PLANINSKI VESTNIK
NOV PRIPOMOČEK, KI OMOGOČA PREŽIVETJE V SNEŽNEM PLAZU____
LAVINSKI BALON ABS IZ NAHRBTNIKA
PAVLE ŠEGULA___
Švicarski Zvezni Inštitut za raziskave snega in plazov (EfSLF) v Davosu se že šesto desetletje ukvarja s teorijo in prakso zaščite pred snežnimi plazovi. Aprila lani je z okrožnico obvestil švicarsko javnost o poskusih z lavinskim balonom firme Peter Aschauer (Bavarska). O balonu beremo v Stališčih avstrijskega Kuratorija za varnost v gorah. Na razmeroma obsežen članek in nekaj dvomov smo naleteli tudi v kanadskem strokovnem biltenu Avalanche News. V Kanadi namreč balon kljub visoki ceni že kupujejo in uporabljajo smučarji in deskarji na snegu, ki zahajajo v gorski svet s helikopterji (heliski) in motornimi sanmi. Posamezne daljše in krajše prispevke najdemo še v različnih bolj ali manj resnih avstrijskih In nemških časopisih, ki najbrž tudi malce pristransko in neobjektlvno hvalijo dobre oziroma grajajo navidez slabe strani balona. Vse kaže, da se balon počasi in kljub vsemu prebija na trg, zato tudi akcija E1SLF, ki se sicer ne spušča v kakšne pogrošne pustolovščine. Končno bo le treba objektivno ugotoviti, kaj si od balona lahko obetamo, kakšna je njegova resnična vrednost ter kje in kdaj ga naj uporabljamo.
Pa poglejmo, kakšno je danes stanje! Strokovnim krogom Mednarodne komisije za reševanje v gorah (IKAR) predstavlja sedanji lavinski balon le novo rešitev in izvedbo na staro in znano temo, saj se na dnevnem redu njene Podkomisije za plazove občasno pojavlja že od sredine sedemdesetih let dalje, ne da bi naletel na pretirano navdušenje. Za Podkomisijo za plazove IKAR je v sedemdesetih in osemdesetih letih sistematično raziskovala možnost uporabe balona Fondacija Vanni Eigenmann. O testiranju so posneli film, ki smo si ga ogledali na enem izmed takratnih zasedanj IKAR. Šlo je za balon z lavinsko vrvico Philippeja Hoiderja in kapsulo za napihovanje, ki ga uporabnik nosi v naročnici na nadlakti. Avtor je svoj izdelek kar nekaj let preizkušal na znanih francoskih in drugih smučiščih, do uporabe pa ni prišlo. Skoraj gotovo se je zanimanje za balon umirilo zaradi razprav in prizadevanj okrog lavinskih žoln in drugih elektronskih naprav za iskanje zasutih v ptazu, vendar nikoli nt povsem zamrlo, ponovno pa je vznlknilo na lanskoletnem zasedanju IKAR, kjer so obravnavali zbrane podatke In sprejeli ustrezno izjavo. Zagovorniki balona so se medtem naveličali nekoristnega čakanja na mnenja In priporočila različnih komisij; kaže, da se je vsaj g. Aschauer odloči! za proizvodnjo svojega najnovejšega modela in ga začel prodajati.
PODATKI O BALONU IN UPORA8I
Balon je sedaj že dve leti naprodaj kot pripomoček za reševanje iz plazov. Vgrajen je v nahrtitnik, v katerem 66
je tudi kapsula s 150 litri stisnjenega zraka in obročkom za aktiviranje.
Baloni so na voljo v šestih različno velikih izvedbah v obliki nahrbtnikov, težkih od 2,95 do 4,8 kg, od česar odpade 2,2 kg na balon in kapsulo. Ponudba obsega:
Izvedba	Prostornina	Teža	Cena
	(D	m	(DEM)
Basic*	90/nima	2,450	1.760,00
Basic*	150/nima	2,750	1.885,00
Heli	90/nima	2,950	1.760,00
Heli	150/nima	3,250	1.865,00
Variante	90/12	3,200	1.850,00
Variante	150/12	3,520	1.955,00
Plus	90/22	3,900	1.965,00
Plus	150/22	4,200	2.070,00
Prof t	90/36	4,300	2.055,00
Prof i	150/36	4,600	2.180,00
Trio let	90/45	4,200	2.055,00
Trio let	150/45	4,500	2.160,00
Everest	90/55	4,500	2.115,00
Everest	150/55	4,800	2.220,00
Patrona	90		75,00/45,00
Patrona	150		95,00/50,00
' Balon z oprtml za pritrditev na lastni nahrbtnik. Podatek pod črto/pomeni prostornino, ki je v nahrbtniku na voljo za osebno In drugo opremo rn hrano.
Palrona; dani sta cena potne patrone In cena polnjenja patrone.
Niti velikost, niti teža in še najmanj cena niso v prid množični uporabi
PREIZKUŠANJE BALONA_ _
Ponuja se vprašanje: Ali balon lahko prepreči, da bi žrtev potonila vlekoči plazovini in ji omogoči, da ostane na površini?
Sedem do osem sekund po aktiviranju kapsule (ali pa še prej) se balon napolni z zrakom in se napihne. Pri tolikšni količini zraka gostota človeka z balonom ni veliko manjša od gostote obdajajoče ga plazovine. Kaže, da pri balonu ne gre za vzgon, temveč za inverzno segregacijo — razločevanje delcev v tekoči plazovini, zaradi česar se večji »kosi« plazovine (vštevši ponesrečenca) osredotočajo na površini. To je možno, dokler se plazovina premika. Če pa se žrtev na plaznici ustavi, npr. v kaki kotanji, jarku, ob oviri ali v čelu nari-va, jo bo dotekajoča plazovina zasula. Strokovnjaki E1SLF so doslej izvedli preizkuse z osemnajstimi lutkami v velikosti odraslih ljudi, težkimi 65 do 85 kg, ki so jih s helikopterjem razmestili na snežnem pobočju, nato pa sprožili plaz. Enajst lutk je bilo opremljenih z lavinskim balonom, sedem jih je bilo brez njega. Snežne razmere so pozimi 1994/95 omogočile komaj troje poskusov, zato rezultati niso dokončni, so pa vendar poučni:
PLANINSKI V E S T N I K
Ta Kole sa aktivira lavinski balon, ki na) bi človeka obdrial na površini plazovi ne
1	Pri vseh lutkah z balonom so se ti napihnili in bili takoj opazni na površini plazovine.
2	Med sedmimi lutkami brez balona jih je bilo šest povsem zasutih.
3.	Lutke z balonom so pogosto obležale na trebuhu (obraz v snegu) pod balonom, deloma v celoti zasute s snegom.
4.	Po rezultatih sodeč je balon dober indikator kraja, kjer je zasuti in prispeva k hitrejši najdbi.
IZKUŠNJE IZ RESNIČNIH NESREČ
Doslej vemo za šest plazov, ki so zajeli deset ljudi, opremljenih z balondm. Balon se je osemkrat aktiviral, dvakrat pa ne, je pa vselej obležal na površini plazu. Troje ljudi ni bilo zasutih, pet jih je plaz delno ali povsem zasul.
NEKAJ OMEJITEV UPORABNOSTI BALONA
Na podlagi dosedanjih preizkusov EtSLF se že kažejo meje uporabnosti In šibke točke balona:
1.	Balon je sicer vselej obležal na površini plazovine, pogosto pa nI preprečil popolnega ali delnega zasutja »žrtve«, ki bi se spričo tega ne mogla sama rešiti iz plazu. Potemtakem balon ni pripomoček za samoreše-vanje, vendar pa zanesljivo pokaže, kje je zasuti in s tem omogoči, da ga najdejo in rešijo sopotniki.
2.	Mogoče je, da žrtev iz kateregakoli razloga ne more, ne zna ali ne bo utegnila v odločilnem trenutku aktivirati kapsule z zrakom aH da sistem ne bo deloval zaradi tehnične napake.
3.	Uporaba balona praviloma ne prepreči smrtnih poškodb, padcev v prepad, ledeniško razpoko ali vodo in drugih dogodkov, zaradi katerih zasuti lahko umre dziroma se smrtno nevarno poškoduje.
MNENJE IN PRIPOMBE AVSTRIJSKIH STROKOVNJAKOV
Z balonom so se v sodelovanju z avstrijskim Kuratorl-jem za varstvo pred gorskimi nesrečami ukvarjali tudi avstrijski gorski vodniki in smučarski učitelji, Zveza tirolskih smučarskih učiteljev In Oddelek za šport pri Tirolski deželni vladi. Plod njihovih izkušenj so med drugim tudi naslednje misli:
1.	Lavinski balon predstavlja možnost, da zasuti v tekočem plazu preživi, če hitro in pravilno ukrepa.
2.	Trenutno je čas polnjenja balona šest do osem sekund.
3.	Reakcijski čas prizadetega, ki aktivira kapsulo, je najmanj dve sekundi.
4.	Če imamo opravka s kratkotrajnim tekočim plazom ali s plazom sprljetega snega, balon — spričo časa polnjenja in reakcijskega časa prizadetega — sploh nima časa, da pride do veljave.
5.	Če alpinist pade, je aktiviranje kapsule otežkočeno, če ne celo nemogoče.
6.	V petem preizkusu, ki so ga opravili Tirolcl, je le štirim izmed 45 oseb uspelo aktivirati balon.
7.	Vaja v uporabi in aktiviranju balona je nujna, zaradi visoke cene plinske kapsule pa večini praktično onemogočena.
V spomin 18. 2. 1989
VILJEMA ERJAVEC
Že več kot tisoč noči brez spanja oko se rosi.
Pod stropom lebdijo po koščkih ujete sence spominov sreče minljive,
A skrbno s kožuhom odeti spomini dajejo moč — svetijo pot.
Solza
blazino moči, jutro
se znova rodi...
67
PLANINSKI VESTN1K
8. Tehnični preizkus, test in oceno kakovosti mora opraviti neodvisno strokovno teio. Raziskave še niso zaključene. Pripomogle naj bi — če je potrebno — do tehničnih izboljšav, ki naj omogočijo, da bo balon kar najbolj uporaben.
BALON IN LAVINSKA ŽOLNA
Lavinski balon ne more preprečiti, da bi nas zajel in odnesel plaz in tudi ne jamčiti, da bomo — če se to zgodi — ostali na površini plazu. Lavinski balon je pripomoček, ki lahko poveča možnost preživetja, ni pa jamstvo, da bomo v plazu preživeli. Pretirano optimističnim mislim lahko podležejo zlasti 1.1. variantni smučarji, ki se na start pripeljejo s helikopterjem, žičnico ali motornimi sanmi. To so navadno ljudje, ki imajo malo časa, o plazovih pa vedo premalo in nevede tvegajo več, kot v danih razmerah narekujeta razum in nagon po samoohranitvi. Iz vsega navedenega ponovno sledi nekaj zaključkov, ki jih sicer slišimo in ponavljamo iz dneva v dan:
1.	Za hojo In gibanje v gorah v zimskih razmerah moramo obvladati vsaj osnovno znanje o snegu in plazovih, ga obnavljati in dopolnjevati,
2.	Upoštevati moramo vremenske napovedi in opozorila pred plazovi in na terenu tudi sami ugotavljati, kaj se skriva v snežni odeji oziroma kakšna je njena stabilnost.
3.	Kljub balonu potrebujemo tudi lavinsko žolno In lopato.
4.	Kljub balonu ne smemo nerazumno tvegati In izzivati nesreče.
5.	Lavinski reševalni balon ABS je v sedanji izvedbi tehnično še premalo dovršen, da bi ga I KAR lahko priporočila. Potrebna sta dodaten razvoj In obsežno testiranje.
Uporabljeno C t vo
1.	Pressecommunique; Institut tur Schnee- und Lawinenforschung, Davos,
2.	Stellungsnabme zum ABS Retlungsballon; Oslerreictnscties Kufato-rium fur alpma Sichertieit.
3.	The Avalanche Balloon System tor Back Country Operations: Avalanche News St. 42.
4.	Zapisi in izjava Podkomisije ze plazove, na nasedanju IKAR, september 1995, Gelranger, Norveška, dr. T. Vrtiovee.
O EDINIH REZERVOARJIH NEOPOREČNO ČISTE VODE NE VEMO SKORAJ NIČ
KAM ODTEKAJO VODE Z GORA
DUŠAN NOVAK
Biologi ugotavljajo, da so naša gorska jezera v večini že zelo onesnažena, vključno z Bohinjskim In Blejskim. Ta dva zadnja desetletja aktivno poizkušajo zdraviti. Uspeh je za sedaj že viden, vendar majhen. Zdravljenje je drago, kot vemo. Cenejše je preprečevanje onesnaževanja.
Gorske doline, ki se zajedajo v osrčje Julijskih Alp, imajo — domala vsaka — svoj izdaten Izvir (kot domnevamo) za sedaj še čiste vode. Gore so tako zadnji rezervoar čiste vode, primerne za oskrbo s pitno vodo. In od kod pritekajo vode v izvire, iz kakšnega okolja? Odgovor na to vprašanje lahko dajo le podrobne hidrogeološke raziskave, predvsem sledenje odtekanja podzemeljskih voda.
V	Julijskih Alpah, ki so seveda obsežnejše, teh raziskav nI bilo mnogo. Bolje poznamo odtekanje v Kamniških ali Savinjskih Alpah, kjer sta kamniška in mozirska občina v zadnjih desetih letih namenili nekaj sredstev v ta namen,
V	Julijskih Alpah najbolje poznamo odtekanje voda v območju Kanina. Barvanja so bila na italijanski strani, kjer je ob Reklanicl velik izvir V ogradi (Goriuda). Na slovenski strani napaja izvire med Boko In Žviko območje žičnice, v Glijun pa priteka voda iz Brezna pod Črnelskimi vršiči, nekdaj našega najglobljega brezna.
V	sedemdesetih letih je bilo raziskovano kraško Brezno pod gamsovo glavico v območju Pršivca, Pri barvanju potoka v njem se je barva pokazala v razpršenih Izvirih na severni strani Bohinjskega jezera, pred izvirom Govic.
26
Jezero v Laštih, poletje 1975
Prvo triglavsko jezero, avgust 1975