GORENJSKA TURISTIČNA PODZVEZA KRANJ RAZVOJ TURIZMA NA GORENJSKEM DECEMBER 1957 nett Xt* OBČINE < li ^r.iu./ Str an 1, Pomen turizma za gospodarski razvoj komune • • , X 2, Prirodni pogoji za razvoj turizma na Gorenjskem 4 3, Rezultati turistične dejavnosti na Gorenjskem v letu 1956 in 1957 , . ...................... 7 4» Sezonska gostinska podjetja v letu 1957 * . . . 12 5* Vpliv turistične dejavnosti na ostale panoge , • 2o 6, Plačni sistem v gostinskih obratih * • . . . « • 24 7* Problemi delovne sile v gostinskih podjetjih in delavskega samoupravljanja • 28 8. Izkoriščanje turističnih kapacitet .,»««, o 31 9* Turistične takse o. ...... a 34 lo. Cene gostinskim uslugam •••••••<<>••• 35 Ilc Problemi zasebnih gostišč • 4o 12, Prireditve in razvedrila • 44 13, Socialni turizem na Gorenjskem • , 47 14, Investicijska politika v turizmu 47 15, Lelo Gorenjske turistično podzveze in turističnih dručtev ............................... 49 16, Priloga k strani 8, ...... •**,,««, 53 TURIZEM RA C-ORERJSKEM (poročilo) 1. Pomen turizma za gospodarski razvoj komune Razvoj našega turizma v prvih povojnih letih je karakterističen predvsem v tem, da je bil pomemben po svoji družbeni funkciji, ker so mnogi delovni ljudje, izmučeni zaradi prestanih vojnih težav, imeli možnost pridobiti si izgubljeno zdravje in delovni elan. Z normalizacijo ekonomskih pogojev, osvajanjem novega gospodarskega sistema in ustvarjanjem prostega trga, si je turizem kot gospodarska dejavnost, začel pridobivati vidnejše mesto v našem gospodarstvu» Šele potem so se pokazali mnogi problemi našega turističnega gospodarstva, istočasno pa smo že lahko beležili nekatere pozitivne uspehe, seveda še v manjšem merilu z jačanjem lokalnega dohodka od turizma, več pa v obliki hitrega povečanja deviznega priliva od inozemskih gostov. V tej razvojni etapi je imel naš turizem zelo omejeno materialno bazo, katera je lila premalo razvita še pred vojno, nato skoraj uničena med vojno in tudi v prvih povojnih letih se pogoji niso bistveno izboljšali. Turistične kapacitete, posebno še gostinske, prometne, komunalne so bile zelo omejene in v slabem stanju, reprodukcijski fondi izčrpani. Tudi v ekonomskem pogledu smo imeli težave, predvsem v odnosu na dva različna trga, na domače in inozemsko tržišče. Te težave so se pokazale predvsem v tem, da v kolikor smo po eni strani dosegli odrejen turističen promet, smo na drugi strani omalovaževali čiste ekonomske funkcije v turizmu. S stališča turističnega gospodarstva so dobili novi principi decentralizacije polno vrednost šele tedaj, ko je bila dosežena nova upravno-politična razdelitev federacije, odnosno, ko je bila sprovedena nova administrativno-teritorialna osnova v obliki današnje občine - komune. Šele pojav novega komunalnega sistema je lahko zaktiviziral vse lokalne gospodarske možnosti, ker je že sam obstoj komun baziral na široki mobilizaciji vseh ekonomskih možnosti in na čim boljšem izkoriščanju in razvoju njihovega gospodarskega potenciala,. Tedaj se je končno tudi pri nas postavile vprašanje razvoja turizma, kot zelo pomembne dejavnosti našega lokalnega gospodarstva. Z ozirom na to, da so se komune formirale tako, da naj ima ali mora imeti vsaka komuna svojo gospodarsko osnove, se zaradi tega vprašanja gospodarskih funkcij turizma iz posebnega vidika postavlja v tistih komunah, v katerih turizem predstavlja domala edino (občina Bled, Bohinj) ali eno glavnih možnosti za nadaljnji razvoj (Gorenjesavska dolina -Radovljica - Gorenja vas in okolica Kranja). Da bi se lahko prepričali o pomenu turizma v razvoju komune in da bi pravilno ocenili odnos med komuno in turističnim gospodarstvom, bi bilo potrebno analizirati: zakaj je turizem lokalna gospodarska dejavnost in v katerih oblikah in v kakšni meri predstavlja materialno osnovo napredka komune in končno kakšni pogoji so potrebni, da se poveča interes komune za povečanje turizma,. Poglejmo najprej ali je turizem gospodarska dejavnost lokalnega pomena. Če se lahko kot merilo za lokalni pomen vzame v obzir, da so surovine, sredstva za delo, delovna sila, proizvodni proces, koncentrirani na enem mestu ali ožjem področju, tedaj je gotovo, da je turizem tipična gospodarska dejavnost lokalnega pomena. To je pomembno tembolj, ker je turistična dejavnost prav gotovo zelo komplicirana in ker sestoji - razen seveda iz komunikativnih elementov (železnica, aeropromet itd.) - gotovo izključno iz aktivnosti niza močnejših ali slabših gospodarskih in negospodarskih, vendar v vsakem primeru lokalnih faktorjev. Lokalen pomen turizma je pomemben v prvi vrsti v tem, da so turistična mesta in s tem tudi turistične usluge, vezana na gotova področja in mesta. Ta pomen je še toliko bolj povdarjen, ker se osnovne turistične usluge lahko konzumirajo samo na teh odrejenih mestih. Taka mesta, katera morajo imeti gotove a -aktivnosti, v prvi vrsti prirodne pogoje, ravno tako morajo razpolagati z gotovimi tehničnimi in materialnimi možnostmi - turističnim inventarjem - šele omogočajo ekonomsko koriščenje turističnega prometa. Največji del tega turističnega inventarja služi vršenju tipičnih lokalnih gospodarskih de javnosti,od katerih se ustvarja neposredni dohodek turističnih mest in širših področij. Lokalni karakter turističnega gospodarstva je specifičen tudi v tem, kor je skoraj vsa delovna sila, ki je angažirana v turistični dejavnosti domača. V okvira turizma neposredno sodelujejo tudi razne gospodarske panoge, ljudje raznih poklicev, zvanj in strok. Posredno pa se v turistično aktivnost vključuje vse prebivalstvo določenega področja (Bled - Portorož). Se več, da bi bil efekt od turizma še večji je potrebno, da se kar največ ji krog prebivalstva vključi v turistično receptivno dejavnost. Zato je seveda potrebna gotova kolektivna sposobnost, do katere pridemo v prvi vrsti na osnovi izku-. šenj, oziroma s turistično tradicijo, vezano ne samo na odrejeno daljše razdobje, temveč tudi na odrejeno mesto in ožje področje. Na osnovi tega je podana povezava turizma z lokalno skupnostjo v tem, ker se pretežno ponudba turističnih uslug in turistična potrošnja odvijata na edinstvenem ožjem področju, pri tem pa je karakteristično to, da v tem gospodarskem procesu v največji meri sodelujejo tipične lokalne dejavnosti (gostinstvo, trgovina, obrt itd,). Okolnost, da je turizem v osnovi lokalnega pomena, dobiva poseben pomen tedaj, če se vidi, da so materialno stanje in daljnji razvoj turističnih komun velikega pomena za našo državo, kot celoto. Ce analiziramo strukturo gospodarskih področij naše države vidimo, da se ostro izdiferencirajo gospodarsko aktivna in gospodarsko pasivna področja s tem, da so turistična področja v veliki meri prav tam, kjer so pasivni predeli, to so pretežno naši obmorski kraji in seveda predvsem planinska področja tako v Sloveniji, kot v drugih republikah. Zaradi tega so pogoji za nadalnji razvoj turizma prav v teh krajih, kjer nimajo nobenih drugih možnosti za ustvaritev dohodka, v katerih turizem ni samo glavna, temveč pogosto tudi edina osnova gospodarskega razvoja in družbenega napredka. V skladu s takim pomenom turističnega'gospodarstva mora biti glavni kriterij njegove ekonomske funkcije njegov efekt za lokalno skupnost. Ekonomski efekt turizma je že izvršeno dejstvo, katero se sestavlja iz vseh poedinih virov, doseženih v turističnih mestih in področjih oziroma na komunikacijah, katere vežejo ta mesta, Ta splošni ekonomski efekt se pokaže z ene strani v pozitivni tendenci prelivanja in izravnavanja dohodka ned aktivnimi in pasivnimi kraji, z druge strani pa v pozitivnih rezultatih naše plačilne bilance napram inozemstvu. Za naše pogoje je vsekakor najbolj važno vprašanje, kakšne so možnosti ustvarjanja lokalnega dohodka od turizma. Posebno prednosti turizma, kot pomembnega faktorja za ustvarjanje lokalnega dohodka so v tem, ker lahko sodelujejo vse lokalne gospod-irsko kapacitete, a razen tega še veliko število ostalih, drugače malenkostnih in poedinih neznatnih faktorjev. Po tem se turistična dejavnost razlikuje od vseh ostalih gospodarskih panog in strok. Na kakšen način in pod kakšnimi pogoji se ustvarja dohodek v turistični dejavnosti je praktično neomejen in je odvisen največ od sposobnosti vodenja odgovarjajoče turistične politike, predvsem v lokalnem merilu. Gotovo je, da vsa turistična mesta in področja ne ustvarjajo dohodka v istih oblikah Irt v istih razmerah, To je odvisno od stopnje turistične razvitosti poedinih krajev, t.3. od velikosti in strukture turističnega prometa in v količini ponujenih uslug. Medtem je raznolikost načinov tako velika, da že pri manjšem prometu obstoja znatna možnost ustvarjanja dohodka, čeprav so ti dohodki pravzaprav zelo mali, da ne obstoja, možnost ugotavljanja pomena turistične aktivnosti nekega kraja ali področje.-.- Posebno pomemben je vpliv turizma na lokalno gospodarstvo v nekaterih naših izrazito razvitih turističnih mestih, kot je Bled na Gorenjskem in Portorož na Primorskem in nekatera druga mesta. Nadaljnji razvoj turistične komune zahteva, da se v bodočnosti mnogo podrobneje preiščejo in analizirajo vse oblike, v katerih lahko turizem povečuje lokalni dohodek. S tem se ustvarjajo pogoji za načrtno povečevanje turističnega razvoja in na daljšo ekonomsko izgradnjo in perspektivo samih komunalnih skupnosti. Kakor je že omenjeno je struktura dohodka od turizma karakteristična za večja in bolje opremljena turistična mesta ali za ožja področja ter zavisi od stopnje razvitosti turističnega življenja. Važno je, da se nanjo lahko uspešno vpliva z raznimi tehničnimi^ in posebno z ekonomskimi merami. Te ekonomske mere bi morale biti usmerjene na to, da komuna postane najbolj zainteresiran faktor za razvoj turizma na svojem področju, s čemer bi se prišlo zelo hitro do splošnega napredka celokupnega turizma in povečevanja ekonomskih in ostalih družbenih vplivov na skupnost,, 2, Prirodni pogoji za razvoj turizma na Gorenjskem Po mednarodnem merilu se smatra kot turističen kraj vsak kraj, kateri izkazuje redno vsako leto število nočnin, ki je večje öd četrtine prebivalcev tega kraja ali pa ima sicer znaten izletniški promet. Če to merilo preizkusimo pri nas, dobimo rezultate, nad katerimi se moramo ne samo zamisliti, temveč tudi izvesti ustrezne gospodarske ukrepe. Iz podatkov mesečnega statističnega pregleda LRS od decembra meseca 1956 je razvidno, da šteje naš okraj 130.498 prebivalcev nekako 8,5 vsega prebivalstva Slovenije. Četrtina od tega števila znaša 32.625. Število nočnin v našem okraju bi moralo torej preseči vsako leto vsaj.to mejo, da bi se po mednarodnem merilu smel prištevati naš okraj med turistična področja. Mi pa vemo, da naštejemo vsako leto na področju 0L0 Kranj okrog 400,000 nočnin, torej kar 12 krat več kot je potrebno, da se nek kraj sme prištevati k turističnemu* Gorenjska pa je znana zlasti kot izletniško področje za domači turistični promet in kot tranzitno ozemlje za inozemske goste, ki potujejo v Jugoslavijo na oddih. Ves ta promet brez dvoma zelo pozitivno deluje na gospodarstvo Slovenije, vendar je zelo težko oceniti njegovo pravo vrednost, ker se gostje zadržujejo premalo časa na tem področju, da bi jih mogli opazovati in registrirati njihove izdatke. Vendar pa ti znatno povečujejo celotni blagovni promet našega okraja. In tega prometa je na Gorenjskem zelo veliko, saj zahaja poleti,koncem tedna in v praznikih takorekoč vsa Ljubljana na Gorenjsko. Kot posebno pomembno leto- za razvoj našega turizma, je treba omeniti leto 1855» ko je začelo obratovati na Bledu zdravilišče Arnolda Riklija, Švicarja, ki si je izbral Gorenjsko kot središče klimatskega zdravljenja po temeljitem ogledu sosednjih alpskih dežel, ki bi prišle v poštev za to svrho. To zdravilišče se je v teku desetletij,kijub vsem nevšečnostim, ki jih je imel mož pri nas,razvilo v pomemben obrat tedanje Evrope, ki je dosegel višek razvoja na pragu 2o.stoletja. V tej dobi je bil Bled gonilna sila turizma na Gorenjskem, saj je dal pobudo za ustanovitev celo vrsto turističnih društev in pa tudi predhodnice Turistične zveze v Ljubljani. Po blejskem zgledu so nastajala letovišča v Bohinju, Kamni gorici, v Begunjah, Radovljici, kasneje pa “z razvojem zimskega športa" tudi Gornjesavski dolini. V drugi polovici 19.stoletja so imela vsa našteta letovišča goste, ki so prihajali na oddih predvsem iz Primorja, bivše Avstroogrske monarhije, vendar pa je bilo med njimi mnogo tujcev iz vseh večjih središč tedanje Evrope. Po I. svetovni vojni je Bled izgubil značaj klimatskega zdravilišča in se prelevil v letovišče, medtem ko je od zdravilišča ostalo le še ime zdraviliška komisija. V isti dobi pa je nastal sanatorij za TBC na Golniku, ki se je v teku časa razvil v naj-v.ečje klimatsko zdravilišče v naši domovini. Po drugi svetovni vojni je socialno zavarovanje uredilo nekaj klimatskih zdravilišč na Gorenjskem, in sicer v Martuljku, Bohinju in v Dvorski vasi. Socialno zavarovanje pa se poslužuje v slučaju potrebe tudi gostinskih obratov odprtega tipa za potrebe zavarovancev. Iz tega sledi, da na Gorenjskem ni nikdar povsem zamrla misel, da se da ugodna alpinska klima izkoristiti v zdravstvene namene,, vendar so vse te praktične izkušnje ostala brez zdravstvene podlage* Z ozirom na to, ker je razvoj v smeri izkoriščanja klime v zdravstvene svrhe evidenten zlasti v poslednjem času v tujini, zlasti v državah, na katerih ozemlju se nahajajo Alpe, je nujno, da začnemo pripravljati gradivo, ki bo dala na važna vprašanja zdravstvene vloge turizma znanstveni odgovor. Plačan dopust je končno stvar, ki se no tiče le posameznika^ temveč družbe. Ona daje ogromno miljarde, ki so last skupnosti za to, da omogoči delovnemu človeku okrepitev organizma. Potreba.,-po solidnajši vsebini našega turizma bo pa s časom še naraščala, in sicer vzporedno z večjo storilnostjo, ki je lahko rezultat samo večjih naporov vsakega posameznika. Vsak večji napor pa pomeni večjo obrabo organizma» z njo pa močnejšo potrebo po pametnem oddihu. Dopust na Gorenjskem je zato treba smatrati za nekaj več kot privatno zadevo za sprostitev, razvedrilo in športno udejstvovanje vsakega posameznika. Res je tudi, da predstavljata na Gorenjskem lov in ribolov dve pomembni panogi športa v turizmu. Obe panogi pa nista - v pogledu inozemskega turizma - pri nas še razviti do one višine, kot bi lahko bili, čeprav dotekajo od tega v državo dovolj velike količine deviz. Pogojev za nadaljnji razvoj obeh pomembnih atrakcij turizma je še dovolj, potrebno je le, da se ti pogoji takoj prično čimbolje uporabljati praktično roko v roki s pristojnimi faktorji in da se prične^oziroma nadaljuje z ustreznimi tozadevnimi propagandnimi akcijami v inozemstvu. Y turizmu ne proizvajamo novih produktov, temveč posredujemo samo usluge s tem, da goste prevažamo, nahranimo in prenočimo. Naša dolžnost je z drugimi besedami povedano organizacijske narave, Oddihapotrebnemu delovnemu človeku moramo nuditi čim ugodnejše prometne zveze, pripraviti mu moramo zdravo hrano ter udobna prenočišča, skratka pobrigati se moramo za tiste stvari, ki jih on rabi, 3• Rezultati, turistične dejavnosti na Gorenjskem v letu 1936 in 1957 Uvodoma moramo omeniti, da ne moremo podati realno vrednost turističnega prometa v celoti, ker še danes ocenjujemo turistično dejavnost po starih tradicionalnih statističnih podatkih. Tu prihajajo do izraza pomembne razlike po načinu analiziranja rezultatov turističnega prometa. Turizem se lahko gleda kot izoliran od ostalih družbenih in drugih gospodarskih dogajanj, na katere promet turizma posredno ali neposredno vpliva in katere omogočajo velikost in tok turističnega prometa. Pri tem pa se ekonomsko dejstvo turizma izraža samo v splošnih količinskih podatkih v odnosu števila turistov, števila nočitev itd, Z uporabo sodobnih analiz za turistično dejavnost bi lahko dobili 'zelo precizne podatke o mnogovrstnem in zelo različnem turizmu na poedine gospodarske dejavnosti in panoge lokalnega gospodarstva in ravno na ta način bi bila dokazana specifičnost turizma kot pomembne gospodarske panoge, Pri takšnem načinu ocenjevanja turizma kot je poznan pri nas je jasno, da niso zajeti vsi dohodki lokalnega gospodarstva, V^eh teh ne moremo evidentirati in bo potrebno, da se ravno evidenci turizma posveti večja pozornost, da se bo tudi turistična gospodarska dejavnost vodila kot panoga, no pa da se dohodki ustvarjajo in evidentirajo v raznih panogah socialističnega in privatnega sektorja. Po statističnih podatkih je bil v lotih od 1955 do 1957 dosežen naslednji turistični promet s Število gostov __________________Domačih Inozemskih_______Skupaj 1955 79.oo4 30,060 I09.064 1956 71.142 21.^54 92.796 1957 do 31.lo. 90.829 19.719 lic.548 Podrobnejši statistični podatki o turizmu do 3l.lo.1957 so priloženi na koncu tega poročila. Število nočitev ____Domačih___ v LRS_Inozemskih v LRS Skupaj v LRS jo 1955 330,572 l,2oo.6o9 94.916 253.1 1956 275.452 l,15o.2o8 71.932 183.' 1957 do 1, 9. 254.421 50.760 Iztržek v gostinskem social 1955 864.869 1956 941.896 1957 922.223 brez mesecev; 1957 1,131.161 po oceni do k 305.181 Dinamika gostinske dejavnosti v predsezoni, mod glavno sezono in po sezoni Povprečje za 5 mesecev Povprečje za 3 mesece Povprečje za 4 mesece 1955 60.248 95.376 69.575 1956 65.222 99.868 79.045 1957 67.700 124.928 1o4.469 Pod danimi pogoji lahko kritično ocenimo kot več ali manj r pokazatelj turistične dejavnosti na našem področju število domačih in tujih gostov in Število nočitev. Pri tem so ugotovitve na področju turizma, predvsem za leto 1956 in delno tudi za leto 1957 pokazale precejšen neuspeh. Vzrok temu so v večjem ali manjšem merilu sledeča dejstva; a) kapacitete hotelov so bile v 1,1956 izkoriščene le 2o$, cene pa formirane na 40$ zasedbo (kar je razumljivo z ozirom na si- tuacijo in skladno z običajnim verjetnostnim računom zasedbe kapacitet), b) celotna Gorenjska ni imela nobenega propagandnega materiala, izvzemši onega, ki je republiškega značaja, c) nastanjenim gostom ni bilo nudenega pravega razvedrila in stalnih. prireditev sploh ni bilo - to še posebej velja za Bohinj, Bled, Kranjsko goro, Radovljico in Jezersko, kot važnejša turistična področja Gorenjske, a v ne mali meri velja tc tudi za druge kraje, č) prometne zveze s turističnimi predeli, kjer ni vlakovnih zvez in podobno (Pokljuka, Begunje itd.) so bile slabe, d) trgovine niso bile zadostno založene z blagom vseh vrst (s kvalitetnim blagom še celo ne), posebno pa ne onim, ki je interesanten za turiste (spominki, domača obrt, sadje itd,), e) gostinski obrati so nudili premajhno kvaliteto gostinskih uslug. Tudi izbira uslug je bila nezadovoljiva, f) premalo pozornosti se je posvečalo strokovni in turistični izobrazbi sezonskega gostinskega kadra, tega domačega kadra je sploh primanjkovalo, g) sistem delavskega samoupravljanja v stalnih, posebej še v sezonskih gostinskih obratih ni odgovarjal, h) odgovorni činitelji v gostinstvu so se premalo potrudili za zasedbo svojih kapacitet, i) turistična taksa marsikje ni bila predpisana ali pa se je nepravilno pobirala in uporabljala, j) turistična društva niso bila notranje urejena, povezana med seboj pa sploh niso bila in se zaradi tega po veliki večini niso ukvarjala s propagando in z delom za razvoj turizma v svojem področju. V tej smeri niso dajala niti sugestij, če Že ni bilo na razpolago finančnih sredstev za izvedbo primerne naloge, k) plačilni sistem v gostinstvu vpliva premalo stimulativno na produktivnost in zalaganje, predvsem strežnega osebja, vsled tega včasih prevelika zasedba in velika režija ter slaba postrežba na drugi strani. To in še marsikaj drugega je povzročilo v letu 195S slabo turistično sezono. V večjem ali manjšem merilu so se pojavile iste napake tudi na začetku turistične sezone leta 1957« Že v začetku sezono 1957 je posebna komisija Sveta za blagovni promet pri IS LRS kritično pregledalo. celotno področje Gorenjske, s posebnim ozirom na proučevanje problemov turizma in gostinstva. Najdeno stanje je bilo slabo, vendar vsi prizadeti - to se tiče predvsem neposrednega vodstva gostinskih podjetij - niso vzeli na znanje podane kritiko, ki je bila popolnoma umestna. To nam narekuje, da bo potrebno tudi v gostinstvu narediti korenite izpremembe, predvsem na vodstvenem kadru v nekaterih podjetjih. Vendar kljub navedenim začetnim napakam lahko ugotovimo, da nam rezultati kažejo določen napredek, posebno v odnosu do leta 1956, medtem ko še nismo dosegli najbolj ugodnih rezultatov v letu 1955. Predvsem se je letošnja sezona za-.čela Zc,radi vremenskih neprilik zelo pozne, stanje se je šele bistveno izboljšalo v drugi polovici julija in kasneje tako, da so bile v vseh turističnih področjih zasedene skoraj vse gostinske kapacitete. Višek sezone je bil v prvi polovici avgusta, ko so bile zasedene vse kapacitete vključno z Bledom, Bohinjem in v ostalih krajih. Iz pregleda strukture domačih in tujih gostov vidimo, da beležimo določen napredek od domačih obiskovalcev in da bo ta po sedanjih podatkih celo presegel število iz leta 1955, medtem ko pa se število tujih gostov iz leta v leto zmanjšuje, vendar kljub ugodnejšim rezultatom obiska v letošnjem letu ne moremo govoriti tudi o posebnem finančnem uspehu, kar je razvidno iz naslednjega pregleda nekaterih največjih gostinskih podjetij s Realizacija Pavšal Plače Anui- tete Pavšal + in an. - i° pav- io pav. šal.real, in anudfc. a) do 31.avgusta 1957 b) plan za leto 1957 Občina Bled Toplice Bled a) 48.357 4.37o 7c878 2.4o4 6.774 + 3o7 - 14,o b) 55.000 4.370 I0.300 2.4o4 6.774 + 5oo 8 12,3 Park hotel a) 37.376 3.800 6,2o3 384 4.184 + 28o - 11,2 b) 44.000 3.800 8.203 768 4.568 - 576 8,7 lo,4 Hot, Jelov, a) 24.458 l.ooo 3.922 948 1.948 -13o4 - 8,0 b) 27.500 l.ooo 5.282 948 1.948 -35oo 3,7 7,1 a) 4.652 34o 1.211 - 34o +52 - 7,3 b) 6,5oo 4 00 1,760 - 400+ 5 o 6,0 6,2 Hotel Krim Realizacija Pla- Pavšal če Anui- tete Pavš. in anui. 1o pavšal, real. i° pav 4* anuit Hot. Triglav a] 1 9.561 6co 1.266 667 1.267 + 614 13,3 b! 1 11.000 600 I.700 667 1.267 + 15o 5,4 11,5 Hotel Lovec a) 1 -10.259 9oo 1.458 303 I.203 + 458 — 11,7 b! Občina Bohinj i 13.500 9oo 2.058 303 1.203 + 25o 6,7 8,9 Hotel Jezero a) I 11.451 560 1.391 374 934 +1359 _ 8,2 b! 1 I3.000 560 2,000 374 934 + 800 4,3 7,2 H,pod Voglom a) > 5.134 355 881 - 355 — — • 6,9 b! > 6.500 355 I.086 - 355 - 5,5 5,5 Hotel Zlatorog a)lo.734 52o 1.338 171 691 +I3I6 — 6,4 b) 12.000 52o 2.000 171 691 + 692 4,3 5,6 Športhotel a) 1 11.485 650 1.637 lo 660 +1179 5,7 Pokljuka b. Občina Jesenice ) 13,500 65o 2.260 2o 67o + 25o 4,8 5,o Dom v Planici a' I 7.303 28o 836 - 28o + 144 3,8 b! • 11.300 28o I.600 - 28o + 25o 2,5 2,5 Hotel Erika a) 1 7.545 32o 992 118 438 + 396 — 5,8 b; 1 9.800 32o l,8oo 118 438 + 382 3,3 4,5 Hotel Vitranc a' ) 4.249 300 618 — 3oo + 187 7,1 b; > 5.000 300 888 - 300 + 191 6,0 6,0 Hotel Razor a) 1 15.497 1 .300 1.772 295 1.595 + 15o _ lo, 3 b! Občina Kranj 1 2 0,0.00 1 .300 2.600 35o 1.65o 6,5 8,3 Dom na Jezer- al 1 22^842 667 3.065 30 697 +2o97 — 3,1 skem b) 31.000 Občina Radovljica 1 , 000 4.215 30 I.030 +2 000 3,3 3,3 Hotel Graj- a] 1 9*l3o 474 I.208 — 474 + 592 — 5,2 5,6 ski dvor b. 1 12.700 7I0 1.968 - 7I0 + 58? 6,0 Iz pregleda je razvidno, da bodo sicer vsa podjetja zaključila aktivno bilanco poslovanja za leto 1957 z izjemo Park hotela in ho tela Jelovica na Bledu. Slab uspeh v Park hotelu jev tem, ker je podjetje imelo veliko slabšo sezono zaradi nezadostne akvizicije in zaradi visokih cen tako v pred in po sezoni. Izguba, v tem podjetju bi bila še večja če bi obremenili stroške tudi z izdatki za godbo, za katero je plačalo iz svojega računa Puristično društvo Bled. Izguba v Hotelu Jelovica je nastala vsled tega, ker je imelo podjetje odprt hotel tudi izven sezone, v glavnem pa zaradi slabe zasedbe tudi v sami sezoni. 4. Sezonska gostinska -podjetja v letu 1957 Že zgoraj smo delno analizirali uspeh največjih gostinskih podjetij v letošnjem letu, vendar bi bilo potrebno, da bi zaradi raznolikosti notranje strukture in organizacije teh podjetij analizirali njihovo poslovanje Hotel Jezero Hotel pod Voglom Hotel Zlatorog Hotel Triglav Hrana 8.4o3 3.695 8*2o4 5,099 Hoeišča 2*667 889 2.231 2*183 Pijače Ostalo 3.444 2.022 3.352 5*844 68 66 333 273 bitupas: 14*582 6,672 14.12c 13.399 Zaposleni s Uprava 2,5 2,5 2,5 3,3 Hotel 1,8 1,7 o,9 1,4 Kuhinja 2,9 2,o 3,2 1,5 Strežba 3,2 1,2 3,3 2,6 Ostali 2,o o,7 2, o 2,o Skupaj 12,4 8,1 11,9 lo,8 Nadure (v osebah) o,9 1,9 1,4 o,6 Skupaj zaposleno 13,3 lo, 0 13,3 11,4 Promet na osebo v 000/d in 1.092 667 l,o6o 1.178 Število nočnin 8*499 3.117 6.343 8*747 1° pavšala napram brutto dohodku 4,3 5,5 4,3 5,4 Hotel Krim Hotel Lovec Hotel Toplice Park hotel Hrana 5,o25 8.314 26.926 21.681 Nočišča 1.490 1.518 18.844 7.682 Pijače 978 3.975 8.996 14.336 Ostalo 27 84 2.86o 1.956 Skupaj 7.520 13.891 57.626 45.655 Zaposleni: U prava 2,8 3,1 5,5 6,8 Hotel 1,4 1,9 13,1 8,3 Kuhinja' 1,9 3,8 9,o 7,7 Strežba 1,2 2,6 8,8 12,5 Ostali 2,2 1,2 18,2 14,7 Skupaj 9,5 12,6 54,6 49,4 Hadure (v osebah) 1,2 3,o lo,6 5,9 Skupaj zaposleno lo,7 15,6 65,2 55,3 Promet na osebo v OOO/din 7o4 896 883 825 število nočnin .6.125 4.675 19.958 21.743 % pavšala napram brutto dohodku 6 ' 6,7 8 8,7 Šport hotel Hotel • Hotel Hotel Lom na Je- Pokljuka Jelovica Erika Razor zerskem Hrana 9.327 15.244 7 .326 lo.3'5 19.854 Nočišča 3iOo7 4.933 1 .9o5 2.917 6.360 Pijače 2.314 7.359 1 .351 8.117 5.674 Ostalo 253 1.643 338 422 ,42o Skupaj 14.9ol 29.179 lo .92o 21.811 "2.3 :;8 Zaposleni: Uprava 2,8 6,5 2,o 4,6 2,7 Ho tel ■ 2,3 4,9 2,6 4,2 4,1 Kuhinja 2,5 6,9 2*9 4,2 7,4 Strežbe 2,2 7,9 1,5 3,8 5,9 Ostali 3,2 8,5 2*o 3,o 4,3 Skupaj 13,0 34,7 11,0 19 r 8 24,4 Nadure(v osebah) 2,3 2,3 1,6 2*2 1,6 Skupaj zaposleno Promet na osebo 15,3 37,o 12,6 22,o 26,o v OOO/din 975 785 865 99o 1.243 število nočnin 9.978 11.193 9 .o77 12.955 25.659 7° pavšala napram brutto dohodku 4,8 3,7 3,3 6,5 3,3 Iz skupnega pregleda je razvidno, da so navedena podjetja ustvarila v enem letu 282.583 din prometa. Od tega odpade na hrano 53$, na nočišča 2o$, pijače 24$ in ostalo 3$. Največ ji promet je torej s hrano, kar je izredne važnosti predvsem v tem, ker so tudi materialni izdatki ravno za hrano najvišji in bi bilo potrebno, da bi se zaradi znižanja stroškov materiala bolj upoštevalo načelo: "Bolj kvalitetno in raznoliko hrano, čeprav na škodo kvantitete11. . V enem letu je bilo zaposlenih v teh podjetjih 272 stalnih in sezonskih delavcev, ki so še razen rednega delovnega časa obremenili plačni sklad toliko, da bi se lahko zaposlilo še nadalnjih 35 ljudi, tako da moramo računati s skupno 3o7 zaposlenimi, ki so ustvarili letno povprečno 918.6oo din prometa na osebo. Od skupnega števila je zaposlenih v upravi 15$, v hotelu 16$, v kuhinji •18$, v strežbi 18$, ostali (perice, šoferji, godba itd.) 21$ in porabljeno za nadure 12$. Vsekakor je izredno visok odstotek upravnih uslužbencev saj se giblje v ostalih panogah povprečno od 6 do lo$, Vz.-ok v tem je komplicirana knjigovodska služba, ki zahteva tudi v manjših obratih skoraj vedno knjigovodjo, blagajnika, skladiščnika oziroma ekonoma. Bilo bi umestno, da bi samo podjetja s 4o,ooo ali več imela knjigovodsko službo vpeljano enako kot ostale panoge, za ostala podjetja pa bi se moral knjigovodski sistem poenostaviti in s tem bi se zopet znižala režija. Vpadljive so velike razlike pri ustvarjanju prometa na eno osebo, saj so najboljši hoteli Triglav Bled l*17o, Jezero Bohinj 1,192 in Zlatorog Bohinj l,o6o naaprjsti najslabšemu Pod Voglom Pörinj s 66? tisoč din prometa. Ostala podjetja ustvarjajo od 7o4 do 975 tisoč din letnega prometa na osebo. Tudi naslednja primerjalna tabela nam kaže velike razlike če primerjamo po posameznih podjetjih? Vrednost vloženega denarja za plače v odnosu na ustvarjeni brutto promet. Podatki za prvih 8 mesecev letošnjega leta nam kažejo sle-•deče odnose: Realizacija Izplač »plač $ Hotel Toplice 48,337 7,878 16, o Park Hotel 37.376 6.2o3 16,8 Hotel Jelovica 24.458 3.922 16,o Realizacija Izplač.plač % Hotel Krim 4.652 1.211 21,o Hotel Triglav 9.561 1.266 13,2 Hotel lovec 10.259 1.458 0 •* 1—1 Hotel Jezero 11,451 1.591 12,2 Hotel ped Voglom 5.154 881 16,5 Hotel Zlatorog 10.754 1.558 15,2 Špcrthotel 11.485 1.657 14,o Dom v Planici 7.505 846 11,2 Hotel Erika 7,545 992 15,0 Hotel Vitrane 4.249 618 14,6 Hotel Razor 15.497 1.772 11,4 Dom na Jezerskem 22.842 5.065 15,4 Hotel Grajski dvor 9.150 1.2 08 15,0 Iz pregleda je razvidno, da se pora bi od brutto pr ometa od (Dom v Planici) do 21$ (Hotel Krim) netto plačnega sklada, ;d 12,2% ali z dragimi"besedami povedano, da se povprečne pri l.ooc din brutto prometa porabi 148 din za netto plače. Ta odnos je vsekakor previsok, posebno če upoštevamo, da so povprečno hotelske kapacitete zasedene samo z 22% letno. Vzrok je predvsem v tem, ker podjetja razpolagajo izven sezone skupne (po spisku z dne 5.11*57) kar 156 zaposlenih, t.j. skoraj 51$ od celokupnega povprečno za- poslenega osebj a tekom Osebje ( leta. zaposleno v osnovni sta novembru 1957 lež) Jezer sko Topli- ce Park hotel Jelo- vica Krim Direktor Herbst Vidic Kunc ič J azbec Zrimec sef računevod. Mohar Seničar Korenčan Konic Borčič fin knjigovod. - 1 1 1 - blag.knjigov. 1 1 1 1 1 inventarist «■> 1 1 1 mm blagajnik 1 1 1 1 - tajnica - - ■ 1 - — ekonom-skladiSč • *“* - - 1 1 šef kuhinje 1 1 1 1 1 kuh,oseb.+slašč . 4 1 1 — 2 šef recepcije - 1 1 1 - Jezersko Toplice Park hotel J Glavica Krim vratarji 2 *» w sobarice 2 - - 1 1 šef sale M 1 1 _ natakarji 4 2 4 1 3 kletar — 1 — - vrtnar — 1 1 mm šofer — 1 1 * m. kurjač - 1 - mm - perice 1 1 — — 1 šivilje - 1 - - - pleskar - 1 - 1 0m mizar — 2 2 1 - monter-ključav. - 1 1 - - ostali 1 3 2 - mm vsega 17 26 22 14 12 Podjetje je odprto vse leto 1.5. 30.9. 1.5. 30.9. 1.12. 3o,9. 1.5. lovec Triglav Jezero Pod Voglom Zla- torog direktor Arh Hren Spilak Jeraj Bric šef računovod. Komovec Matič Rems (l/2) Slivnik Rems (1/2) fin,knjigovodja - - - - blag.knjigovod. 1 1 - - - inventarist - - — — — blagajnik - - 1 - - tajnica - - - - ekonom-skladišč. 1 1 mm - - šef kuhinje 1 1 1 1 1 kuh,oseb,+ slašč . 2 — - - 1 + 2 šef recepcije - - - - mm vratarji - mm — — — s obarice 1 - 1 mm - šef sale - — - mm - natakarji 2 2 1 1 1 kletar rnm - - - - vrtnar — — - - 1 šofer _ — mm - - kurjač - - - - - perice 1 - - - - šivilja - mm - - - pleskar - - - - - monter-kijučav. - - - - mm mizar - - - - - ostali - - - - mm Vsega 11 7 5 (1/2) i 4 5 (1/2)+2 Podjetje je odprto vse leto 20.4. 30.9. vse leto vse leto vse leto Šport hotel Erika Razor Skupaj direktor Žerovec Mežik Lavtar 13 šef računovod. Učakar Koželj Pirc 12 fin„knjigovod. - - - 3 blag.knjigov. 1 - 1 9 inventarist — - — 3 blagajnik - - 2 7 tajnica m» - - 1 ekonom-skladišč . 1 1 1 7 , sef kuhinje 1/2 1 - 11 1/2 k uh,oseb.+slašč . 1 — 5 17 + 2 šef recepcije (predviden ) - 1 4 vratarji - - - 2 sobarice 1+1 1 2 lo + 1 šef sale - - •m 2 natakarji - mm 5 26 kletar — - 1 2 vrtnar mm - - 2 šofer mm - - 3 kurjač - - - 1 perice mm mm 1 5 šivilje - mm - 1 pleskar - - - 2 m ont er-ključ av• - - - 2 mizar 'mm — — 5 ostali - - - 6 Vsega 6 1/2 + 1 5 21 156 1/2 Podjetje je 5 .12,-31.3. 25.12.-28.2 . vse leto odprto 5 . 6,-30.9. 33.6.-15.9. - Nekateri vrše po več funkcij. Tako n.pr. blagajnik - recepcije, ekonom-točaj, nočni vratarji - pleskarji, sobarica - natakarica, šofer — delavec za razna dela, slaščičar - skladiščnik. V gornjem pregledu je osebje razporejeno po pretežni funkcijij računovodkinja Remsova je do polovice zaposlena v Hotelu Jezero in Zlatoroga kuharica v Športhotelu dela samo pol rednega delovnega časa. Osebje, ki je pri hotelih Zlatorog in Športhotel prišteto bo izven sezone o^šlo; pri Tomu na Jezerskem je v kuhinji tudi en va-j eneo. Skupno je stalno zaposlenih? Notranja struk. Štev« pri polni zaposi. zaposi Upravno osebje 55 35/ 15/ 47 Kuhinjsko osebje 28 18 / 18/ 49 Hotelsko osebje 16 lo/ 16/ 55 Strežba 28 18/ 18/ 57 Ostali 29 19/ 21/ 64 Skupno: 156 loo/ loo/ 272 Razlika med stalno zaposlenim upravnim osebjem in številom v glavni sezoni (55 - 47) ja v t em, ker so nekatera mosta polo' no zasedena in se s prekournim delom nadoknadi zamujeno delo. Predvsem je problematično dejstvo, če je potrebno, da je izven sezone zaposleno loo/ vse upravno osebje, čeprav ni skoraj nobenega dela, razen zaključnega računa. V lanskem in letošnjem letu pa poleg tega še pretežna večina direktorjev navedenih podjetij obiskuje v pred in po sezoni hotelsko šolo v Ljubljani,, Smatramo, da je predvsem v hotelih Toplice, Park hotelu, Jelovici, Sport hotelu in delno v Razoru problematično v koliko je potrebno takšno število zaposlenih v mrtvi sezoni. Ta visoka zaposlitev je predvsem neugodno vplivala na dosedanji plačni sistem, ker je bil plačni fond za stalne uslužbence postavljen v takšni višini, da ni preostalo dovolj sredstev za sezonske delavce, predvsem pa ne za godbenike, ki so se plačevali popolnoma iz dingih virov. Gostinska podjetja sezonskega značaja so v enakem smislu gospodarska podjetja kot ostala in bi bilo potrebno, da tudi v teh kolektivih razmišljajo o ekonomski upravičenosti tolikšnega števila osebja izven sezone, kar vsekakor zelo občutno vpliva na materialne stroške in s tem na ceno ali dobiček (pavšal) gostinskih uslug. Kakor jo bilo že omenjeno so v povprečju zasedene hotelske kapacitete od 2o do 22$. Vsekakor s takšnim stanjem no moremo biti zadovoljni, saj imamo možnost razvoja turizma poleg v izrazito letni sezoni še tudi v zimskih mesecih, Spričo naravnih, klimatskih in tudi tehničnih možnosti bi lahko Gorenjska zopet postala pomemben zimsko-športni center, kjer so idealni pogoji za gojitev vseh vrst zimskih športov. Tudi za letošnjo sezono 1957/58 no moramo trditi, da se je stanje bistveno zboljšalo, čeprav So bile pred- vsem v Bohinja izvršeno nekatero predpriprave tako, da bodo vsi hoteli v tem časa odprti in so tudi podano možnosti za soliden obisk. Popolnoma je drugače na Bledu in Zgornjosnvski dolini, kjer tudi letos nimamo posebnih pogojev za poživitev zimske sezone. Čeprav je morda nekoliko boljo na Bledu, kjer se bodo vršile razne, tudi mednarodne, zimsko-športne prireditve. Težave so zopet v tem, ker razen hotela Krim in Lovec, so vsi ostali zaprti. Značilno za Bled je tudi to, da podjetja ne kažejo interes za zimsko dejavnost niti v tistih dnevih ali tednih, ko bi bil obisk z malo boljšo propagando zadovoljiv in po našem mnenju tudi rentabilen. Izgledi pa sö, da bo v času največje zimske sezone v februarju 1958 odprt tudi hotel Toplice, kar bo že pomemben korak za razvoj turistične sezone v zimskih mesecih, S pravočasno izdelanim programom in prod-■časno obdelavo tržišča pa bomo morali skrbeti, da bodo vse blejske kapacitete v sezoni 58/59 ha razpolago domačim in tujim turistom, Najslabše je v tem pogledu v Gornjesavski dolini, kjer bo letos ravno zaradi poživitve zimskega športa dogotovljena nova žičnica na Vitrane, pa skoraj nimamo nobenih prostih kapacitet v hotelskih podjetjih, kor so vsa podjetja zasedena s socialnimi zavarovanci. Edini pomemben hotel, ki je sodobno opremljc-n (Porentov dom) pa jo zaprtega tipa in ne sprejema gostov niti če je popolnoma prazen, kljub polni zasedbi personala. Potrebno bo, da se za to področje pripravi sezona za lete 58/59 tako, da bodo na razpolago vse kapacitete za turistične potrebe. 5. Vpliv turistično dejavnosti na ostalo panogo Delovanje turističnega prometa na, gospodarstvo so pokaže tako, da se v prvi vrsti doseže višji dohodek v klasični turistični dejavnosti, t.j. v penzionskih gostinskih podjetjih, turističnih podjetjih v ožjem smislu, gotovi komunalni dejavnosti, višji dohodek pa imajo tudi nekateri posebni poklici, kot so turistični in planinski vodiči, čolnarji itd. Turistični promet tudi intenzivira tiste gospodarske panoge in poklice, katere obstojajo ne glede na turizem. Na teh pa ravno turističen promet ustvarja pomemben dohodek, kateri navadno prekoračuje redno poslovanje stalnega prebivalstva. To se n.pr. odraža v lokalnem prometu,trgovini, obrt- ništvu, kmetijstvu in tudi pri nekaterih poklicih, kot so” fotografi, čistilci, nosači itd. Da so navedene trditve resnične nam samo delno ilustrirajo beleže-ni dohodki preko denarnih zavodov za minula leta. Leta 1955 v Gostinstvo Trgovina 000/din I« 54,5 421,8 II. 58,1 42o, o III. 52,4 5o3, o IV. 64,3 551,o V. 77,7 557,o VI. 80,4 567,0 Obrt 11 j 4 lo,l ““8,4 12,o 12,2 15,3 VII. VIII. IX. •X, XI. XII. Skupaj Gostinstvo 96,7 lo9, o 85,1 68,2 53,8 7o,4 864,869 Trgovina 56o, o 659,o 64o, o 648,o i 566,o 861,o 7, ,o53»ooo Obrt 17,1 2o,7 23,o 19,2 15,o 26,2 19o,9oo a) Mesečno povpreč je Gostinstvo Trgovina Obrt za 5 mesecev pred sezono 6o,248 49o . 681 10.852 za 5 mesece v sezoni 95.376 595 ,ol4 17.691 za 4 mesece po sezoni 69=375 7o3 ,7o2 2o.885 V letu 1956 v 000/din I. II. III. IV. v. VI. Gostinstvo 67,8 58,2 ■ 62,8 57,8 79,3 74,7 Trgovina 491,o 516,o 581,o 5l3,o 596,o 558,o Obrt 15,8. 14,2 17,o 14,8 15,1 13,6 VII. VIII. IX. X XI XII. Skupaj Gostinstvo 94,6 130,3 lo2,3 75,7 63,5 74,5 941,9 Trgovina 58o, o 6o8, o 541,o 6ol,o 659,o 8 >12,0 7,o64,o Obrt 14,8 17,o 18,3 21,3 18,3 22,8 2ol ,4 a) Mesečno povprečje Gostinstvo Trgovina Obrt za 5 mesecev pred sezono 65 ,2 541 15 za 3 mesece v sezoni 99 ,8 581 15,2 za 4 mesece po sezoni 79 ,0 653 2o, 2 V letu 1957 v 000/din I® II 0 III „ iv. V. VI. Gostinstvo 61,6 ■ 56,5 61,9 7 0,2 88,2 93,6 Trgovina 551}o 539,o 596,o 7I2,o 673,o 661,o Obrt 11,9 13 j 6 14,7 21,1 2o, 3 23,8' VII. VIII. IX* X. XI. XII. Skupaj Gostinstvo 129,1 152,o 112, o 96,8 - - 922,2 Trgovina 714,o 744,o 725, o 782,o - - 6,7oo,o Obrt 25,3 27,8 23, 8 26,4 - - 2o8,8 a) Mesečno povprečje Gostinstvo Trgovina Obrt za 5 mesecev pred sezono 67,7 614 16,3 za 3 mesece v sezoni 124,9 7o6 35,7 za 2 meseca po sezoni lo4,4 753 25,o Pripominjamo, da denarni zavodi zajemajo same ) del dohodka iz t ristične dejavnosti in to samo socialistični sektor. V kolikor b.i še priključili privatni sektor z vsemi dohodki bi bil vpliv turistične dejavnosti še mnogo bolj razviden v takem izrazito turističnem področju kot je Gorenjska. Iz preglednih tabel je razvidno povečevanje prometa v primerjavi z mesečno potrošnjo v predsezoni in zopet padec prometa po sezonskih mesecih. Vpliv turistične dejavnosti na promet v trgovski in obrtni stroki je popolnoma jasen - iz tega sledi, da moramo obravnavati turizem kompleksno, ne pa samo ozko v gostinski dejavnosti. Turistična dejavnost imaipozitiven vpliv tudi na neke dejavnosti, katere bi sicer odmrle, n.pr. gotove vrste hišnih obrti (gorjuški piparji) in lahko trdimo, da v gotovem smislu dobivajo svoj pomen ravno v tem (kot n.pr» čipkarstvo, domača umetnost, umetna kovačija, izdelovanje lesene galanterije itd.). Lokalni dohodek od turizma se ustvarja tudi potom nekaterih gospodarskih dejavnosti, katere sicer niso lokalnega pomena, ali katere vršijo lokalno gospodarstvo. Tako se n.pr. dohodki splošnega prometa, pošt, bank, zavarovalnic in podobno tudi delno stekajo v lokalni dohodek, največ v tem, da so v teh panogah zaposleni domači prebivalci, Nadalje je posebna karakteristika turističnega dohodka tudi v tem, da se ustvarja tudi z negospodarskimi kapacitetami in dejavnostmi* Tu moramo šteti privatna gospodarstva, katera oddajajo v najem sobe in hrano, a razen tega tudi razno kulturne dejavnosti in ustanove. Folklora in druge prireditve, kulturni in zgodovinski spomeniki, muzeji, razstave, športne manifestacije in mnoge prireditve in objekti, katere sicer niso gospodarskega pomena, toda potom turistične dejavnosti se pretvarjajo v gospodarsko aktivno in donosne vire dohodka prebivalstva. Turistični promet se ustvarja tudi v vremenskem oziru na specifičen način in to na osnovi njegove koncentracije v določenih letnih obdobjih (Letni - zimski turizem). Največ ji del dohodka se ustvarja na osnovi direktnih turističnih uslug in konkretne potrošnje od turista. Tedaj se .realizira najvišji letni promet v gostinstva. Razen tega pa tudi v trgovini, domači obrti, prometu, poedinih samostojnih poklicih, kakor tudi v kmetijstvu in komunalni dejavnosti. V času te intenzivne faze turističnega prometa, katero imenujemo turistična sezona, so razen gospodarskih oživljajo tudi vse ostale družbeno aktivnosti s kulturne, športne in zabavne prireditve in vse druge manifestacije, katere so povezane s povečanjem frekvence turističnih potrošnikov, kateri razpolagajo' s tako kupno silo, ki je večja od kupne silo povprečnega občana turističnega mosta. Z ozirom na to, da turistični promet direktno in indirektno povpČujo dohodek lokalnoga prebivalstva in s tem njegovo kupno silo, se tudi samo lokalno prebivalstvo aktivno vključuje v ta proces potrošnje in tudi samo doprinaša s svoje strani oživljanje gospodarske cirkulacije in povečanja potenciala lokalnega gospodarstva, kot celote* Dejstvo turističnega prometa se lahko zapazi pri raznih kategorijah, gospodarskih in negospodarskih dejavnostih tudi izven samega sezonskega poslovnega časa. Tako se v turističnih mestih in področjih vršijo obsežna predpri-pravljalna dela v tako zvani mrtvi sezoni, za kar so angažirane' razne dejavnosti in faktorji. 'V prvi vrsti se pokaže potreba po investicijah, bilo v obliki novih izgradenj, bilo v obliki adaptacij, modernizacije, ali pa samega vzdrževanja objektov in naprav, Taka aktivnost se nanaša na različne sektorje, a posebno na promet gostinstva in komunalne dejavnosti. S tem se brez ozira na izvor investicijskih sredstev in dinamike turističnega prometa tekom leta direktno povečuje materialna osnova komune, razen tega se zasigura tudi gotov dohodek njegovemu delu prebivalstva. 6, Plačni sistem v gostinskih obratih Plačilni sistem v gostinstva bi moral bazirati na osnovnem načelu socialističnega nagrajevanja!; "Pa vsakdo prispeva družbi po svojih sposobnostih, in prejema po svojem delu," Ge to načelo uporabimo v odnosu med podjetjem in zaposlenimi delavci vidimo, da naši dosedanji plačilni sistemi niso bili urejeni take, da bi stimulirali storilnost. Taki sistemi so bili celo destimulativni, ker ni bila nagrajena večja iniciativa, znanje, nestorilnost in večja prizadevnost posameznika. V prejšnjih letih so se plačilni skladi podjetij omejevali z raznimi obračunskimi plačami in podobno. Te omejitve pa so z novo uredbo o razdelitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij in uvedbo pavšaliranja dajatev družbeni skupnosti odpadle in so tako podane prav vse možnosti, da se uvede tak sistem nagrajevanja v gostinstvu, ki bo v danih pogojih na bjljši v smislu pravilne stimulacije posameznika za izvršeno delo* Plača posameznika mora biti odvisna od njegove storilnosti odnosno prometa, posamezniki morajo biti zainteresirani za dosego takih rezultatov dela kakršne od njih pričakuje družba. V gostinstvu je možno uvesti več načinov nagrajevanja. Najenostavnejši in s tem tudi najmanj stimulativen je sistem rednih mesečnih ali urnih tarifnih postavk. Po tem sistemu plačujejo delavce in uslužbence skoraj vsa naša podjetja ne za njihov učinek dela, ampak za zamujeni čas v podjetju. Ta način nagrajevanja so podjetja osvojila v glavnem iz dveh vzrokovs delavci se zavedajo, da pri takem načinu ni potrebno izkristalizirati njihovo prizadevnost, obračun plač pa je za administracijo podjetja enostavnejši. Nesporno pa je, da urne in mesečne tarifne postavke po sistemu uravnilovke ne predstavljajo osnove za izboljšanje kvalitete dela in dvig storilnosti. Zato je tudi treba v takem plačnem sistemu iskati delne vzroke slabih turističnih sezon na Gorenjskem, Nujnost narekuje, da se pristopi k drugačnemu sistemu nagrajevanja, Postrešnina, plača odstotka od prometa, plača, ki je odvisna od postavljenega plana prometa,to so obliko nagrajevanja, ki bi prav goli tovo vplivale tudi na delo posameznega gostinskega delavca. Te oblike je možno uvesti v raznem kombiniranem sestavu pri vsakem našem podjetju. . Pri proučevanju možnosti nadaljnje obdelave in izboljšanja plačnega sistema, kakor tudi dosedanjih izkušenj nekaterih podjetij, ki so Se delno uvedla tak sistem, je ugotovljeno, da bi se odstranili z uvedbo individualnega in gruphega nagrajevanja po delov, učin-ku negativni pojavi sedanjega plačnega sistema*. formiranje in delitev osebnega dohodka delavcev in uslužbencev v gostinskih podjetjih bi se moralo vršiti po sledečih principih: v delovnih obratih, kjer je mogoče doseči individualni delov, učinek (restavracija, kavarna, biffe itd.) bi se formiranje in delitev osebnega dohodka vršila na ta način, da bi se vsakemu poedincu odredila višina procenta udeležbe njegove plače v individualno ustvarjenem prometu. Ta procent predstavlja odnos med povprečno planiranim prometom na posameznem delovnem mestu v obratu in tarif no postavko za posamezno delovno mesto. Ha podlagi planske kalkulacije bi podjetja morala izračunati povprečni promet za tista delovna mesta,za katera bi se uvedel individualni procent. Sezonska podjetja naj bi odrejala procent udeležbe plač v individu alno ustvarjenem prometu posebej za sezono in posebej izven nje. Individualni procent bi se določeval s pravilnikom o plačevanju po učinku, Ta individualni procent ni mišljen kot postrešnina in bi bil za gosta neviden. V tem predlogu se potreba po rentabilnosti podjetja s strani osebja, ki bi bilo plačoho po procentu ne tiče, oziroma rentabilnostna plača nima učinka. Poslovanje strežnega osebja glede na rentabilnost podjetja je odvisno zlasti od vodstva podjetij. To se v glavnem nanaša na sezonska podjetja, ki imajo v pretežni mori zaposleno sezonsko delovno silo le dva do tri mesece. Možna je pa tudi kombinacija obeh načinov, kar bi zagotovilo borbo tega osobja,poleg povečanja prometa,tudi za čim večjo rentabilnost podjetja. Po tem kombiniranem sistemu bi se najprvo izračunal zaslužek po prometu, medtem ko bi dejanski zaslužek bil odvisen od rentabilnosti podjetja, t.j. da bi se zviševal in zniževal tako kakor so lahko zvišujejo ali znižujejo zaslužki ostalemu zaposlenemu osebju. V delovnih obratih, kjer delovni učinek ni mogoče meriti individualno naj bi se vršila delitev pripadajočega dela plačnega sklada na bazi realizacije prometa v teh obratih in tarifnih postavk njihovih delovnih mest. Ta sistem naj bi b—aziral v glavnem na grupni stimulaciji, ker ne pride do izraza individualni delovni učinek, ampak le učinek delovne ekipe« Prednost naj bi bila v tem, da bi se nadurno delo obračunavalo na osnovi opravljenih delovnih ur v odvisnosti od ostvarjenega prometa. Na delovnih mestih, kjer se ne da delovnega učinka meriti niti grupno, naj bi ostal v veljavi dosedanji način nagrajevanja, kateri pa bi moral biti odvisen od rentabilnosti celotnega podjetja. Pozitivne lastnosti razloženega plačnega sistema bi bile v glavnem sledeče s 1. s tem sistemom bomo uspeli v pravilnem nagrajevanju za opravljeno delo in za zalaganje posameznika oz. delovnih ekip in s tem bo onemogočena eksploatacija enega dela delavcev nad- ostalimi. 2. Z borbo za večjim zaslužkom se bo v znatni meri povečala produktivnost dela posameznika in delovnih ekip v obratih, 3. Zboljšala se bo kvaliteta postrežbe in odnos strežnega osebja do gosta, kakor tudi kvaliteta in asortiment v proizvodnih obratih, ker so pla<*e delavcev v teh obratih s sistemom nagrajevanja vezane na promet proizvodnih obratov. 4* Ob večji proizvodnosti dela in težnji za čim večjim zaslužkom bo nujno prišlo do zmanjšanja delovne sile, ki je do danes v posameznih podjetjih samo balast. Nujno je, da bodo v bodoče skrbeli delavci samo v posameznih obratih in obenem celotni kolektiv, da se ukinejo odvečna delovna mesta# 5, Po novem plačnem sistemu bodo delavci skrbeli in posvečali več pozornosti svoji strokovni izobrazbi, od česar bo v precejšnji meri odvisna višina njihovega zaslužka, kakor tudi obstanek v njihovem delovnem mestu in stroki. 6* Važno je tudi to, da bo s takim plačnim sistemom kontroliral lahko vsak delavec v strežbi višino svojc-ga dnevnega zaslužka, v kolikor bo dohodek zadosten za kritje vseh stroškov. Temu bo posledica, da bodo delavci individualno in kolektivno razmišljali in razpravljali o vzrokih nerealizacije dnevnega zaslužka in s tem tudi o neostvaritvi prometa svojega obrata, To bo v precejšnji meri vplivalo na hitrejše izboljševanje notranjih slabosti podjetja. Nevarnost, da bi strežno osebje v želji za čim večjim zaslužkom med seboj odjemalo goste, kar bi lahko izzvalo nezdrave pojave in odnose, bodo morali onemogočiti vodje posameznih obratov, katerih osnovna naloga in interes naj bi bil neposredno vezan na čim boljši odnos strežnega osebja napram gostu in strežnega osebja med seboj, Ravno s tem sistemom bodo v veliki meri zmanjšane dosedanje slabosti, brezbrižnosti strežnega osebja do gosta, izražena v slabem sprejemu gostov, v zapostavljanju gostov, ki sede v drugem rajonu, na dolgem čakanju na naročene usluge itd. Do teh pomanjkljivosti je prišlo največ zaradi tega, ker ni bilo individualne stimulacije, ker se je plačni sklad delil brez ozira na večje ali manjše zalaganje. Nevarnosti, da bi se poslabšala kvaliteta postrežbe zaradi tega, ker bo strežno osebje hotelo na-enkrat prinesti več konsumacij in ne bo pazilo na potrebni servis, ker slaba kvaliteta postrežbe odbija goste, kar pomeni zmanjšanje individualnega prometa in s tem zaslužka. Praksa kaše, da pride potrošnik vedno v rajon tistega delavca, pri katerem je boljša in hitrejša postrežba. Obračun individualnih in grupnih zaslužkov je enostaven in ne bo treba zviševati števila administrativnega osebja. Način knjiženja z uvedbo takega sistema prav nič ne spremeni. Za pravilno in točno obračunavanje plač pa bo potrebno izpopolniti dosedanjo evidenco le glede prometa, ki ga ustvarjajo posamezne skupine, ki pa bo moral biti vsklajen s celotnim ustvarjenim prometom,izkazanim v finančnem knjigovodstvu, upoštevajoč pri tem seveda dvakratno obračunavanje plač od istega prometa kot, nspr» kuhinja in restavracija. Tudi težnje zaposlenega osebja, da bi prodajali le dražje konzumacije, kar bi lahko imelo negativne posledice pri potrošnikih in zmanjšanja asortimenta ne more priti, v kolikor odgovorne osebe ne bi bile ravnodušne napram tem pojavom in jih podpirale s tendenco, da pri dražjih konzumacijah dosežejo višje individualne zaslužke na lažji način. Medtem je vprašanje asortimenta in vodenje pravilne politike cen zelo važen činitelj v vsakem podjetju in tu so prvenstveno zainteresirani organi upravljanja in še posebej osebje, zaposleno v proizvodnih obratih, ki mora posvečati posebno pozornost racionalni in pravilni potrošnji surovin in materiala. Posledice prodajanja le dragih konzumacij bodo v nujnem zmanjšanju gostov, enoličnem asortimentu in kvaliteti, kar v praksi pomeni zmanjšanje prometa, nerealizacijo zaslužka pa tudi nevarnost za obstoj podjetja. 7. Problemi delovne sile v gostinskih podjetjih in delavskega samoupravljanja V odnosu do vseh zaposlenih v okraju število gostinskih delavcev ne predstavlja pomemben odstotek, saj je bilo povprečno v delovnem odnosu v letu 1955 7o5 delavcev " 1956 8o5 " " 1957 813 B Povprečna struktura zaposlenih je sledeča*, zaposlenih moških 62$, zaposlenih žena 38$* Od tega je visokokvalificiranih 5,5$ kvalificiranih 52,o$ polkvalificiranih 31,o$ nekvalificiranih 2o, o$ uslužbencev 11,5$ Razlika med že navedenim odstotkom uslužbencev (14,5$) in novo izračunanim odstotkom po strukturi (11,5$) je v tem, ker se nanaša prvi odstotek samo za sezonsko gostinstvo, medtem ko se drugi izračun nanaša na vse sektorje gostinstva (socialistični, zadružni in privatni). Iz prikazane strukture lahko sklepamo, d,a je samo število visokokvalificiranega in kvalificiranega kadra zadovoljivo, čeprav imajo sezonska gostišča in hoteli največ težav pri najemanju kvalificiranega kadra ravno v času sezone,. Ravno zaradi slabo izkoriščenih kapacitet (komaj 2o$) oziroma za najdaljšo sezono od 15.junija do 15iseptembra, t.j. samo za 5 mesece ni dovolj kvalificiranih moči niti na Bledu, niti v LRS. Vsled tega so prisiljena podjetja, da najemajo delovno silo čestokrat v drugih republikah, ki pa praviloma postavlja nemogoče pogoje. Popolnoma je umevne, da se kvalificirani sezonski gostinski delavci zaposlijo tam, kjer je daljša sezona (Hrvatsko in Slovensko Primorje) in tu.-di bolj ugodni delovni pogoji. Čestokrat so podjetja primorana, da si poiščejo kakršnekoli ljudi, ki niti nimajo zadosti kvalifikacij in sposobnosti. Takšnemu personalu praviloma ni veliko za solidno postrežbo in ugled podjetja, temveč gleda, da v času zaposlitve zasluži čim več, včasih tudi na ne ravno pošten način. Gostinska podjetja na Gorenjskem bi si morala s pomočjo Gostinske zbornice LRS zagotoviti najnujnejši domači kvalificirani kader, pretežno delo pa naj bi opravili priučeni gostinski delavci, ki bi tekom mrtve sezone opravili krajši tečaj, v katerem bi se naučili najbolj osnovnih pogojev postrežbe. Ta kader, predvsem mlada dekleta, bi pa moral biti predvsem iz turističnih krajev, posebno še če niso dani pogoji za zadostno zaposlitev doma ali v drugih panogah gospodarstva. V ta namen naj bi se določil tudi del sredstev iz fonda za kadre. Specifični pogoji dela v gostinstvu ne dajejo popolne možnosti uveljavitve delavskega samoupravljanja v klasičnem smislu. Večina vseh gostinskih podjetij zaposljuje manj kot 50 stalnih delavcev in tvori ves kolektiv, upravni odbor in delavski svet. Vodenje podjetja po organih samoupravljanja se ponavadi zreducira na suhoparno razpravljanje o brezpomembnih,včasih osebnih,zadevah vsi ostali posli pa so prepuščeni direktorju na samostojno odločanje. Če seveda direktor ni dovolj samoiniciativen., sposoben in vesten, potem mora gostinsko podjetje propasti* Bo navadi se ti problemi rešujejo z zamenjavo direktorja brez da bi kazensko in materialno odgovarjal za svoje slabo delo. Če jo podjetje slabo gospodarilo,potem tudi nova uprava v veliki meri šele v nekaj letih popravi stanje v podjetju. Mnenja smo, da bi morala biti ravno materialna zainteresiranost tisti faktor, ki bi bolje vplival na gospodarjenje vodstva, to pa se da urediti na ta način, da je plača direktorja minimalna 3o (samo simbolična), da pa lahko svoje materialno stanje bistveno popravi, če je plača vezana,n.pr. na celotni promet podjetja in na izkoriščanje kapacitet. Nekoliko večjo vlogo ima delavsko samoupravljanje v tistih podjetjih, kjer ni sezonskih delavcev in je tudi število zaposlenih in promet večji. Tu ima kolektiv, v kolikor seveda dobro gospodari, večjo materialno osnovo in je vsekakor na uspehih podjetja bolje zainteresiran. Najslabše seveda v tistih podjetjih, ki so izključno sezonskega značaja; Stolno zaposleni imajo predvsem skrb na takšnem plačnem sistemu, da je njim zasiguran, soliden dohodek ne glede na njihovo produktivnost dele?.. Zaradi takšnega stališča pa po navadi nastanejo drugi problemi, kot n.pr. plače sezonskih delavcev, plače godbenikov itd. Mnenja smo, da bi bilo potrebno ravno tem problemom delavskega samoupravljanja v gostinskih podjetjih posvetiti več pažnje. Mogoče bi bilo primerno, da bi se morali ravno nekateri važnejši sklepi in ukrepi teh podjetij (potrditev zaključnega računa, in s tem razdelitev dohodka, najemanje kreditov itd.) vezati na odobritev občinskega' zbora proizvajalcev, ki je vsekakor ravno tako kot celotna komuna zainteresiran na razvoju turistične dejavnosti kot celota. S tem bi tudi občinski ljudski odbori aktivneje razpravljali o tem za nas tako važnem problemu. Občinski ljudski odbori pa bodo morali rešiti še tudi druge pereče kadrovske probleme v večjih, pa tudi v manjših gostinskih podjetjih. Ako pregledamo podatke o šolski in strokovni izobrazbi, o osnovnih poklicih ter o trajanju zaposlitve v gostinski stroki osemnajstih direktorjev najpomembnejših gostinskih podjetij v našem okraju, lahko ugotovimo, da je povpreček njihove šolske izobrazbe, dokončana nižja srednja šola oziroma v novejšem jeziku, dokončana osemletka. Po strokovni izobrazbi je le šest sedanjih direktorjev, ki posedujejo, neko gostinsko spričevalo. Ostali so brez gostinske strokovne izobrazbe oziroma pet po številu - se šolajo v Hotelski šoli v Ljubljani. Po osnovnem poklicu je tako od vseh osemnajstih direktorjev le sedem takih, ki imajo eno izmed gostinskih kvalifikacij (od teh je samo eden VK gost.dolar c }. Delovna doba zaposlenosti v gostinstvu je pa tudi z ozirom na naziv direktorja, v večini primerov, nizka. Te teoretične ugotovitve in pa praktično dejstvo, da dandanes direktor gostinskega podjetja ne vrči vedno in povsod svoje funkcije tako kot bi bilo to potrebno, mora prisiliti ljudske odbore, da takoj rešijo to pereče, pa tudi druga kadrovska vprašanja. Zato se morajo nastaviti za direktorje gostinskih podjetij ljudje, ki imajo smisel za gostinstvo in primerno ekonomsko ali gostinsko izobrazbo. Nikakor pa se ne sme dovoljevati, da bi to tako odgovorno dolžnost opravljali ljudje, ki so popolnoma iz drugih poklicev in se šele priučujejo gostinski stroki. 8. Izkoriščanje turističnih kapacitet Zaradi boljšega pregleda prostih kapacitet na Gorenjskem je potrebno, da analitično ocenimo proste turistične zmogljivosti, kakor tudi organizacijski sestav gostinskega omrežja. __Sektor____lastništva_________ spl.družb, ’zađr. družb.org. priv, skupaj Gostinska pod j.in gostišča 2 več kot 5 delavci 28 1 - - 29 Manjša gostišča (do 5 del.) in zas.'gost. Al 5 _ 141 193 negost,gosp,org. ,ki imajo gost,enote 14 5 45 mm 64 Skupaj 89 11 45 i41 286 Skup.iztr.je bil v 1. 1956 (v 000/din) 964.986 69.094 89.312 171.394 1,294 * 75 5,3 6,7 13 loo Gostinske poslovne enote po sektorjih lastništva in vrstah dajo po podatkih z dne 1.1,1957 sledečo podobos Sek- tor Hot, Pre-noč, - Poč, , Pom. Plan. dom. Rest. Gost. Men- ze “Kav. Bar. Bif Sla. •sč. -Ml r. .Ska pa j SD 25 19 — — 25 61 13 7 3 18 1 warn 172 Z mm 1 - - 1 9 - - - — - 2 13 DO mm - 39 - 7 - - - 2 - - 61 P - 12 13 - mm 133 - - - - mm - 145 Skup, 25 32 13 39 26 21o 13 7 3 2o 1 2 391 SD: splošno družbeni sektor Z: zadružni sektor DO: družbeno organizacijski sektor P: privatni sektor Op.; kot "hotel" so všteti vsi objekti, ki so kot taki priznani, kot "prenočišče" so štete vse depandanse hotelov, ki niso uvrščeni v hotelsko kategorijo, samostojna prenočišča in prenočišča v sklopu gostiln in restavracij, ki imajo 5 ali več tujskih sob. Ostala prenočišča niso upoštevana* Navedeni obrati imajo sledeče število ležišč (zasebne tujske sobe, ki se oddajajo neobrtoma niso zajete!) po občinah: Občina PREGLED Hot PRM OČNINSKIH e 1 i ZMOGLJIVOSTI- ŠTEVILO Ostala Poč« Plan* prenoči' dom, koče LEŽIŠČ Skupaj A B C D Bled 2o2 287 267 45 80I 333 147 46 1.333 Bohinj - 314 21 - 335 158 I08 27o 871 Cerklje - - - - - 7 - 73 80 Gor.vas - - - - — 15 — 42 57 J esenice - 135 - 135 217 373 635 I.360 Kranj - 42 68 42 152 137 18 59 366 Radovlj. - - 4o - 4o 78 67 73 258 Tržič - - - - — 13 — 172 291 Šk.Loka - - - - - 28 - 23 51 Železniki - - - - 33 - 38 61 Žiri - - - - - 21 - mm 21 Skupaj 2o2 643 531 87 1.463 1.052 713 1.421 4.649 Dejansko stanje ležišč je seveda precej večje. Saj je znan že letošnji primer na Bledu, da je v eni noči v avgustu prenočevalo 1953 turistov, čeprav ima Bled evidentiranih po teh podatkih le 1333 ležišč. Podobri primeri so tudi drugod. Že navedene številke povedo v političnem in gospodarskem smislu dovolj. Predhodno smo že omenili, da je izkoriščenost naših kapacitet samo približna 2o$ (v ostalih evropskih državah cca 36$) in da je potrebno podaljšati tako glavno sezono, kakor tuđi iskoristiti možnost podaljšanja sezone, predvsem v zimskem času. Vendar je to samo del možnosti, ki jih danes izkoriščamo, vse premalo pa iščemo še tiste kapacitete, ki sicer obstojajo, jih pa zaradi subjektivnih in včasih tudi objektivnih napak in težav ne znamo poiskati. Od skupnega števila registriranih ležišč 4649 je skoraj četrtina* t.j. lo52 v privatnih domovih. Vsekakor je to majhen del registriranih sob, ki služijo v turistične namene. Ravno na tem polju pa morajo občinski odbori s pomočjo, turističnih organizacij zaktivi-zirati naše prebivalstvo tam, kjer so dani pogoji za razvoj turizma. In Če se vprašamo, kje takšni pogoji niso dani, potem vidimo da ima skoraj sleherna vas, naselje ali večji kraj dovolj pogojev za razvoj turizma. Gela Gorenjska mora postati veliko pen-zionsko gostišče, kjer bo lahko delovni človek našel primerno bivališče in tudi dobro in ceneno preskrbo. Za to ni potrebno skoraj nobenih investicij, mogoče tam, kjer ne odgovarja posteljna oprema ali sanitarni prostori vsaj najbolj skromnim zahtevam. Preko Gorenjske turistične podzveze bi morali dati možnost najetja posojila takšnim interesentom, ki bi bili pripravljeni odstopiti sobe v času glavne sezone, bodisi poleti ali pozimi. Že samo dejstvo, da ima Gorenjska možnost za takšen razvoj mora vplivati na občinske odbore, krajevne odbore in ostale faktorje, da tudi zunanje uredimo naša mesta in podeželje, Z ureditvijo naših domov, okolja itd. bomo dali celi Gorenjski turističen karakter, kjer bo iskal oddiha tako domač kakor tuj turist. Občine morajo to dejavnost podpirati in ne smejo iskati še kakšne posebne vire dohodkov v obliki davka ali podobno. Izvajati se tudi ne smejo kakšne konsekvence, če se oddajajo sobe v času turistične sezone v najem, s tem, da se kasneje poizkuša z utesnjevanjem, strank. Dolžnost krajevnih faktorjev je predvsem v tem, da v čim večjem številu organizirajo možnost oddajanja sob, na drugi strani pa je tudi potrebno, da se potem za te goste najde možnost prehrane. V kolikor ni soc, ali privatnega gostinskega obrata, bi ss prehrana morala organizirati pri privatnikih, če izpolnjujejo ti določene sanitarne in druge pogoje. Razen možnosti razširitve penzionskega letovanja na našem področju, pa moramo tudi skrbeti za prehodn« turiste, ki jih je na Gorenjskem vsled specifičnega položaja precejšnje število. Tako je n.pr, v letu 1954 prišlo preko Jesenic po železnici v Jugoslavijo 46.155 tujcev, preko 4 cestnih obmejnih blokov pa 44.766, kar pomeni, da je prišlo v Jugoslavijo preko Jesenle 5o$ in preko cestnih blokov 25$ vseh tujih gostov. Ta promet se mošno dvigne v letu 1955, ko je prišlo 116.286 ljudi preko Jesenic in 72,511 preko cestnih prelazov. Promet se v letu 1956 bistveno ne izpremeni. Od navedenega števila prehodnih gostov bi lahko izkazali večje število gostinskih uslug v naših gostiščih, če bi seveda imeli ob prometnih žilah takšne lokale, ki bodo povprečnemu gostu nudili solidno prehrano. Sistematično bo potrebno predvsem ob prometnih žilah, kakor tudi v nekaterih turistično bolj prometnih krajih renovirati obstoječe gostinske obrate, Ker se ravno na teh mestih nahaja največ privatnih gostinskih obratov, bi bilo potrebno, da bi z davčno politiko vzpodbujali občinski odbori k modernizaciji gostinskih prostorov. Že v letošnjem letu se pripravlja za 17 gostinskih podjetij predlog za znižanje dajatev od 8,l32.ooo din za 2,496.ooo din s pogojem, da se zavežejo v enaki višini investirati lastna sredstva. 9. Turistične takse Odlok o turističnih taksah so sprejeli vsi občinski ljudski odbori z edino izjemo občine Škofja Loka. Odloki so bili pravočasno sprejeti še pred začetkom glavne sezone, občina Jesenice pa je svoj odlok spremenila šele v septembru, kar je vsekakor brezpredmetno, ker se turistična taksa ne more pobirati za nazaj, na kasnejši promet pa ni imel odlok vpliva, ker se je glavna sezona že zaključila. Občinski odbori so predpisali naslednje takses V glavni sezoni Bled Bohinj Cerklje Gor .vas Hotel A, B kategor. 5o 4o - 5o - - Hotel C " 3o 3o - - Druga prenočišča 3o 3o 2o 2o camping prost. 2o 2o - mm Izven glavne sezone Hotel A, B kategor. 30 2o - 35 _ lam Hotel C 2o 2o - - Druga prenočišča 2o 2o lo lo Camping prost. lo lo - - V glavni sezoni Hotel A, B kategor. Hotel C kategor. Druga prenočišča Camping prost. Izven glavne sezone Hotel A, B kategor. Hotel C kategor. Druga prenočišča Camping prost6 Pregled sprejetih turističnih taks nam kaže, da so najvišje takse v občini Bohinj nato Bled, najmanjše pa v občini Cerklje in Žiri odnosno v Škofji Loki, kjer sploh ni predpisa. Taksa se v večini primerov steka v proračun občine in bi se naj porabila za pospeševanje turizma oziroma se prepušča turističnim društvom za njihovo dejavnost. Tudi predpisovanje turistične takse mora imeti gotovo ekonomsko osnovo, občinski odbori pa bi morali s smotrnimi predpisi voditi gotovo politiko do razvoja turizma na svojem področju. Če hočemo pospeševati turizem izven glavne sezone ali uvajati turizem v manj razvitih področjih, potem mora biti taksa minimalna ali pa sploh ni potrebna. Turistične takse niso objavljene v hotelskih cenilcih in pride vsled tega do nemalih nesporazumov, ko se k objavljenim in poznanim cenam dodajo še nove dajatve, Vsekakor pa bo potrebno, da se politika turističnih taks uveljavi na celem področju Gorenjske na enoten način. Takse same pa naj bi pobirala turistična društva in s tem pokrivala svoje izdatke, lo. Cene gostinskim uslugam Predno določimo politiko cen turističnim uslugam moramo vedeti kakšen cilj zasledujemo sploh. Cene naj bi bile tisti faktor, ki vsklajujejo ponudbo in povpraševanje predvsem z dveh stališč - - v domačem turizmu je potrebno omogočiti rekreacijo delovne energije ljudi in pod najugodnejšimi pogoji. Pri tem moramo voditi računa predvsem v tem, da je potreba po rekreaciji vsled ogromnega isenice Kranj Radovljica Železn. Žiri 3o 3o 3o 2o 2o 2o 2o 2o 2o 2o 2o 14 lo lo lo lo porasta industrializacije in mehanizacije že postale človeku njegova sekundarna potreba, takoj ko je pokril svoje najosnovnejše potrebe, 7 inozemskem turizmu je potrebno doseči kar se da najpovoljnejso exportno ceno turističnih in ostalih uslug, ki mora biti nekako v nivoju srednjeevropskih cen pod približno enakimi pogoji, V prvem primeru bi morale biti torej cene pristopne našemu delovnemu človeku in bi morale biti tudi nekako vsklajene z njegovo kupno moč jo c 7 drugam primeru pa se odrejajo pač v okviru ponudbe in povpraševanja v tej vrsti v bližnjih sosednjih državah pod enakimi pogoji. Tu nastane vprašanje, ali se pri nas odre juje politika cen. Od tedaj ko smo nehali z administrativnim upravljanjem v gospodarstvu so gostinska in penzionska podjetja sama določevala politiko cen svojim gostinskim uslugam. Pri tem je tudi država v veliki meri vplivala s svojimi ukrepi, predvsem s politiko regresov in drugimi olajšavami, kakšne naj bodo cene. Spominjamo se še zelo ugodne turistične sezone v 1.1955 ko je država omogočala podjetjem, da so lastna devizna sredstva prodajali na obračunskih mestih tudi z desetkratnim faktorjem in so si na ta način ustvarila podjetja prilično velike extra profite, brez posebnega prizadevanja kolektiva. Ce lahko govorimo o prizadevanju, tedaj samo v toliko, ker se je vsa pažnja posvečala tujemu gostu, včasih je ta pažnja celo mejila na poniževalno hlapčevanje, domačim gostom pa se je nudilo samo to, da so se lahko koristili s slabimi ostanki. Ravno ti extraprofiti so omogočali nekaterim kolektivom do neupravičenih zaslužkov, ki so bili predvsem na Bledu prilično visoki (poleg redne plače še šest mesečnih plač). Jasno je, da takšno stanje ni bil.: vzdržljivo in vsled tega so se v 1.1956 ukinili skoraj vsi regresi in olajšave. Zopet so nastale nove težave, podjetja so povišala stare cene gostinskim uslugam od 2o$ do 5o$, večkrat šele tekom same sezone in rezultat je poznan. Število gostcv tako domačih kot inozemskih je padlo samo na Gorenjskem za 8,5$, število nočitev se je znižalo tudi za 8$ in to v času, ko so ostale turistične države v Evropi povečale dohodek od turizma za lo$ (ali celo 30$ v Italiji), ha tem primeru vidimo kakšen ogromen vpliv ima pravilna politika cen tako na domačega kot inozemskega turista. Na določanje cene morata predvsem vplivati dva faktorja« Podjetje si mora izračunati popolnoma realno ekonomsko kalkulacijo v dinarjih, seveda bi morala predhodno kritično oceniti svoje proizvodne stroške oziroma sploh na izdatke, ki vplivajo na ekonomsko ceno o čemer smo govorili na večih mestih. Ta ekonomska kalkulacija mora biti podjetju nekako merilo za določanje končnih cen, tako za domači kakor inozemski premet, 0 cenah za domače turiste smo že govorili - morajo biti vsklajene s kupno močjo našega delovnega človeka in tu lahko hitro izračunamo gornjo ceno penzionske usluge. Seveda če ekonomske in tržne cene niso vsklajene, potom se moramo odločiti za neke ukrepe, sicer se nam lahko pripeti, da ostanejo penzioni tudi v času sezono prazni in izguba je tu,(primer; Hotel Jelovica v 1.1957)» posebno še če so hoteli navezani predvsem na domače goste. Vsekakor je bolje, da z znižanjem lastnih stroškov znižamo cene in imamo hotel zaseden, kot pa da pri visokih cenah čakamo z vsem personalom na gosta, ki ga pa ni. To nas uči, da je treba tudi za domače goste študirati tržišče in so tržišču tudi v pravem času prilagoditi. Se toliko bolj velja to za cene inozemskih gostov® Vsekakor mora biti tudi tu merilo ekonomska cena gost uslug. Vendar na tržno ceno vpliva več faktorjev. Poznati moramo tržne cene približno enakih hotelov nekje v Severni Italiji in Avstriji. Tako lahko dobimo povprečne tržne cene za inozemskega gosta, Seveda te cene' so lahko samo orientacijske, kor na končno tržno ceno vpliva še mnogo raznih momentov, kot n.pr. oprema hotela, število postelj v eni sobi in odnos sob z eno ali dvema posteljama, kopalnice, višina hotelske zgradbe ali jo zgradba opremljena z liftom, topilo in mrzlo vodo itd.itd. Tudi splošni izgled naselja, prireditve, druge atrakcije, oddaljenost od večjega mesta komunalne ureditve vse to in še več lahko vpliva na cono inozemskega gosta. Nekako nehote velja pri nas pravilo, da moramo biti najconejši od sosednjih držav, čeprav to, saj v splošnem, ni vedno potrebno. Politika cen mora biti v splošnem takšna, da imajo turistična podjetja solidno perspektivo za prodajo svojih kapacitet tako v glavni sezoni, kakor tudi izven sezone. Pa cone pravilne po stavimo pa moramo - neprestr.no proučevati turistično problematike “ stalno zasledovati podatke o turističnih cenah tako na domačem kot inozemskem tržišču - solidno izračunati ekonomske cene lastnih uslug - voditi računa o gospcdarsko-politični potrebi razvoja turizma kot važno panoge našega gospodarstva. Zaradi primerjave navajamo nadalje cene nekaterih penzionskih hotelov za sezono v letu 1958, Orientacijsko informativne cene gostinskih storitev za 1.1958 Bled: Toplice: pension v sezoni od 1.5oo - 2.300 izven sezono se da 3og popusta (za domače gosto se da od toga popusta še popust 2og) za bivanje nad 7 dni še log popusta Part: pension v sezoni v B kategoriji od 1,300 - I.500 (v novi zgradbi) pension v sezoni v D kategoriji od 9oo - 1.300 izven sezona se da 35g popusta. Jelovica:pension v sezoni od l.ooo - I.600 v mesecu maju se da 5og popusta v mesecu juniju in septembru se da 4o$popusta pozimi se da 5og popusta, a se doplača za kurjavo din 2oo za osebo Krim: pension v sezoni od l.o5o - 1,300 Deni pension v sezoni od 35 o - l.ooo Demi pension izven sezone od 65o - 800 izven sezone so da 4og popusta (članom sindikata PLRJ še log v celem letu) za grupe posebni dogovori od novembra do aprila se doplača din 5c za kurjavo Bohinj: Bellevue:pension v sezoni od 800 - l.loo (pod dir 800 se razume 2 oz. 3 posteljne sobo, a pod din l.ooo se razume 1 posteljno sobo s kopnin.) pension izven sezone od 600 - 75o Jezero: pension v sezoni od 7oo - 9oo pension izven sezone od 5 oo - 600 pozimi se računajo izven sezonske cene je doplačati din 5o za osebo na dan, grupne cene so za log nižje » ^ za kur javo Zlatorog:pension v sezoni od 6 OD - lo loo pension izven sezone od 5 00 - 85o Pod Voglom: pension v sezoni od 800 - 1.250 pension izven sezono od 55o 98o Športhotel - Pokljuka: pension v sezoni od 75o - 1 • 000 zimski pension izven sezone posebne skupine uživajo popust, ostali pogoji isti, kot v 1.1957 kurjava loo din za osebo na dan Kranjska gora: od 675 9oo Erika: pension v sezoni (letni in zim«) pozimi se doplača za kurjavo din od loo 8oo mm 99o pension izven sezone od 65o - 8oo nočnine v sezoni od 25o 5oo nočnine izven sezone od 15 o - 4 oo Razors pension v sezoni izven sezone se da lo& popusta Vitranc - Podkoren: od 6oo mm 75o pension v sezoni od 7oo mm 8oo pension izven sezone Dom v Planici Rateče: od 65o mm 7oo pension v sezoni izven sezone se da 2o$ popusta od 7oo mm 9oo nočnina Grajski dvor Radovljica: od 25o 3co pension v sezoni , od 6oo mm 75o pension pred in po sezoni od 55o - 65o Navedene cene so bile določene po predhodnih posvet ; cvanjih z go- stinskimi podjetji ob sodelovanju s pristojnimi občinskimi ljudskimi odbori, Menimo, da so še vedno cene za domačega turista pre* visoke, predvsem tam, kjer ni za pričakovati inozemskih gostov in so odvisni izključno od tuzemskega prometa* Cene za Inozemske goste so postavljene na osnovi letošnjih izkušenj brez detajlnega poznavanja sosednjega tržišča. 11, Problemi zasebnih gostišč 5o. člen uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih določa, da so zasebna gostišča prepovedana. Izjemoma se lahko dovoli z republiški mi predpisi, če to zahtevajo potrebe v posameznih krajih in v gospodarsko nezadostno razvitih krajih tudi zasebna gostišča, vendar samo za določene vrste gostinske dejavnosti. To zelo nejasno stališče pa konkretizira uredba o zasebnih gostiščih, katero je izdal Izvršni svet Ljudske skupščine LRS v začetku leta 1954. Ta uredba ima tele glavne značilnosti: a) v mestih in industrijskih krajih zasebna gostišča niše dovoljena; b) zasebnik lahko odpre samo gostilno ali prenočišče; c) zasebno gostišče ne sme zaposljevati tujo delovno silo; č) zasebno gostišče lahko vodi oseba, ki ima kvalifikacijo, le gostilno^z majhnim prometom v oddaljenih in gorskih krajih lahko vodi oseba, ki ima polkvalifikacijo. Iz tega je razvidno, da so določila uredbe o zasebnih gostiščih zelo stroga in je dejavnost zasebnega sektorja omejena, Ta omejitev je v določenih primerih nujna in pravilna, nepravilna, pa je v tem, da se v enem sektorju obrti dovoljuje zaposlitev tuje delovne sile, medtem ko zasebni gostilničar, ki je tudi obrtnik no sme zaposliti tujo delovno silo. Obstoječa mreža zasebnih gostinskih obratov, bi sc močno skrčila, če bi občinski ljudski odbori postopali točno po uredbi. Tako imamo primere, da so nekateri občinski ljudski odbori dovolili obratovanje zasebnemu gostilničarju v najbolj razvitem industrijskem centru Jugoslavije (n,pr, v Kranju in na Jesenicah), medtem ko so zopet drugi občinski ljudski odbori izvajali politiko do zasebnega gostilničarja strogo po uredbi (občina Žiri), Postavlja se vprašanje, kaj je pravilne. Predno bi se dal odgovor na to vprašanje, se je potrebno seznaniti g. današnjo organizacijo, pomenom, vlogo in problemi zasebnega sektorja v gostinstvu. Gostinska mroža zasebnega sektorja v okraju Kranj je sledeča: Občina Skupno število obratov Od toga zasebnih Bled Bohinj Cerklje Gorenja vas Kranj Radovljica Škofja Boka £ržič Železniki Žiri Jesenice Skupaj 56 6 33 5 3 o. 9 9 4 8p ; 0 33 lo 23 17 34 11 2o 16 7 3 81 22 391 143 Po številu obratov je zasebni sektor zelo močan, saj predstavlja 36 i° vseh gostinskih obratov na Gorenjskem, Ge pa pogledamo us tvar“ jeni promet v letu 1956 po sektorju lastništva vidimo, da je zaseb ni sektor ustvaril le 171*394 dinarjev prometa od 964#986 din skup nega prometa ali 13$. To pomeni, da zasebni sektor le dopolnjuje gostinsko mrežo splošno družbenega sektorja, kar je tudi njegova osnovna in pravilna vloga. Na splošno lahko trdimo, da opravlja zasebni sektor funkcijo zadovoljivo in skrbi za kvaliteto usluge Vendar sc tudi primeri, da se posamezniki ukvarjajo le s prodajo alkoholnih pijač in ne skrbe za to, da bi zadovoljili vsaj mini-malne zahteve glede nudenja hrane. Morda je to v nekaterih primerih še opravičljivo, ker predpisi ne dovoljujejo zaposlitve tuje dolovne sile, lastnik sam pa tega ne zmore. Večji del so lastniki zasebnih gostilen starejše osebe, od družinskih članov pa jih je le malo, ki se usposabljajo za to obrt in -obstoja resna nevarnost, da se bo sčasoma gostinska mreža zaradi toga občutno skrčila. Sedanji zasebni gostilničarji nimajo družinskih članov, ki bi jim v zadovoljivi meri lahko pomagali pri vodenju gostilne, ampak je skoraj v vseh primerih vse delo odvisno od lastnika gostilne ali njegove žene odnpsno obratno. Starost zasebnih gostilničarjev pa potencira vprašanje tuje delovne sile v gostinstvu. Naslednja tabela. nam prikazuje, da je več kot 5c$ vseh gostilničarjev starejših od 5o let. Staro s t Občina do 3a let od 30 do 5o lot nad 5o let Bled ü .. 4 2 Bohinj - 3 2 Cerklje — 3 6 Gorenja vas — 2 2 J esenice 1 lo 11 Kranj 5 15 2o Radovljica •* 4 6 Škofja loka 1 5 11 Tržič 1 6 4 Železniki - 2 14 Žiri — 1 2 Skupaj s 8 55 . 80 Kakšna je produktivnost đelo. in fizično, sposobnost v redu izvrševati 12 do 16 ur. na dan petdeset ali večlotniku, je splošno znano* Tudi bolezen v teh letih je pogostejša in si iščejo zasebni gostilničarji raznih možnosti, da zaposlijo nujno potrebno delovno silo. Pomagajo si na vse mogoče načine. Eni zaposlijo tujo delovno silo kot gospodinjsko pomočnico, drugi jo odkrito prijavijo pri socialnem zavarovanju in posredovalnici za delo kot natakarico* Na ta način je danes pri 27 gostilničarjih zaposlenih 34 oseb. Nekatere občine so razumele, da je delo v taki situaciji nemogo-če, zato so poleg tega, da so kršile uredbo o zasebnih gostiščih ob priliki izdaje dovoljenja kršile tudi uredbo ob priliki izdaje dovoljenja za zaposlitev tuje delovne sile. Gostinska zbornica je to tudi predlagala, ker je smatrala za potrebno. Tako je ObLO Radovljica izdal vsem zasebnim gostinskim obratom, ki nujno potrebujejo tujo delovno silo ustrezna dovoljenja. Druge občine (Kranj, Škofja Loka, Tržič, Jesenice) nočejo izdati pismene odločbe, ker to uredba prepoveduje, soglašajo pa s tem, da se zaposli tuja delovna sila in kršilce uredbe ne preganjajo. Tak položaj občinskih ljudskih odborov, kakor zasebnih gostilničarjev je nemogoč in zahteva čimprejšnjo rešitev. Gorenjska je dežela turizma. Gostinstvo kot veja turizma mora svojo mrežo po Gorenjskem razširiti tako, da bo sleherna vas imela obrat, ki bo gostom nudil hrano, prenočišče in pijačo. Pogoji za obstoj take mreže so podani, Niso pa podani pogoji, da bi povsod ustanavljali obrate socialističnih podjetij. Tendenca širjenja socialističnih obratov je tam, kjer niso perspektive za uspešno poslovanje in škodujejo samemu gostinstvu. Če je stavba in inventar last zasebnika, potem je nesmiselno poslovanje oviti v socialistično firmo, ker tak obrat nima nobene socialistične vsebine. Drugačen moment pa nastopa tam, kjer so sicer osnovna sredstva last zasebnika, podane pa so možnosti, da lahko posluje kot socialističen obrat. Menimo, da bi morala izhajati uredba o zasebnih gostiščih iz tega stališča. Praksa kaže, da je danes še potreba, da se tudi v mestih odpirajo zasebni gostinski obrati, zato smatramo, da bi se tudi v tem pogledu morala spremeniti uredba, Strah pred porajanjem drobnega kapitalizma v gostinstvu ne more biti problem, če ga ni v obrti, kjer promet posameznih obrtnikov dosega tudi 2o do 30 miljonov din letno, Taki obrati pravzaprav predstavljajo malo industrijo in kljub temu se stremi po povečanju njihovih kapacitet. Ge je to v obrti, potem je lahko tudi v gostinstvu* O vlogi zasebnega sektorja so se izjavili pozitivno naši najvišji politični in gospodarski voditelji. Če se je vloga zasebnega sektorja na današnji stopnji družbenega razvoja ocenila kot pozitiv-no, tedaj je dolžnost vseh organov, ki vplivajo na razvoj turizma in gostinstva, da tudi to obliko gostinske dejavnosti postavijo na pravo mesto in ji določijo tako pogoje dela, da bodo koristni družbi. Bojazen nekaterih ljudi, da bi se zasebni sektor le preveč razširil, če bi imele občine večje kompetence pri izdaji dovoljenj, je odveč, Ker tu nastopa še,gostinska zbornica, ki mora dati svoje mnenje pred izdajo dovoljenja in končno se okrajni ljudski odbor, kateri vodi skrb za gospodarsko politiko celotnega teritorija Gorenjske, 12, Prireditve in razvedrila Letošnja turistična sezona je bila dokaj bogata na vseh mogočih prireditvah, bodisi športnega, kulturnega ali drugačnega pomena* Sestavil se je pravočasno koledar prireditev, ki so pomembne za turistično dejavnost, ta koledar je bil tudi objavljen v strokovnih turističnih časopisih v inozemstvu. Nekatere prireditve imajo že stalen karakter in jih bo potrebno organizacijsko utrditi, druge pa so šele v razvojni fazi in še nimajo prave gospodarske vsebine, Skupno je v koledarju 3I večjih prireditev, ki se prirejajo vsako leto, bodisi v okviru raznih športnih manifestacij ali pa v okviru raznih turističnih društev. Gotovo je, da ima vsaka najmanjša prireditev gotov gospodarski pomen, ne moremo pa trditi, da tudi turistični, predvsem v tistih primerih če je prireditev ozko športnega pomena za zelo ozek krog tekmovalcev in obiskovalcev. V letu 1956 je Gorenjska turistična podzveza v večini primerov podpirala takšne prireditve tudi finančno, smatramo pa, da principielno spadajo organizacije in finančno poslovanje športnih prireditev k ustreznim špcrthim zvezam ali klubom. Od vseh prireditev bi morala GTP podpirati zaradi turistično propagandnega karakterja predvsem 1. turistični teden v Kranjski gori, združen s pustovanjem 2, planiški teden samo v propagandnem oziru 5. turistični teden na Jesenicah, združen s prireditvijo "dan narcis" pod Golico 4. kmečka ofcet Bohinju 5. turistični teden na Bledu z raznimi prireditvami (regato, modno revijo, beneška noč) 6. turistični teden v Kranju z Gorenjskim sejmom, tradicionalno tombolo 7. mednarodne avto-moto dirke na Ljubelj v propagandnem smislu 8. gorenjski letalski zlet V Lescah z raznimi prireditvami v Radovljici in okolici 9« Kravji bal v Bohinju lo. masovna organizacija zimsko-športnih prireditev na Bledu in v Bohinju. Posebno pozornost je potrebno posvetiti dirkalnim prireditvam v času sezone v naših turističnih krajih, posebno na Bledu in v Bohinju. V letošnjem letu je bila turistična prireditvena sezona na Bledu zelo pestra. Vendar so se skoraj vse prireditve vršile v Kazinu oziroma v parku poleg hotela Jelovica. Zdi se skoraj, da so bile prireditve preštevilčne, gotovo pa preveč diletantske in skoraj vse v poznih večer ih urah - opazili smo, da je vsem gostom v tem pogledu zelo težko ustreči vsled različnih okusov, starosti in situiranosti. Eni so prišli v Kazino samo zaradi koncerta oz, prireditve in so po zaključku programa zapustili dvorano. Drugim pa je bilo samo za ples. Čakali so zunaj in so se po zaključenem programu vsuli v dvorano. Zato bi morali imeti vsaj dva prostora za družabne prireditve z različnimi programi oz. izmenično v eni ples v drugi pa kulturna oz. zabavna prireditev. Razumljivo je, da je kolektiv podjetja v prvi vrsti zainteresiran na tem kar mu komercialno ustreza. Prireditev mu je v breme, ker se takrat nič ne zasluži. Zato smo doživeli tudi slučaj, da umetniška skupina ni hotela niti nastopiti,dokler niso dvorano v ta namen primerno pripravili, t.j. postavili stole v vrste itd. Izjavili so pač, da v "oštariji" ne bodo nastopili, t.j. pri pogrnjenih mizah in s praznim plesiščem v sredini. Za gostince pa to seveda pomeni izgubo časa, ko morajo po koncertu pospraviti in jim v tem času uide publika iz dvorane. Letos, spričo deževnega vremena,so na Bledu močno pogrešali primernega prostora, kjer bi se gostje lahko podnevi zadrževali in kjer bi se jim nudilo vsaj nekaj zabave v najenostavnejši obliki. Mala kavarnica v zgornjih prostorih Kazina je bila vse, kar so imeli na razpolago. Vsaj popoldan, posebno ob deževnih dnevih moramo gostom nuditi prostor, kjer bi ob zvokih plesne glasbe vsaj malo pozabili na slabo vreme, sicer ni čudno, če poberejo šila in kopita. Saj v takšnih dnevih nimajo na Bledu kaj iskati. Tudi godbi in programom v naših nočnih lokalih bo treba posvetiti več pozornosti. Kvalitetne artistične skupine so sicer zelo drage. Vendar ni upati na uspeh, če se zanikrnemu orkestru pridruži še nekvaliteten program. Že letos moramo pravočasno in skrbno sestaviti program prireditev (koledar) za naslednjo sezono. Tudi to je poglavje, o katerem bi se dalo dosti govoriti. Nekateri so mnenja, da naj bi bilo manj resnih koncertov in tudi manj folklornih nastopov, pač pa več lahkih programov. Drugi spet trdijo ^avno nasprotno, da ne sme pasti kvaliteta. Res pa je, da je bila, n.pr. udeležba pri modni reviji in pri izbiri Mis Bled rekordna. Večino pri tem je seveda tvorilo domače prebivalstvo in okolica. Pri sestavi programov bo treba verjetno izbrati nekakšno sredino, pri tem pa vprašati za mnenje tudi naše turistične forume* Pri tem se moramo seveda gibati v mejah finančnih zmožnosti, kor sredstva iz pobrane turistične takse poleg stroškov za promenadno godbo ne prenesejo dosti več. Na osnovi navedenega je jasno, da moramo držati program turističnih prireditev na Bledu na moderni Srednjeevropski višini, ker tudi sam pomen Bleda kot turističnega kraja zahteva takšno vsebino,, Kmečka ofcet in slično pa spadajo bolj v Bohinj, ki ima s svojim tipično kmečkim zaledjem pravilno ozadje za takšne prireditve« 13» Socialni turizem na Gorenjskem Omenili emo že delovanje takozvanoga "socialnega turizma," na Gorenj s kem, predvsem v Gornjesavski dolini» Mislimo, da nimamo pravice osporavati zdravstveno ogroženim delovnim ljudem na rekreacijo, • posebno če zahteva'- to zdravstveno stanje poedinca. Prepričani smo, da sc idealni pogoji za zdravljenje gotovih bolezni na Gorenjskem (pljučne bolezni, očesna tuberkuloza) in bo potrebno, da pristojni organi posvetijo vso pozornost takšnim objektom, ki ustrezaj njihovim zdravstvenim predpisom. Smatramo pa, da je tendenca prevzemanja turističnih kapacitet za socialno zdravljenje nedopustna in škodljiva iz dveh razlogov. Vsekakor je najbolj važen ta, da samim zdravljencem ne odgovarjajo gostinski prostori, ki so grajeni za drugačne potrebe« Tudi lokacija je bila določena zgolj iz pro-fitarsko-tržnih teženj, ni pa primerna za obolele ljudi, ki rabijo mir in druge ugodnosti. Drug vzrok je pa v tem, da so se nehote zreducirale vse turistične kapacitete na minimum, in tako naenkrat že vpeljana turistična mesta za turizem propadajo - ves trud, ki je bil vložen za propagando in uveljavitev tega turističnega kraja je propadel, znova si ga pridobiti je težavno delo. V tem oziru je posebno kritično stanje v Gornjesavski dolini in na Jezerskem. Potrebno je, da se vse obstoječe gostinske kapacitete sprostijo za turistične namene, za zdravstvene zavarovance pa se morajo zgraditi novi domovi, 14» Investicijska politika v turizmu Analiza o stanju v turizmu nam kaže, 'da njegova materialna baza zaostaja za potrebami domačega turizma in za možnostmi hitrejšega razvoja inozemskega turističnega prometa v naši državi. Gotovo je, da bi se pod gotovimi ekonomskimi pogoji še lahko znatno povečal pomemben devizni dohodek. Sedanje stanje materialne baze turizma je karakteristično po tem, ker se jasno vidi neenakomerni razvoj poedinih gospodarskih panog. Lahko trdimo, da v sami turistični dejavnosti'ni bila po vojni X) o s 6 onih. vloženih/sredstev, razen za najnujnejšo opremo že obstoječih ob- jektov, Ravno tako obstojajo velike razlike v tehničnem nivoju in obsegu kapacitet po posameznih turističnih področjih, To je potrebno, da posebno upoštevamo tedaj, kor so ponavadi turistična področja v gospodarsko nerazvitih krajih in jim je turizem edina možnost za njihov nadalnji gospodarski razvoj. Izgradnja kapacitet, katere so soudeležene v turističnem prometu zahteva vedno angažiranje velikih družbenih sredstev. Prioritetne kapacitete v turizmu - promet v celoti, posebno ceste - zahtevajo velika sredstva. Za njihovo izgradnjo je gotovo turistični promet eden, vendar sedaj še vsekakor ne prevladujoč, razlog niti z ekonomskega niti z družbeno političnega stališča. Pomembnost napredka materialne baze turizma, katera bi s stališča pomena inozemskega tržišča uvrstila v red srednje-evropskih držav, zahteva zaradi tega povečanje gospodarskega potenciala v celoti v naši državi. Ko bomo to dosegli, bo izgradnja kapacitet za razvoj turizma hitrejša in lažja. Investicijsko vlaganje v turizem mora imeti ravno tako svoje neposredno ekonomsko upravičenost kot investicije v drugih gospodarskih panogah. Pri tem moramo na te investicije gledati še iz širšega splošnega gledanja,na katerega ima od takšnih investicij družba v zdravstvenem, kulturnem ih političnem pogledu. To naj bi bile osnovne smernice o turističnih investicijah. Iz teh smernic izhaja, da še niso dani pogoji za izgradnjo posebno pomembnih novih turističnih kapacitet, posebno še, če so obstoječe tako slabo izkoriščene. Prosta sredstva, določena za razvoj turizma bi se morala porabiti za zboljšanje izkoriščanja kapacitet pri tem pa kar se da najbolje izkoristiti ekonomske pogoje za razvoj turizma vplivajo oni lokalni faktorji, vsled tega moramo gledati turistično dejavnost kot celoto in upoštevati tudi potrebe, trgovino, obrt, komunalne dejavnosti, kmetijstvo itd. Pri tem pa morajo, biti zainteresirane poleg gospodarskih organizacij same komune, ki morajo pravilno oceniti vrednost turizma in lokalnega pospeševanja gospodarstva, dvig PD in določiti odgovarjajoča sredstvo za pospeševanje te dejavnosti,, Tako so n,pr, v okraju Kranj predvidevale občine po letošnjem planu v lastnih investicijskih- skladih samo 19.815 sredstev za pospeševanje turizma (predvsem za gostinske obrate). Vendar tudi ta pičlo odmerjena sredstva niso bila po pregledu, v III tromesečju uporabljena. Angažiranih je bilo samo 3,85o.ooo din, dejansko porabljenih pa le 752cooo din. Lahko pa trdimo, da smo tudi v lotoš-njem letu vložili precejšnja sredstva (skoraj loo,000.000 din iz OLO inv*.sklada) za razvoj turizma in da so mora potrošnja teh sredstev pokazati že v prihodnjem lotu v večji gospodarski aktivnosti turizma kot celote. 15. Delo Gorenjske turistične podzveze in turističnih društev Gorenjska turistična podzveza ima kratko razvojno pot.’ iz skromne stalne turistične konference, ki je bila ustanovljena 1.1955, problematika turizma pa se je razvila zahteva, da dobimo čvrsto organizacijsko telo, ki bo dejansko usmerjala razvoj turizma na Gorenjskem, šele začetkom leta 1957 je bila ustanovljena GTP z zelo obširnim programom. Dejansko je začela delovati šele s 1.junijem, ko smo dobili primerne lokale in tudi potrebno administrativno osebje. De moremo reči, da je organizacija izpolnila vsa pričakovanja, čeprav zaradi razumevanja OLO Kranja ni imela finančnih težav, nasprotno s subvencijo 12,000*000 din je lahko podzveza pristopila k gotovim propagandno-gospodarskim ukrepom, ki so zelo pomembni za nadalnji razvoj turizma na Gorenjskem. Delo GTP pa je bilo zelo otežkočeno, ker kot nova organizacija ni imela dovolj podpore na pristojnih političnih in gospodarskih forumih. Tako n.pr.: GTP Kranj je v juniju 1957 razposlala na vse občinske odbore SZDL in ObLO, ki* imajo na svojem terenu TD predloge, da organizirajo na svojih sedežih konferenca, na katerih bi proučili skupno z občinskimi odbori SZDL, občinskim svetom za turizem in gostinstvo ter drugimi zainteresiranimi, turistično problematiko svojega področja. Poziv GTZ je torej prišel v času nastopanja glavne turistične sezone, 'Časa za popravljanje zamujenega je bilo dovolj. Končno je tu še posežena v septembru in začetkom oktobra. In vendar ni nihče od vseh občinskih odborov SZDL uspel sklicati tako potrebne sestanke. Znano je, da se je občinski odbor SZDL v Radovljici, kar najbolj trudil, da bi tako konferenco izvedel, ni pa dobil na razpolago turistične problematike od nobenega TD, čeprav ao na področja ObLO Radovljica tri turistična društva. Drugi primer nezainteresiranosti ali političnega nerazumevanja turističnih, zadev je tale; Občinski odbor SZDL Cerklje je bil prav tako v juniju 1957 naprošen, da pristopi k akciji za ustanovitev TD na svojem področju. Za Cerklje je bila - in je še! - to posebno pomembna naloga in akcija. Vse pa je ostalo navzlic nadaljnjim urgencam in še začete gradnje žičnice na Krvavec - brez vsakega odziva. Tudi sledeči primer je značilen: Okrajni STO je v narcu - aprilu, t.l. razposlal vsem občinskim ljudskim odborom - oz. njihovim ustreznim svetom posebej pripravljeno turistično poročilo zr. 1.1956. To poročilo je bilo skrbno in posebej pripravljeno* Sestavil ga je priznani turistični strokovnjak, a obravnaval predhodno okrajni STG, ki je priporočil ObLO oz. svetom, da se to poročilo skrbno prouči, Poročilo je bilo poučno sestavljeno in služi lahko kot priročnik, če se ga nekdo hoče poslužiti. Iz zapisnikov STG Občinskih odborov doslej še ni razvidno, da bi ga obravnaval le en sam občinski organ. Vendar to poročilo ne sme pasti v pozabo, ker je za turizem prevažnega pomena. Vse izgleda, da so se občinski forumi na Jesenicah, Bledu in Bohinju zanesli, da so konference o turizmu, ki so se vršile v začetku junija, opravile vse. Kako napačno gledanje. To je bil šele začetek. Izgleda pa tudi, da te občine - pa tudi druge - čakajo na ponovne impulze od "zgoraj". Da je to res priča dejstvo, ker občine same domala ničesar ne pokrenejo za zboljšanje stanja na obravnavanih področjih. Podobnih pomenov odrivanja turizma na Gorenjskem je več, Za enkrat naj zadostujejo našteti, Kateri naj bi bili torej» poleg že vidno naštetih, predlogi za takojšnji pričetek sanacije kritičnega stanja v pogledu turizma pai nas? Predvsem je potrebno spoznati se s problemi turizma na lastnem in sosednjih področjih. Zbuditi pa je potrebno tudi zanimanje za turizem pri gospodarskih in upravnih krogih svojega področja, To je potrebno zaradi tega, da se bodo akcije teh organov prilagodile delu v smislu zahtev sodobnega turizma. Od političnih, organov je veliko odvisno, ali bo pot našega turizma in gostinstva pravilna« Kakor postavi politični forum besedo ali zahtevo, tako se tudi izvede določena zadeva. Zastaviti je torej treba svoj vpliv v močni meri na področju turizma in obstoječe napake bodo kopnele, kot sneg v pomladanskem soncu. Pravkar opisano stanje velja za čas od prve polovice 1.1957» Že zaradi navedenega je bila ustanovitev GTP Kranj zelo potrebna. Dejstva, ugotovljena na terenu po tem času,kaže jo v precejšnji meri na dvo veliki hibi; na nepovezanost samih obstoječih turističnih organizacij, na hjihovo notranjo neurejenost in na veliko sušo v propagandni dejavnosti. Evo dveh, treh konkretnih primerov: PD Besnica je imelo v 1.1955 in 1956 za 163,233 din primanjkljaja. Nastal je zaradi nepravilnega poslovanja v društvenem gostišču, ki pa bi bilo lahko zelo rentabilno. Zaradi tega je delo v TD popolnoma zamrlo. Sedaj se počasi oživlja. TD Gorenja vas v Poljanski dolini je letos zavrnilo 80.000 din kredita za turistično dejavnost od TZS, Zavrnitev se utemeljuje z bojaznijo, da ne bo mogoče plačevati anuitet. TD Bled plačuje gostinskemu podjetju "Parkhotel" Bled godbo v Kazini, ker je baje Kazina nerentabilna. Nobeno od blejskih gostinskih podjetij pa tudi ne plačuje TD prispevka za godbo, ki koncertira na rednih popoldanskih promenadnih koncertih. Predstavniki nekaterih gostinskih podjetij, ki so potovali v inozemstvo - pred sezono 1957 - skoraj niso mogli uspešno izvesti namena svojega potovanja (propagiranje svojega obrata in Gorenjske), ker niso imeli na razpolago prospektov. In še: potovalna agencija Triglav Bled - in druge potovalne agencije - nimajo dati svojim zvezam zunaj meja in doma nobenih propagandnih edicij o Gorenjski, kar jih nic Skratka: mnogo pestrih primerov zanemarjenosti turističnega področja in dela na Gorenjskem v preteklih desetih letih bi bilo moči našteti« Navedeni primeri naj služijo le v skromno ilustracijo na- V e d e nega stan ja« 0 logičnem vprašanju, ki tu nastane: k aj je torej storiti? je potrebno» da razmišljajo tako krajevni, občinski in okrajni politični in gospodarski faktorji. Za sedaj se pripravljajo sledeči ukrepi, ki naj zboljšajo stanje turizma na Gorenjskemu iz tiska je že izšel prospekt Bleda in okolice v 5o.ooo izvodih (ali za 2,2oo.ooo din vrednosti, Baročen je tisk 6,000 izvodov plakata Bled (za 75o„ooo din), V pripravi so prospektih Bohinj 30,000 izvodov za 1,400.000 din (že v tisku) Kranjska gora 30.000 " " 1,400.000 11 Kranja 30.000 " " 1,400.000 " Skupno torej 15o.coo izvodov propagandnega materiala za pripravo zimske in letne sezone 1958 in 1959. Bo terenu se vrše najrazličnejši sestanki, ki so v neposredni zvezi s prihodnjo letno sezono. Vendar vse našteto še zdaleka ni vse. Na tem področju, ki je ekonomsko za Gorenjsko sila interesantno se da storiti še mnogo več, V osnovi bo nujno potrebno utrditi in pomladiti kadrovski sestav vseh 23 turističnih društev, ki imajo komaj 2.487 fizičnih in 86 pravnih članov. Povečati bo potrebno propagandno aktivnost za turizem, predhodno bo pa potrebno , skupno z gostinstvom, do podrobnosti dognati vse hibe v gostinstvu in jih odpraviti. PRILOGA K STRANI 8 Turizem 1957 Podatke o dejavnosti turizma zbira Zavod za Statistiko 010 z rodno mesečno statistično službo, v katero so kot poročevalske enote vključene vse tiste gospodarsko organizacije, ki se s tc panogo dejavnosti bavijo. Poleg teh sodelujejo kot enote poročanja turistična društva,in sicer za privatne sobe, v krajih, kjer pa turističnih društev ni, poročajo občinski ljudski odbori ali pa sami privatniki direktno. Poleg te redne statistične službe pa zbira zavod podatke tudi o mladinskem turizmu (kolonije, taborniki, neurejeni camp prostori itd.), kar pride v poštev zlasti v času glavne sezone, R^dni camp prostori so zajeti pri redni mesečni statistični službi, Za leto 1957 moremo dati podatke le za lo mesecev, to je do 31. oktobra 1957. Turistična dejavnost je bila v tem času v okraju in posameznih občinah, kakor sledi: REDNA STATISTIČNA SLUŽBA TURIZMA Turizem od 1,1. do 31.lo.1957 Občina g o s t j e n 0 č i t v e d omač i tuji skupaj d omač i tuji skupaj Bled 24.337 13.6o7 37.944 81,941 69.243 151.184 Bohinj 13.633 1,834 15.467 61.297 6.867 68.164 Cerklje 3.069 12 3.08I 4.014 2o 4.034 Gorenja vas 283 1 284 1.774 5 1.779 Jesenice 29.822 2.776 32.598 5.737 I37olo8 Kranj 9.594 969 I0.563 49.748 2.776 52.524 Radovljica 6.486 258 6.744 32.882 1.739 34.621 Škofja Loka 995 46 1,041 1.589 2o5 1,794 Tržič 1.858 212 2.o7o 2.150 384 2.534 Železniki 653 1 654 1.853 1 1,854 Žiri 99 3 lo2 99 3 lo2 Skupaj 90.829 19.719 Ho.548 368.718 86.98o 455,698 B. MLADINSKI TURIZEM 1957 Gos t j e noči . t v e Občina do 14 nad 14 Skupaj do 14 nad 14 Skupaj Bled X Bohinj 314 17 o 484 3.718 2.33I 6.049 Cerklje XX Gorenja vas 85 18 I03 1.911 486 2.397 Jesenice 8o 79 159 I.680 1.659 3.339 Radovljica 526 49o 1.0I6 11.612 9.297 2o.9o9 Škofja Loka 217 4o 257 6,2o4 1.626 7.830 Tržič X Železniki XX Žiri XX Kranj 525 8 533 11.817 212 12*029 Skupaj 1.747 8o5 2.552 36.942 15.611 52.553 X vključeno v redni službi XX ni dejavnosti C. TURISTIČNA DEJAVNOST SKUPAJ’ - o s t j e n 0 c i t v e Občina - okraj domači tuji skupaj d omač i tuji skupaj Bled 24.337 13.607 37.944 81.941 69.243 151.184 Bohinj 14.117 1.834 15.951 67.297 6.867 74.164 Cerklje 3.069 12 3.08I 4.0I4 2o 4.034 Gorenja vas 371 16 387 3.766 4I0 4.176 Jesenice 29.981 2.776 32.757 134.7I0 5.737 140.447 Kranj 10.127 969 11.o96 61*777 2.776 64.553 Radovljica 7.502 258 7.760 53.791 1.739 55.530 Škofja Loka . 1.252 46 1.298 9.419 2o5 9.624 Tržič 1.858 212 2.o7o 2.150 384 2.534 Železniki 653 1 654 1.853 1 1.854 Žiri 99 3 lo2 99 3 lo2 Skupaj; 93.366 1 19.734 II3.1oq 420.817 87.385 5o8.2o2 REALIZACIJA 1956 A. REDNA STATISTIČNA SLUŽBA 1956 . KO s t j e noči . t v e Občina d omač i tuji skupaj d omač i tuji skupaj Bled 17.600 16.672 34.272 58.340 58.803 117.143 Bohinj 8.2o2 I.233 9.435 32.245 4.042 36.287 Cerklje 2.432 15 2.447 3.297 17 3.314 Gorenja vas 354 13 367 772 188 96 0 J esenice 26.304 2.490 28.794 125.362 4.381 129*743 Kr an j 9.340 839 I0.I79 37.656 2.596 40.252 Radovljica 3.60I 312 3.913 I3.I0I 1.631 14.732 Škofja Loka 1.325 5o 1.375 I.830 143 1.973 Tržič 1.455 127 1.582 1.823 127 1*950 Železniki 429 3 432 1.026 4 I.030 Žiri - mm - - Skupaj ! 7I.042 21.754 92.796 275.452 71.932 347.384 B. MLADINSKI TURIZEM 1956 gos t .i e noč i t v e Obč ina do 14 nad 14 skupaj do 14 nad 14 skupaj Bled Bohinj 273 883 1.156 6.006 19.426 25.432 Cerklje Gorenja vas 138 - 138 2.898 - 2.898 Jesenice Kranj 'S Radovljica Škofja Loka 227 - 227 6.680 - 6,680 Tržič 430 118 548 9.946 2,288 12.234 Železniki Žiri Skupaj : l»o68 l.ool 2.069 25,550 21.714 47.244 C. TURISTIČNA DEJAVNOST SKUPAJ Občina - okraj S ost. j e noč i t V e . d omač i tuji skupaj domači tuji skupaj Bled 17.600 16.672 34.272 58.340 58.803 117.143 Bohinj 9.558 1.233 10.591 57.677 4.042 61.719 Cerklje 2.432 15 2.447 3.297 17 3.314 Gorenja vas 492 13 5o5 3.67o 188 3.858 J esenice 26.304 2.490 28.794 125.362 4.381 129,743 Kranj 9.340 839 10.179 37.656 2.596 40.252 Radovljica 3.60I 312 3.913 I3.I0I 1.631 14.732 Škofja Loka 1.552 5o I.602 8.5I0 143 8.653 Tržič 2.003 127 2.I30 14.057 127 14.184 Železniki 429 3 432 1.026 4 I.030 Žiri mm - - - - - OLO 73.111 21,754 94.865 322.696 71.932 394.628 PROBLEMATIKA Zaradi slabe organizacije statističnega poročanja v letu 1956, se je v letu 1957 zavod povezal s Turističnimi društvi in od njih. zahteval, da zbirajo podatke na svojem območju od privatnikov, ki oddajajo sobe, Ta povezava je dala boljše rezultate kot v letu 1956, vendar pa še ne v toliki meri, kolikor bi to bilo možno. Med letom smo namreč ugotovili, da turistična društva niso zajela vsega. Še slabša je situacija v tistih krajih, kjer ni bilo turističnih društev. Povezava s krajevnimi (matičnimi) uradi je bila zelo koristna, ker smo letos na osnovi tega le uspeli zajeti mladinski turizem. Obstojajo pa nekatere enote, od katerih tukajšnji zavod ni mogel dobiti podatkov (vile Izvršnega sveta LRS itd,), bodo pa podatki na razpolago kasneje, ko jih bo izkazal republiški zavod za statistiko, V primerjavi z letom 1956 gre porast turizma na račun večje turistične dejavnosti, v manjši meri pa tudi na račun boljše organizacije zbiranja.