tovarne in elektrarniške četrti, kjer bo letos povsem skončan tudi prvi trboveljski nebotičnik. Se spominjaš najinega sprehoda pred desetimi leti? Seveda Vode so bile razmetane. Tudi letosTrg revolucije ni drugačen, le da ga za razliko od takrat, komajda še prepoznava. Zrasli sta novi reprezentančni stavbi banke in pošte, pa tudi "nebogljenec”, za katerega tisto leto še niso,vcdeli. kam bi z njim, seje v podobi trgovske hnji Taciida potegnil iz "hlač". (Še vedno Jak). Irena I. Lg iz starih Zaéavcev ^7 VSA ^^jbui + (I8JD •£ tgtfM + 84G 'Z :8JX + 8Ji T tuiajgojd i5(SAoqe§ ^ Bjimpui :z snqo>i RjntijJBj snqafl Eun"] BqmtSfi ftiaSo :£ mjuuSfi WA --Z BJiUBÌlfl 3M =1 b^ubSh VII "llžlG 'IVNOINV ‘VMOI ‘Hf “MVfOA 'GA 'SIV TTllNV 'GN 'VNIZTOG ‘NVINO 'VN ‘VDOIA "NT aVVS ‘TOHONTV 'VH3>llŠ mniBAa^ajapEjui bz b^ub^jm :3AJ!§3H Sporočilo bralstvu Naprosili smo našega Rdečega Revirja, da pobrska po s-. celicah. Mesec dni * bo od vrha Drnovškovih liberalnih demok- ? ratov v Medijskih Toplicah, pa še nobenega poštenega zapisa ni bilo nikjer zaslediti. Bralstvu se opravičujemo, ker zapis m zelo aktualen. Vendar, napako, ki so jo storili g drugi, popravljamo. Kot da je popravljanje j napak drugih naša usoda! jeTrniCe w I I Ns Vrhtl l> Gripa ni prizanesla niti najvišjim. V stolpnici na trboveljskem Trgu revolucije sta ji podlegla tudi prvi zasavski bančnik Zdenko Fritz - Desetdin in prvi mož Rudisa Ludvik Hribar -Lutko. I I Ns Vrhu ll> Eden najglasnejših litijskih poslancev Janez Lukač - Beograjčanje bil med najpogostejšimi razpravljale! na vrhu Slovenske ljudske stranke na Trojanah. Morda pa ho po članstvu in/ali simpatijah v SKJ, SZDL. SSS, SDSS, prava rešitev SLS. I I NS vrhu Ul. Na vrhu ni uspelo obstati ministru Mihi Jazbinšku - Okoljevarstvenemu. Škoda. Prvi zasavski manager Stane Goste - Stanley je tako rad povedal, daje Okoljevarstveni njegov učenec iz časov Betona. i I Ns vrhu IV. Slovenskega kegljaškega vrha pa seje udeležil hrastniški župan Leopold Grošelj - Samoprispevek. Pred volitvami lahko človeku vsaka veščina prav pride. □ Na Vrhu V. Na vrhnje včasih ludi naporno. Trojane so res zapustili glavni eSeLeSa, zamenjali pa sojih taktična vaja, brigada zračne obrambe, nizko preletavanje letal in streljanje. I I Na Vrhu VI. Spet dr ugič je lahko na vrhu povsem prijetno. Metka Lukančič - Vrhovna sije s plezanjem na vrhove priplezala drugo ponovitev najboljše zasavske športnice. I I Na Vrhu VII. Na svoj način seje v vrh estrade vključil direktor kemične Roman Lebar - Posebni odpadki. Sponzorira znano skupino Čuki. Morda bodo poslej TKI Čuki. Morda pa le takoimenovani Čuki. Zgodilo se je, da smo v prejšnji številki poangležili en k v c Tako smo iz Iztoka Živka naredili Iztoka Živca. Ni bilo nalašč. Vse tiste, ki imate željo zag rešiti tovrstno napako, pa opozarjamo, da gre Žili "Žive" na živce. rmmmmmmmmmmmmmmmmmm^ Obisk, da se reče obisk j Če bi se skup vodij, ministrov in poslancev iz liberalnodemokratskega gnezda zgodil v manj modemih časih, ' bi konji preplavili vse Izlake. Tako pa so se tisoči konjev I in en pes gnetli v metalnih škatlah na parkirišču hotela I Medijske Toplice. Konji so bili pod pokrovi alf, audijev, I beemvejev,... pes pav prtljažniku džipa. In čeprav je bii | Arthur, tako je bilo psu ime, v relativno boljšem položaju | kot konji, je bil tudi v relativno slabšem položaju kot I najprej omenjeni vodje, ministri in poslanci. Ti so i namreč v obroču slik dveh Knezov, Jeriča pa ■ Šprogarjeve in drugih konsolidirali stranko. Disciplina za zaprtimi vrati posebne sobe je bila . strašanska. Pol ure ni ven prišel niti en sam zvok, kar 5 je lahko pomenilo leto.davesčasgovori le predsednik ® Drnovšek. Zatem je uspelo svoja telesa ven spraviti ■ najprej mirnemu Golobiču, ki so mu prav prišla tajniška • opravila, zatem polzasavskemu Šetincu, ki seje lahko I izgovoril na novinarje, in nazadnješeministru Kozincu. I Gospod Kozinc je nato v bifeju na strošek zagorskega | župana Švagana srknil enega krepkega, karslednjemu | daje realne možnosti, da bo ob vsem drugem v Zagorje ■ pripeljal še kakšno sodišče. Zatem je železni red malce popustil. Politiki so si i izmenično jemali vsaj toliko časa, da so prisluhnili ■ poučnemu pogovoru šoferjev in varnostnikov, ki nas ■ vrača na začetek zgodbe, kjer smo kramljali o konjih. _ Tema je namreč bila: zakaj v alfi pri dvestopetih kilometrih na uro še ni modro prestaviti v peto. Nato je * kot prvi s prizorišča izginil gospod Rigelnik, kolcanje > pa je v areno pripeljalo Drnovškovega kabinetnega l šefa Kramarja. Kolcanje, ker je nekdanji Zasavčev I kolumnist, pa minister in potem poslanec Kopač v I gradivo zapisal tudi, da je nemškega veleposlanika | doktorja Seiberta videti povsod, Kramarja pa nikjer. | In potem, ko so kuharji nejevoljno že tretjič greli ■ kosilo, se je red sesul. Vrata so se odprla in za | Drnovškom se je na svobodo vsul cvet slovenske ■ liberalne demokracije. Novinarji so kot metulji poleteli i k predsedniku, ki jim je povedal, da Janše ne bo . zamenjal. Nato se je še značilno nasmehnil za teve občestvo. Dokaj resen je bil tudi gospod Gaspari, pa ! tudi gospod Jazbinšek ni zaigral nobene. Res ' zadovoljen je bil le Arthur, ki se je skoraj iztrgal dvema I varnostnikoma. Konec. Zgodba je pri kraju. Naj živijo srečno kakor v raju! Rdeči Revir I q.mmim "Menimo, da ne bi bilo nič slabega, če bi v bližnji prihodnosti prihajalo dotehnoloških presežkov delavcev.” Ugotovitev na seji trboveljske vlade aprila 1989 7pmz PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANjE STE POMISLILI, DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V ZAVAROVALNICO? Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti: ■ Sami se boste odločili o vsebini vašega paketa; ■ kasko zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše; ■ 10-odstotni popust za vsa ostala zavarovanja v paketu; ■ popust za takojšnje plačilo; ■ možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja; ■ pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega; ■ v primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozila; ■ zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka; ■ turistično zavarovanje za potovanja v prostem času; ■ Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu; ■ dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav; m enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja. Ig; zavarovalnica triglav d.d. Končno popolno in sodobno zavarovanje ! liiliii ..... c Celje - skladišče D-Per 6/1994 DVODELNI BLAGAJNIŠKI ZV 5000001543,4 /OBanke Zasavje d.d., Trbovlje 60.000 TOLARJEV SEDEMMESEČNI VREDNOSTNI PAPIR Najvišji donos na vložena sredstva Najmanjši riziko Možnost vnovčenja pred rokom dospetja Polovico revaloriziramo z rastjo drobno prodajnih cen in obrestujemo po 9% letni obrestni meri Polovico revaloriziramo z rastjo srednjega tečaja Banke Slovenije za DEM in obrestujemo po 8% letni obrestni meri i Na dan dospelosti izplačamo 1 prinosniku nominalni znesek 1 s pripadajočo revalorizacijo , J in obrestmi v tolarjih. illllllli! : ' WMmmi C : .•7 > •••• 's-- mllSKli „ v.: Illllllll! llllllllll : .. 0 COBISS o