GOVORICA ARHEOLOŠKIH OSTALIN 
O ČASU SELITVE LJUDSTEV NA SLOVENSKEM
MARIJAN SLABE
L ju b lja n sk i regionalni za vo d za sp o m e n išk o v a rstv o
P o g lo b iti se v m ra č n o o b d o b je v elik eg a p re s e lje v a n ja lju d s te v po h u n sk e m 
n a v a lu do p r ih o d a S lovanov v n a š ih k r a jih je m ogoče le, če v k lju č im o v r a z p ra ­
vo tu d i d o g o d k e p re d h o d n e g a o b d o b ja . V sako n asiln o o m e je v a n je te g a o b d o b ja 
z z g o d o v in sk im i le tn ic a m i ali d ru g im i iz sto p a jo č im i h is to rič n im i dogodki, b i 
n a s o d v ed lo o d u stre z a jo č e g a p rik a z a ta k ra tn e g a ž iv lje n ja n a se d a n je m slo v an ­
sk e m p ro s to ru .
V se p o z n a n e zg o d o v in sk e in a rh e o lo šk e p o k a z a te lje te n ek o lik o več k o t 100- 
le tn e ča so v n e p e rio d e m o ra m o to r e j g le d a ti v lu či n e p re k in je n ih in m e d se b o j 
za v isn ih d o g a ja n j, o ziro m a jih o p a z o v a ti le skozi p riz m o ta k o n a ra v n a n e k r i­
tič n e p re so je .
N e p re trg a n tr a k zg o d o v in sk ih dog o d k o v , k i n a j ga za čn e m o s H iero n im o - 
vim k r a tk im a n a z o rn im p rik a z o m ra z m e r (leta 383),1 n a d a lju je m o z n izo m 
d o g a ja n j, k i so sle d ila ob z a d rž e v a n ju T eo d o zija in n je g o v ih n a p e to sti z M ak ­
sim o m in E v g e n ije m , s p r is o tn o s tjo A larihovih G otov ( le ta 408 p re d E m o n o ),2 
in če si p re d o č im o — sled eč o b sto je č im te za m — še o g n je n e zu b lje, k i so za je li 
s e d a n je slo v e n sk o o b m o č je v č a su A tilovega p re h o d a 3 t e r k o n čn o še O d o ak ar- 
jevo z a d rž e v a n je 4 p re d e n za v la d a T eo d e rik ,5 n a m p re d o č i ja s n o n ezav id ljiv e, 
ta k r a t tu d i že s p o litič n o u p ra v n e g a sta lišč a m o č n o r a z k ro je n e d ru žb e n e ra z ­
m e re in s p lo h s ta n je , v k a te re g a je z a p a d a l te d a n ji d o m a č in v V zh o d n ih A lpah. 
O b v se m te m je ra z u m ljiv a iz re k a J. š a š la , d a so lju d je 4. in 5. s to le tja p o d 
težo v s a k d a n je g a živ ljen ja, k i so ga b re m e n ila ž iv lje n jsk a n e g o to v o st in u p ra v n o 
p o litič n i p ro p a d , isk a li za v etje in sv o ja p rib e ž a lišč a v v a rn e jš ih , n a jv e č k ra t o d 
g la v n ih c e st o d d a lje n ih k ra jih , o z iro m a so tu d i u trje v a li v ile n a p o d ež elju ali p a 
se iz seljev a li k o b ali o ziro m a v ita ls k o deželo, d a » o sta ja ta v m e stih d e ja n sk o 
sam o še b e d a in p ro le ta ria t in ju rid ič n o v zd rž ev an a la s tn in a m eščan o v « ,6 
k i sev ed a tu d i v k o n č n i fazi p o p o ln o m a izgubi n a veljavi.
S k ra tk a u p ra v n o p o litič n o k o t tu d i g o sp o d a rsk o s ta n je je bilo ob p rič e tk u 
v zh o d n o g o tsk e o k u p a c ije n a š ih k ra je v , to je sto le t p r e d p rih o d o m S lovanov, 
vse p re j k o t u m irje n o in u re je n o in g a n ik a k o r n e m o re m o p r im e rja ti s ta k r a t 
o b sto je č im i ra z m e ra m i b o d isi še v Ita liji, o z iro m a o b V zh o d n em J a d ra n u .7

Z ato p a tu d i n i m ogoče v ta k o k ra tk e m č a su za d ržev a n ja v zh o d n o g o tsk e m a n j­
šine p rič a k o v a ti p o novnega d o zo releg a v znika a n tič n ih tra d ic ij, m arv eč je tr e ­
b a n a te m p e rife rn e m p ro s to ru is k a ti le m edle p o sk u se v zp o stav itv e za k rn e ­
lega a n tičn e g a živ lje n ja .8 C asiodorova p ism a, od k a te rih se n e k a te ra n an a ša jo 
tu d i n a P o sav je,9 k a k o r tu d i Jo rd a n e so v zapisek iz sred in e 6. sto le tja o števil­
n ih m e stih , ki so v okra,s P an o n iji m e d S re m o m in D u n aje m ,1 0 b i n as m ogla b rez 
p ro u č e v a n ja k o m p le k sn e p ro b le m a tik e celò zavesti in v siliti po v sem n eustre- 
zajočo p o d o b o ta k ra tn e g a s ta n ja n a d a n a š n jih slo v en sk ih tle h .
O koliščine p a se n iso sp re m e n ile tu d i v p re o sta le m o b d o b ju do p rih o d a 
S lovanov, k r a tk a e ra la n g o b ard sk e p ris o tn o s ti p re d s ta v lja le še o b d o b je n a ­
d a ljn je g a u s ih a n ja an tičn e g a ritm a .
P o g o sta iz ra b a težko d o sto p n e g a in lažje b ra n je n e g a p r o s to r a za življenje 
je ena izm ed n a j iz ra z ite jših k a r a k te r is tik časovne p erio d e v elikega p rese lje v a­
n ja n aro d o v n a še g a p ro s to ra te r iz p rič u je v m a rsiče m sp ecifičn o vlogo, ki jo je 
o d ig ral v tem o b d o b ju . D o sed an ji a rh e o lo šk i dokazi, ki so še vedno vse p re j 
k o t zadovoljivi in jih sk u ša m o v n a s le d n je m p re d sta v iti v n jih o v i izpovedni 
luči, n as m a rsik d a j o p o za rjajo , n a te h tn o s t o b rav n av e tega p ro s to r a s p o seb n e­
ga zo rn eg a k o ta , z razlik o od so se d n jih dežel zunaj V zh o d n ih Alp, k je r so p o sa ­
m ezni d o g o d k i n a re k o v a li v se k ak o r v rs to različn ih ta k o u p ra v n o k o t sociološko 
p o g o jev an ih siu a cij.
*
G lavne a n tič n e u rb a n e celote, E m o n a , C eleia, P o e to v io , N e v io d u n u m itd . po 
d o se d a n jih a rh e o lo šk ih raz isk av a h in sp lo h u g otovitvah, p o v se m razu m ljiv o 
n u d ijo sk ro m n o b e ro m a te ria ln ih o s ta lin .1 1
Celeia. Po J. K lem en cu n a j b i po A tilovem u d a ru p o n o v n o p o sta v ili baziliko 
v C eleji, k a te re o sta n k e so n a šli k o n c e m 19. s to le tja .1 2 V e n d a r je v sek ak o r 
u stre z n e je , če u p o šte v a m o za d a ta c ijo te sta v b e n av ed b o F. K ovačiča, po k a te ri 
o sta lin e p r ip a d a jo še 4. sto le tju .1 3 J. K lem enc p re d s ta v lja k o t m ožni re lik t 
vzhodnogotske, la n g o b a rd sk e ali fra n k o v sk e svojine tu d i še fig u ra ln i kos kasno- 
a n tičn e g a reliefa, ki naj b i izviral p o vsej v e rje tn o sti iz p rv e polovice 6. sto­
le tja .1 4 S eveda se d a n e s težko od lo čim o za k a k rše n k o li p o sk u s ožje p re d o č itve 
p rav e p o d o b e ta k ra tn e g a m e sta , z la sti p a za tezo, k i bi b ila v p rid raz m ah u 
m e sta v te m n e m irn e m o b d o b ju .
P o d o b n o so d b o la h k o izrečem o tu d i za Poetovio, k je r p ra v ta k o n e zasledi­
m o tis te g a k a ra k te ris tič n e g a arh e o lo šk e g a gradiva, k i je z n a čilen o ziro m a ki 
k a ra k te riz ira n o v o d o šla lju d s tv a te g a sto le tn e g a o b d o b ja .1 5
U poštevajoč d o se d a n ja o d k ritja n a P an o ram i v P tu ju , g ra js k e m p ro sto ru in 
tu d i v okolici n aselb in e, za k lju č im o la h k o le, da je že p o zn o a n tič n i čas m očno 
o k rn il živ lje n jsk o m oč te u rb a n e ce lo te in d a ni m ogoče v te m č a su p ričak o v ati, 
p o d o b n o k o t v E m o n i in v C eleji, to je n a m očno z a m rlih m e stih , n ik a k ršn e g a 
p re se n e tljiv e g a v zp o n a v o živ lja n ju a n tič n ih p rv in .1 9
D rnovo. E d in i d o slej, vsaj p o lite r a tu r i sodeč, zazn av n i n a jd b i: cik ad n a 
fib u la 1 7 je sled g o tsk e zap u ščin e s to le tja te r o d k r itje 1 8 g ro b a iz D rnovega k a ­
žeta v se k a k o r še tle čo isk ro ž iv lje n ja v te m p rista n išk e m m e stu ob Savi n a 
K ršk em p o lju , č ig a r p o d o b a p a je se d a j, vsaj po d o se d a n jih p o k azateljih , 
sk ro m n a in p o m e n sk o vse m a n j zan im iv a. Z ato p a p rid o b i n a svoji pom em b-

P . TU J
M ORLEK
KUČAR
* > —
1 ,
T - - ,
■ 1 \
V \ H \
. >
V
O ÀJDNA-
© ;B L E D
PtVKÄ
r*ci ic /t jJ LASKA V A S if
---- v . „ fß
? ^ .....(J |) r if n ì k ! v' '
J
ŠM A R JETA © W KRANJ 
© PÖ D M E L E C S . \ j
DRAVLJE © ŠOGORA
© VRANJE
© TfNJE
' %
POLH.GORA© ' V " '© GRADE&n
V ( 3 ) L J U B L JA N A ~
@ f SV . GORE"
fD SV , PAVEL 
••V - © AJDOVŠČINA
D R N O V O
© GOLO ROJE
TRBINC © ©JAPLJA
X. ŠMARJE T A © © V tNJI/ VRH'© VEL. MALENCE 
/ f a f» © ,STÀRi-Gfi'M 
© U N E C V X © © y S V A K O V A JAM
( m M ihovo
S s © KRIZNA GORA © RflASTJE
© ŠKOCJANSKE JAME ~"U\
ßß ‘ A
f - c ^ © STARA V A S ;
1
30 km
N ajdišča iz časa selitev ljudstev n a Slovenskem . —
1 Poznoantični elem ent. — L a te R o m a n e le m en t
2 L angobardski elem ent. — L o m b a rd ie elem en t
3 V zhodnogotski elem ent. — O stro g o th ic e le m e n t
4 G epidski elem ent. — G ep id ic elem en t
A rcheological s ite s o f th e M ig ra tio n p e r io d in S lo ven ia
5 T irinški elem ent. — T h u rin g ia n e le m e n t
6 Frankovsko-alem anski elem ent. — F rankish -A llem a n n ic
7 M erovinške ostaline (?) — M ero vin g ia n rem a in s (?)
8 N eopredeljivi germ anski elem ent. — U nspecified G er­
m a n ic e le m e n t

n o sti o b zid an a (v 5. sto le tju o b z id je p o n o v n o p o p ra v lje n o )1 9 p o sto ja n k a Velike 
Malence, v zd ig n jen a n a te ra s i n a d K rk o , ki je b ed e la n ad c e stn im p re h o d o m iz 
N ev io d u n a v sm e ri S iscije.
P o zo rn o st c a r ja J u s tin ija n a se sev ed a d o ta k n e tu d i te u trd b e ,2 0 ki je vsaj 
p o k e ra m ič n e m iz d elk u la n g o b a rd sk e g a h o riz o n ta so d eč2 1 m o rd a svojo s tru k ­
tu ro p re b iv a lstv a p o p e s trila še s tu jc i. N je n k o n ec p a sm e m o v e rje tn o vezati 
n a p rih o d slo v a n sk o -av arsk eg a etn o sa.
A jdovščina. N a P rim o rsk e m kaže n a se lb in a v A jdovščini, k i naj b i b ila po 
P. P e tru ju n a jv e rje tn e je v la n g o b a rd sk e m ča su oživljena, p ra v ta k o le sk ro m ­
n e p o sk u se o b n o v e b iv a n ih p ro sto ro v . O dk o p an i so bili o sta n k i sta v b iz p ro tja 
in ila te r dve ja g o d i, ki o m o g o čata p ra v d a ta c ijo te h b iv aln ih o sta n k o v .2 2
E m o n a. P ris o tn o s t človeka v E m o n i d o k azu je po fam o zn i ra z ru šitv i, oziro­
m a p o g ro m u m e sta , n e k je v 5. s to le tju (v e rje tn o A tilovo delo) sledove življe­
n ja v in su la h 29 in 30 te r 15, k i p a je bilo, če vzam em o v o b z ir o sta n k e v za d n jih 
dveh so n d ah , k je r se kaže le sk ro m n a ob n o v a bivališč,2 3 o siro m a še n o in vseka­
k o r z n e k d a n jim i an tič n im i ra z m e ra m i n ev zp o red ljiv o J. K lem en c o m e n ja tu d i 
n a jd b o b iz a n tin sk ih novcev iz ča sa v la d e J u stin a I. (518— 527).2 4 S eveda je ta 
p o sle d n ji p o d a te k k o t tu d i n e k a te ri s ta re jš i, ki govore o n a jd b a h iz časov selitve 
lju d ste v n a te m p ro s to ru , dan es d o k aj v p ra šljiv ali p a celò n ed o k azljiv , bodisi 
z a rad i p o m a n jk a n ja u stre z n e d o k u m e n ta c ije ali sam e n a jd b e .2 5
Iz z a d n jih le t raz isk o v aln ih poseg o v n a em o n sk em p o d ro č ju iz sto p a jo n a jd ­
b e o kroglega te m e lja , ki g a L. P lesničar-G ec n aziv a tu d i sta ro k rš č a n s k a ro ­
to n d a iz 5. o z iro m a 6. s to le tja te r d v eh k ap itelo v p ila stro v , ki n aj b i bili, k o t 
n a v a ja a v to ric a , m o rd a n a jzg o v o rn ejši d o k az ž iv lje n ja v 6. s to le tju n a em o n sk ih 
u rb a n ih tle h .2 0 S ev ed a z a h te v a to o d k r itje o b širn e jšo in k ritič n e jš o p reso jo , k a­
d a r bo d an o u s tre z n o d o k u m e n ta c ijsk o g rad iv o n a razp o lag o za p o d ro b n o p ro ­
u če v an je.2 6 1 1 V se k a k o r tu d i n e m o rem o m im o slu č a jn e n a jd b e , o k o v a p asn e sp o ­
n e p o lih ro m n e g a stila v zh o d n o g o tsk eg a — n a jv e rje tn e je ita lsk e g a p o rek la , ki 
ga je o d k u p il LR ZSV za M estni m u z ej L ju b lja n a v trg o v in i A n tik a (P o sre d n ik ) 
in n aj b i bil p o p o d a tk ih n a jd e n n a Jak o p ičev em v rtu ,2 7 o d k o d e r poznam o 
tu d i s re b rn i u h a n z m asiv n im p o lie d ro m ,2 8 ki je n a ta n č n e je časovno n ed o ­
ločljiv.
N ovo s tra n v p o g la v ju sp o z n a v a n ja vzh o d n o g o tsk e p ris o tn o s ti n a širšem 
em o n sk em p o d ro č ju je o b rn ilo v z a d n je m d e se tle tju o d k ritje n e k ro p o le v Drav­
ljah.2 0 T o n a jd išč e p o svoji sp e c ifič n o sti n ajd e n e g a g rad iv a in d ru g ih izsto p a­
jo č ih zn a č iln o stih p re d s ta v lja p ra v gotovo eno izm ed iz h o d išč n ih to č k p ri od­
m o ta v a n ju te g a 100-letnega k lo p č iča p r i nas, k a k o r tu d i v re d n o to širšeg a sp o ­
z n a v an ja v k o m p le k su arh e o lo šk e p ro b le m a tik e p ro u č e v a n ja p re se lje v a n ja 
lju d stev . P ovsem novo p o sta v k o p r i n a s p rin a ša jo d o g n a n ja v povezavi arh e o ­
loško tip o lo šk ih in a n tro p o lo šk ih e lem e n to v p ri e k s a k tn e jši d o lo čitv i e tn o sa na 
te m g ro b išču , o z iro m a om ogočajo še ja s n e je razlik o v ati p ro v en ie n co nekega 
p re d m e ta od n o silc a -la stn ik a v n e k a te rih grobovih. S k ra tk a , m ogoč je vpogled 
n a v rsto nov ih so o d v isn o sti v g ro b ih p rv in a h . S te m p a je m o g o če p o d a ti p o p o l­
n e jše m otive v k lju č n ih p re d sta v a h , k o t jih m o rem o p re d s ta v iti zgolj s tip o ­
lo šk im i za k lju č k i. G robišče je štelo o k o li 60 grobov (49 je b ilo arh e o lo šk o d o k u ­
m e n tira n ih ) in se v k lju č u je m e d o sta la do slej p o zn a n a v rs tn a g ro b išča sre d n jih 
v elik o sti 5. o z iro m a 6. s to le tja n. e. M ed grobovi so p re d v se m za n im iv i: g ro b 1

s p o lih ro m n im z la tim p rsta n o m , d v e m a lo č n im a fib u la m a in p a sn o sp o n o (n a­
v a ja m s u m a rn o ); g ro b 15 z iz je m n im a lo č n im a fib u la m a ; g ro b 25, ki ga znači 
p a s n a sp o n a p o lih ro m n e g a s tila ; g ro b 44 s sre b rn o k riž n o ap lik o , o k ra še n o p o ­
d o b n o k o t slo g o v n a sk u p in a p re d m e to v K arav u k o v o , ki je v e rje tn o n a s p ro tn o 
k o t n e k a te ri o s ta li k v a lite tn i p re d m e ti — k i so izd elk i ita ls k ih delav n ic — p r i­
n e s e n a iz p o d o n a v sk e g a p o d ro č ja . P rip a d n o s t la s tn iš tv a te h p re d m e to v g e r­
m a n sk e m u v z h o d n o g o tsk e m u e tn ič n e m u k ro g u je p o m a te ria ln i tip o lo šk i s tra n i 
in v g lav n em tu d i p o a n tro p o lo šk i a n a liz i o k o stij p ra v g o to v o p re p rič ljiv a . N ek a­
te re z n a č iln o sti g ro b a 19 z e n o re z n im u d a rn im m e če m in o k o s tja 41 z ločno 
fib u lo z e n a k o m e rn o širo k o nogo p rib liž u je p o k o jn ik a , če se zan esem o tu d i n a 
p o z n a n e raz lag e ,293 k ale m a n sk i p o p u la c iji. S eveda je m o g o če m e d g e rm a n sk e 
g ro b o v e z g o to v o stjo p riš te ti še n e k a j o k o stij, k i jih z n a či p re d v se m u m e tn o 
p re o b lik o v a n je lo b a n je . D oločiti z g o to v o stjo e tn ič n o p r ip a d n o s t o sta lih p o k o j­
n ik o v b re z n e k ih p o se b n ih z n a č iln o sti, v e č k ra t le s p o z n o a n tič n im i e le m e n ti 
p re ž e tim g ra d iv o m , je v se k a k o r n em o g o če, če p rav se je m o g o če izreči z a rad i 
v rs te m e d s e b o jn ih o d v isn o sti n a g ro b išč u , d a g re n a jv e r je tn e je tu d i p r i te h za 
tu jc e . Č asovno je g ro b išče ja s n o iz ra ž e n o in so v p a d a s č a so m v zh o d n o g o tsk e 
o z iro m a v m a n jš i m e ri tu d i a le m a n sk e p ris o tn o s ti n a n a š ih tle h .
P o m en in fu n k c ijo n aselb in e, k a te r i p rip a d a g ro b išče , je m ogoče v ezati le 
n a te d a n jo u p ra v n o p o litič n o s ta n je . To p a n a s n a v a ja , d a se izrečem o za 
v o ja šk o p o s to ja n k o z v rh o v n o o b la s tjo v sv o je m p ro s to ru , k i je im e la seveda 
tu d i p o m e m b n o o b ra m b n o nalo g o n a k riž išč u p o ti v p r o s to r u lju b lja n s k ih v r a t 
o ziro m a v k o m p le k su »vojaške k ra jin e « , k a m o r se je v k lju č e v a l b rž č a s tu d i ta 
p ro s to r.3 0 N je n o m e sto p a je tre b a is k a ti m o rd a celò v n ek e m , p o sv o je m izvoru 
še a n tič n e m se lišč u (m o rd a v v ili r u s tik i ali m a n jše m n a s e lju ). U p o šte v ajo č 
šte v ilo g ro b o v in čas p o k o p a v a n ja , b i se m ogli celò o d lo č iti, d a g re tu za n e k e 
v rs te p o d o b n ih p o s to ja n k , k o t jih p o z n a m o p o n e k o d v I ta liji (n p r. A osta).3 1
K ra n j. P o v se m te m b i se d ra v e ljs k a n a se lb in a ra z lik o v a la o d k ra n js k e v se ­
k a k o r že p o v e č je m šte v ilu sta n o v a lc e v sle d n je in z a ra d i n jih o v e e tn ičn o m e ša n e 
(sev ed a d a n e s je te žk o u g o to v iti a li p o sre d n o ali n e p o sre d n o ) s tr u k tu r e .3 2 N e 
n a z a d n je je k r a n js k a n aselb in a, k a te r e g ro b išče so o d k o p a li v glav n em n a p r e ­
lo m u o z iro m a v z a č e tk u te g a s to le tja , živela n e p rim e rn o d a lj časa, v se k a k o r p a 
še p o te m k o je d ra v e ljsk o n a se lje , v saj k o t kaže g ro b išče , b ilo že o p u ščen o . 
O d le ta 1898 d o 1905 je b ilo v K ra n ju p re k o p a n ih o z iro m a o d k o p a n ih p rib liž n o 
650— 700 g ro b o v .3 3 S eveda je d an es to g ro b išče za stro k o v n o p ro u č e v a n je m o čn o 
o k rn je n o in n a m , žal, z a ra d i p o m a n jk a n ja a n tro p o lo šk e d o k u m e n ta c ije n e m o re 
n u d iti tis tih a n a litič n ih k v alite t, k o t jih la h k o zazn av am o n a d ra v e ljsk e m g ro ­
b išč u . M a n jši del, še v d a n a š n jih m o ž n o stih o b d elan e g a o ste o lo šk e g a g rad iv a, 
ki je s h ra n je n o n a D u n aju ,34 k lju b n e k a te rim zelo p o m e m b n im u g o to v itv am — 
m e d d ru g im n a j n ag lasim o u m e tn o p re o b lik o v a n je tr e h ž e n sk ih lo b a n j — le 
sk ro m n o z a p o ln ju je vrzel. P o d ru g i s tr a n i p a d o k az u je , d a se b o k ra n jsk o g ro ­
b išč e kazalo, žal, za v ed n o le v n e p o p o ln i izp o v ed n i luči.
V ra z la g a h in m n e n jih , k i slone n a a rh e o lo šk ih a n a liz a h g ra d iv a in tu d i sp lo š­
n ih h is to rič n ih sp o z n a n jih (J. W e rn e rja , Z. V inskega, J. K astelica, B. G rafe­
n a u e rja ), je ja s n o p o d č rta ti d e jstv o , d a m o ra m o d o k o n č n o o v reči sta ro tezo 
o » la n g o b a rd sk e m K ra n ju « . E tn ič n o s tr u k tu r o p o k o p a n e g a p re b iv a lstv a p r e d ­
s ta v lja p re d v se m d o m ače b o lj ali m a n j ro m a n iz ira n o p re b iv a lstv o , k i si je v e r­

je tn o n a s tra te š k i in p o n a ra v i d o k aj zav aro v an i te ra si m o rd a že n a p reh o d u
4. v se k ak o r p a v 5. sto le tju , ko se p rič n e sp re m in ja ti n a s e lb in sk a s tru k tu ra 
V zh o d n ih Alp,3 5 n a d so to č je m Save in K o k re u stv a rilo v arn o p o sto ja n k o , k o t je 
to p a č ta k r a tn i čas n arek o v al. P rip o m n iti m o ram o , d a Z. V inski grobišče 
okv irn o d a tira n a p o d lag i g ro b iščn e g a in v e n ta rja v čas o d o koli le ta 500 do 
okoli 600.3 8 V e n d a r je tre b a n ag lasiti, d a n aselb in a, k o t rečen o , n i n a s ta la v času 
p rih o d a G erm an o v , m arv eč je ta ob n jih o v e m p rih o d u po v sej v e rje tn o sti že 
o b sta ja la , k o t v r s ta d ru g ih d elo m a že n a ra v n o b ra n je n ih n a s e lb in .3 7
P rav z a ra d i iz ra z ite lege, saj je p re d s ta v lja la tu d i za p o rn o to č k o n a p re h o d u 
v Z g o rn jesa v sk o dolino, so se v e rje tn o v n e p o sre d n o b ližin o te naselb in e, ali 
v n aselb in o sa m o d o selili n a jp re j V zh o d n i G oti (vzho d n o g o tsk o gradivo p re d ­
sta v lja m ed d ru g im n ek a j zlo m lje n ih lo č n ih fibul, k i p a iz v ira jo iz lan g o b ard ­
sk ih žen sk ih g ro b o v ,3 8 te r dve p e s tro o k ra še n i p asn i sponi z okovom ).3 9 Težko 
bi bilo za n ik a ti, d a p o sa d k a n a te m iz p o sta v ljen e m m e stu n i im ela iste vloge, 
k o t je b ila z a u p a n a d ra v e ljsk i p o sto ja n k i.4 0
Po le tu 506 n a j b i se jim m o rd a v m a n jše m šte v ilu p rid ru ž ili še tu d i p ro ti 
vzhodu u s m e rje n i A lem ani, k i so se z a te k li v T eoderikovo o k rilje . N a njihovo 
p ris o tn o s t n aj b i kazale po Z eissu lo č n e sp o n k e z e n a k o m e rn o širo k o nogo.4 1 
Č eprav se Z. V in sk i4 2 n e m o re o d lo čiti, d a b i sledil razlagi v te j sm e ri in m eni, 
d a v D rav ljah , n a R ifn ik u , K ra n ju sic e r o b s ta ja jo znaki ale m a n sk e g a življa, ki 
p a jih je tre b a v ez ati ev en tu aln o z Ita lijo o ziro m a fra n k o v sk o ek sp an zijo za 
vlade T eo d e b esta, p a je tre b a p o d č rta ti d ejstv o , d a je d ra v e ljsk o g ro b išče p re d ­
vsem z g ro b o m 414 3 p o d alo pov o d za u te m e lje n o n a g ib a n je v p r id s ta re jše Zeis- 
sove h ip o te k e .4 4
K ot n o v o st sm o dolžni n av esti, d a je Z. V inski o d k ril n a p o d la g i tip o lo šk ih 
analiz n a eni d o sle j že o b ja v lje n i in en i še n e p o zn an i ločni fib u li tu d i gepidske 
tv o rn o stn e e lem e n te . To ga je n av ed lo k te m u , d a je v po v sem u te m e lje n i zvezi 
p o k azal tu d i n a v e rje tn o k r a tk o tra jn o g epidsko p r is o tn o s t v č a su b iv a n ja 
V zh o d n ih G otov v K ra n ju .4 5
K er doslej še n i p re d sta v lje n o g rad iv o iz k ra n jsk e g a g ro b išč a v ta k i m eri, 
d a b i ga m ogli tu d i sa m i p re d sta v iti, n a j se v n a d a lje v a n ju p o slu ž im o izvajanj 
in n av e d b Z. V inskega. Poleg m nožice g ro b o v dom ačega izvora, k i p re d sta v lja jo 
izrazito večino, o d sto p a jo , glede n a v zh o d n o g o tsk e pokope, ra z m e ro m a številni 
la n g o b ard sk i g ro b o v i. Z načilen je p re d v se m g erm a n sk i n a k it, k o t so S-fibule 
(d v ajset ž e n sk ih grobov) te r več fib u l s p tič jim m otivom . Z an im iv i s ta tu d i dve 
fib u li (en o d lo m ek ) iz la n g o b a rd sk ih grobov, ki s ta tirin šk e g a izvora o ziro m a 
tirin š k i im p o rt. R azne p lo šč a te fib u le, igle lasnice in sp e n ja ln e igle p a so n a j­
dene ta k o v la n g o b a rd sk ih k o t v s ta ro s e ls k ih grobovih. Is to b i p o o m e n jen e m 
a v to rju v eljalo tu d i za sp o n e z g o d n jeb iz an tin sk eg a m e d ite ra n sk e g a tip a iz d ru g e 
polovice 6. sto le tja , ki p a so sic er p r o d u k t do m ače o b rtn iš k e d ejav n o sti. M ed 
izdelke, v g lav n em do m ačeg a izvora, š te je jo tu d i še k resila, noži, o ro d je za o b d e­
lavo volne in kože, zap estn ice itd . S ev ed a n e m o rem o m im o k o šč e n ih glavnikov, 
ra z n ih verižic iz p e rl, n a d a lje p rsta n o v , u h an o v s p o lie d ro m , k era m ičn e g a g ra ­
diva, p re d v se m tis te g a iz la n g o b a rd sk e g a h o riz o n ta in novcev različn eg a izvora. 
O d k o p an ih n a j b i bilo tu d i o k o li se d em la n g o b a rd sk ih v o ja šk ih grobov 
z o ro žje m .4 8
P ris o tn o st g e rm a n sk e p o p u la c ije n a te m k ra ju m o rem o v p le sti m ed n a sle d ­
n ja časo v n a te rm in a . Z ačetek n aj b i ozn ačev ala T eo d erik o v a o k u p a c ija n a ših

k ra je v (tj. k o n e c 5. s to le tja — p o d o b n o tu d i D rav lje), m e d te m ko b i se n jih o v o 
za k lju č n o d e ja n je o d ig ralo s p rih o d o m slo v an sk eg a lju d s tv a , ko se L a n g o b a rd i 
u m a k n e jo v Ita lijo . To naj b i se p o m n e n ju n e k a te rih a v to rje v TOD zgodilo šele 
v z a č e tk u 7. s to le tja .4 7
Z di se, d a je u s tre z n e je ta k o n č n i d a tu m p ris o tn o s ti g erm a n sk e g a življa 
v K ra n ju o b ra v n a v a ti v sm islu u te m e lje n ih h isto rič n ih iz h o d išč , ki n a m jih p o ­
d a ja ta M. K os in B. G ra fe n au e r. P o d o m n e v i M. K o sa so n a m re č Slovenci že 
okoli le ta 580 p o se d li p o d ro č je n e k d a n je lju b lja n s k e in c e ljs k e šk o fije in izpol­
n ili »po litičn o p ra z n in o b re z p ra v e g a g o sp o d a rja « , k i je o b s ta ja la v p o sle d n jih 
d e s e tle tjih 6. s to le tja .4 8 Po B. G ra fe n a u e rju p a je »vzhodni v al o b rsk ih S lo­
vanov« do o k o li 587/88 že p re p la v il tu d i ce ljsk o in lju b lja n s k o k o tlin o . P o sled ica 
te g a je tu d i p r o p a d n a s e lja v K ra n ju .4 9 T ežko b i si to re j z a m islili o b sto j n e k a k š­
n eg a o to k a z g e rm a n sk o p o p u la c ijo še sk o ra j trid e s e t le t z a te m v p o k ra jin i 
s p o v se m n o v im p re stiž n im e tn ič n im e lem e n to m , k je r n i p ra v e n e p o sre d n e 
povezave z m a tič n o sred in o . P rav ta k o je te ž je p o isk a ti tu d i u s tre z e n v zro k za 
e v e n tu a ln i n a d a ljn ji o b sto j p o šte v ilu sk ro m n e v o ja šk e p o sa d k e v ta k o izpo­
sta v lje n i in s tr a te š k o p o m e m b n i to č k i, k i b i p rišle c a o v ira la p r i n jeg o v em zased ­
b e n e m u d e jstv o v a n ju . V p ra ša n je p a je , k a j se je zgodilo z d o m a čin i, ki se p ra v 
gotovo niso v c e lo ti izselili o ziro m a o p u s tili n aselb in o .
I s ta u so d a k o t k ra n js k o p o s to ja n k o je v e rje tn o d o le te la ta k r a t tu d i po svo­
je m izvoru še p o z n o a n tič n o u tr d b o n a Pivki pri Naklem, k o lik o r seveda n i b ila 
ta k r a t že o p u šč e n a .5 0
P ri o d g o v o ru ali sm em o v z p o re ja ti za če te k in k o n e c g ro b išč a n a L a jh u 
v K ra n ju s č a so v n im a m e jn ik o m a n a rifn išk e m g ro b išč u , b i d an e s iz več ra z ­
logov p o m iš lja li.503 M o rd a je z v e č jo g o to v o stjo n a k a z a ti ra z lik o v p o m e n u in 
fu n k c iji p o sa m e z n e n aselb in e, ki ju m o re m o iz lu šč iti iz d a n ih p rv in g ro b išč in 
lo k a c ijsk o p o g o je n e g a n a se litv e n e g a p ro s to ra . Če s ta K ra n j in D ra v lje k o t kaže 
v 6. s to le tju iz ra z ito m o tiv ira n a k o t v o ja šk o s tra te š k i o b ra m b n i to čk i, od k a ­
te rih se p rv a n a v e z u je (v k a k š n i o b lik i?) n a ro m a n iz ira n o d o m a čo n a selb in sk o 
en o to s sta ln o tu jo , tu d i v o ja šk o -v z h o d n o g o tsk o in la n g o b a rd sk o p ris o tn o stjo , 
o z iro m a d ru g a k o t v zh o d n o g o tsk a u p ra v n o v o ja šk a in tu d i o b ra m b n a p o s to ­
ja n k a , p a je n a s e lb in o n a R ifn ik u tr e b a im e ti za p o z n o a n tič n o sta ro se lsk o , sp o ­
č e tk a v e rje tn o p rib e ž a lišč n o in k a s n e je sta ln o n a s e lb in sk o ce lo to z ev e n tu a ln o 
le o b ča sn o p r is o tn o s tjo tu jc a , ta k o V zh o d n eg a G o ta k o t L a n g o b a rd a .5 1
V 109 o d k o p a n ih g ro b o v ih na Rifniku izrazito p re d n ja č i g rad iv o po zn o an tič- 
n eg a izvora, č ig a r v se b in a se v b o lj a li m a n j sličn ih o b lik a h ja v lja tu d i v K ra n ju , 
D ra v lja h in n a B le d u I. Iz s to p a jo č n a k it ob o k o s tjih so u h a n i s p o lie d ro m 
o z iro m a k o ša ric o , b ro n a s te igle s sp lo ščen o glavico t e r b ro n a s te z a p e stn ic e 
z o d e b e lje n im i n e s k le n je n im i k o n ci. V zh o d n o g o tsk i k u ltu r n i e lem e n t se kaže 
v lo č n i fib u li, k i n a j b i o zn ačev ala tu d i p o k o p v z h o d n o g o tsk e žene v g ro b u 9, 
sev ed a sp a d a v čas v z h o d n o g o tsk e o k u p a c ije tu d i n o v ec A ta la rik a (526— 534). 
V la n g o b a rd sk i p rv in sk i k ro g je L. B o lta o d b ra l s r e b r n ik v la d a rja K lefa (572— 
574), z la tn ik z n a p iso m J u s tin ija n a I. (527— 565), n a d a lje u v rš č a sèm tr i S-spon- 
k e in k e ra m ič n i lo n č ek z žig o san im o k ra sn im m o tiv o m .5 2 V se k a k o r o z n a ču je 
p o k o p tu jc a tu d i o k o stje z u m e tn o p reo b lik o v a n o lo b a n jo v g ro b u 56.5 3
P o z n o a n tič n a ro m a n iz ira n a n a s e lb in a n a R ifn ik u , k i je b ila za v aro v an a z 
o b zid jem , je v sv o ji sred i, p o d o b n o k o t so v e rje tn o tu d i o s ta la so ro d n a pozno­
a n tič n a n a s e lja sp o č e tk a p rib e ž a lišč n e g a in k a s n e je s ta ln o n ase lje n e g a tip a ,

v k lju čev ala v sv o ji p o selitv en i s tr u k tu r i tu d i k u ltn o stav b o (tu sta to v ečja in 
m a n jša cerk ev ).5 4 S te m , k o t la h k o p re d p o sta v lja m o , je p o n a z a rja la tu d i za­
k lju č en o n ase litv e n o en o to s sa m o sto jn im , v p re c e jšn ji m e ri a v ta rk tič n im k a­
ra k te rje m ta k o v so cialn em k o t u p ra v n o ek o n o m sk em p o g le d u in se je n a po­
vsem sv o jstv en , d an e s še težko n a ta n č n e je določljiv n ačin v k lju č e v a la v ta k ra tn i 
rite m živ ljen ja, k i ga je n are k o v ala situ a c ija s p ris o tn o s tjo m e n ja jo č e se tu je 
v lad ajo če sile. N avzočnost tu jc a v ta k e m povsem sv o jstv en o m o tiv iran em 
o k o lju p a sm e m o v e rje tn o im e ti za, k o t rečeno, zgolj za o b č a sn o in n ik a k o r ne 
sta ln e jšo o k u p a c ijs k o silo, k o t je to p rim e r v K ra n ju . O te m n as p re p rič u je 
m ed d ru g im tu d i re d k o s t tu jih g e rm a n sk ih p rv in v grobovih.
E n o tn e jša k u ltu r n a k o m p o n e n ta k o t n a rifn išk e m g ro b išču p a odseva v g ra­
divu iz g ro b išča Bled I z doslej 103 o d k o p a n im i grobovi.643 Z a e n k ra t še ni m o­
goče sk le p a ti p o o b ja v lje n e m g rad iv u , ali p rič n e g robišče r a b iti tu d i že p re d 
k asn o dru g o p o lo v ico 6. sto le tja , č e p ra v n e m o rem o m im o dom neve, d a je n a ­
selb in a n a B led u v e rje tn o n a s ta la p o d istim m o tiv o m k o t n a R ifn ik u in dru g e 
p o d o b n o n a s ta n je n e p o sto ja n k e o ziro m a tiste , ki jih po zn am o k o t p o zn o an tičn e 
refu g ije, n p r. T in je p ri Ž usm u, T rb in c p ri M irni (novec A n astaz ija I., 491— 518), 
Z idani G aber p o d G o rjan ci, v e rje tn o S ta ri g ra d n a d P o d b o čjem , P o lh o g ra jsk a 
go ra itd .5 5 G ro b n i in v e n ta r (26 u h an o v s k o ša ric o in 15 s p o lie d ro m , 3 b ro n a ste 
b ro še, fib u la v o b lik i pava, 19 kosov železn ih za p estn ic itd.), k i je b il doslej o b ­
ja v lje n z B leda in ki p re d s ta v lja (z iz jem o S-fibule p an o n sk o la n g o b a rd sk e faze) 
p o zn o an tičn o d ed iščin o , n am p ač n a re k u je , d a n ek e začetn e časo v n e m e je g ro­
b išča tu vsaj z a e n k ra t ni m ogoče to č n e je o d red iti. Z ačetek g ro b išča bi p rav 
gotovo b il la h k o p re c e j zgodnejši, m e d te m ko bi zak lju č n o fazo m ogli ug o tav ­
lja ti m o rd a le v n e p o sre d n i zvezi z g ro b išč e m B led I I ,5 8 m e d k a te rim a v erje tn o 
n e bo n ek eg a o s tre g a časovnega p re sle d k a , m arv eč sm em o p rič a k o v a ti v dolo­
čenem o b d o b ju p ro n ic a n je — m e ša n je sta re jš e k u ltu re in n o v eg a slovanskega 
h o rizo n ta. S k ra tk a , n a B led u n aj b i šlo za p očasno o d m ira n je te r a b s o rb ira n je 
sta re jše g a p o z n o a n tič n e g a re lik ta n a r a č u n slo v an sk e e tn ičn e stru k tu re .
V se v id n e jše m e sto p a v z a d n je m č a su zavzem a Ajdovski gradeč n a d V ra­
n jem . N a se lb in a je b ila o b d a n a z o b z id je m v obliki trik o tn ik a . N jen o u v eljav ­
lja n je se p ričn e , k o t p ri večini n a ših refu g ije v , s sp re m e m b a m i v 4. in 5. sto le tju .
P. P e trù d o m n e v a n a s ta n e k ob k o n cu 4. s to le tja s p ad cem o b d o n av sk eg a lim esa, 
m e d te m ko je tr e b a n je n ko n ec z a e n k ra t isk a ti v d ru g i p o lo v ici 6. sto le tja , ko 
naj bi m o rd a b ila n asiln o požgana. M o rd a je p o sta la žrtev slo v an sk eg a navala. 
N a jm la jše časo v n o o p red e ljiv i p re d m e ti so : novca J u s tin ija n a I., u h a n s k o ša­
rico in p a sn a s p o n a s šč ita stim trn o m .
P o sto ja n k i je p rip a d a lo u s tre z a jo č e grobišče. O sred n ji k o m p le k s tega sre ­
dišča je p re d s ta v lja la b a z ilik a ; n ek o lik o n iž je pod n jo je s ta la še isto č a sn a c e r­
k v en a sta v b a z v g ra je n im šk o fijsk im sed ežem in sed iščem za njegove duh o v ­
n išk e sp rem ljev a lc e. K n je j je b ila p o sta v lje n a še k rs tiln ic a s še ste ro stra n o 
piscino. F u n k c ijo te g a p rib ež ališča m o ra m o v se k ak o r iskati v ce rk v en i n a m e m b ­
n o sti, b o d isi d a se je ta izkazovala k o t škofovsko zato čišče b o d isi k o t sa m o ­
sta n sk i k o m p le k s.5 7
V v erigo s ta ro s e ls k ih p o sto ja n k , p rib ež ališč, ki, k o t re č en o , p o sta n e jo sča­
so m a če že ne e d in a , p a vsaj n a jtip ič n e jš a p o zn o an tičn a p re b iv a lišč n a aglom e­
ra c ija , je tre b a š te ti tu d i zato čišča p o d G o rjan c i (Vratolom, Pendirjevka, Zidani 
Gaber z grobovi v trd n ja v i in okoli n je , Hrastje p ri O rehovici in Orehek p ri

S to p ičah ) z ra z n im i p a sn im i sp o n a m i (tu d i ta k im i s š č ita s tim trn o m ), s sulič- 
n im i o stm i, k o šč e n im glavnikom , že le zn im i okovi in noži, s k e ra m ik o , s č rn iln i­
k o m itd . M im o g re d e n a j še n av e d em o , d a gradivo, k i ga j e m ogoče n a ta n č n e je 
časovno o p re d e liti, zn ači p re d v se m ča s sre d in e in d ru g e p o lo v ic e 6. s to le tja .5 8 
S eveda p a s te m n e m islim o , d a so se lišč a tu d i ta k r a t n a s ta la .
T em p o se litv e n im to č k a m izp o d v zn o ž ja G o rjan cev je le ža la n a s p ro ti, vsaj 
po a n a lo g ija h so d eč, p o z n o a n tič n a n a s e lb in a n a d levim b re g o m K rk e n a Vinjem 
vrhu. J. P ečn ik je to d o d k o p a l še st o k o stij iz 6. sto le tja n. š., k a s n e je p a p o slal 
n a D unaj in v e n ta r še enega g ro b a iz te g a o b d o b ja . M ed p rid e v k i n aj om en im o 
p re d v se m p o zla č e n o sre b rn o p tič jo sp o n k o , p o zlač en b r o n a s t p a s n i okov z ži­
v alsk im m o tiv o m , dv a k o šč en a g lav n ik a, člene ogrlice, dv e p ra v o k o tn i b ro n a s ti 
sp o n ici, itd. S ic e r p a n e sm e m o p o z a b iti tu d i u h an o v s p o lie d ro m o ziro m a u h a n a 
z o d p a d lo k o ša ric o , k i jih je d o b il N a ro d n i m uzej iz L ju b lja n e sk u p a j s p r a ­
zg o d o v in sk im g rad iv o m .
P re d m e ti g e rm a n sk e g a p o re k la n a k a z u je jo , p o d o b n o k o t n a R itn ik u , o b ­
časn o p ris o tn o s t tu je g a lju d s tv a (L a n g o b ard i) v d o m a či sre d in i.5 9 S eveda sm o 
dolžni n a g la siti, d a so »podeželska n aselja« p ra k tič n o z n e k a te rim i iz jem am i 
doslej še p o v se m n e ra z isk a n a in je d a n e s še te žk o p o d a ti d alek o se žn e jše za­
k lju č k e.
T u d i n a jd iš č a Podm elec v B ašk i g ra p i, ob s ta ri p o ti, k i je v o d ila iz S elške 
d o lin e v p o re č je Soče, so se a rh e o lo šk e raz isk av e k o m a j d o ta k n ile . T u je b ilo 
p re c e j grobov u n ič e n ih že p re d p rv o svetovno v o jn o , v se b o v ali p a so železne 
p re d m e te in k e ra m ik o . Po d ru g i v o jn i je bilo ra z isk a n ih o se m gro b o v s p r i­
devki : železno in b ro n a s to p a sn o sp o n o , železnim n o žem in n e k a j k era m ik e. Ti 
p rid ev k i, k a k o r tu d i zn a č iln o sti p o k o p a in g ro b išča , so o m o g o čili raz isk o v alcu 
d a ta c ijo g ro b išč a te n aselb in e, ki je b ila o b d a n a z n a sip o m , v d ru g o polovico 
6. s to le tja o z iro m a v la n g o b a rd sk i k u ltu r n i h o riz o n t.6 0 V e rje tn o sm em o seveda 
po n o v n o le n a p o d la g i p re d h o d n o o m e n je n ih iz h o d išč m isliti, d a im a m o tu d i 
tu o p ra v k a s seliščem , ki im a svoj iz v o r že v p o z n o a n tič n e m ča su , a p reživ i čase 
velikega p re s e lje v a n ja in doživi p rih o d slo v a n sk ih p rise lje n c e v v V zhodne Alpe.
P e s tre jš o z b irk o p re d m e to v k o t P o d m e le c p a n a m je že d o sle j p o n u d ilo gro- 
b išč n o o b m o č je n a Sveti gori v Z asa v ju . N a ro d n i m u zej v L ju b lja n i h ra n i le dv a 
k o šč e n a g la v n ik a, fib u lo s č e b u la stim i glavicam i, b ro n a s to p a s n o sp o n o in dve 
S -fibuli.6 1 T u d i tu sm e m o n a p o d la g i lo k a c ije in d ru g ih z n a č iln o sti g o v o riti o n a ­
selb in i isteg a iz v o ra in p o d o b n eg a časo v n eg a h o riz o n ta k o t p re j o m e n je n a se­
lišča, v e n d a r s p o u d a rk o m , d a je tu d i tu k o t n a R ifn ik u o z iro m a V in je m v rh u 
p rič a k o v a ti o b č a sn o g e rm a n sk o n av z o čn o st.
S o ro d n e g a tip a po sv o je m n a m e n u in izv o ru bo tu d i u tr je n a n a selb in a 
Sv. Pavel n a d V rto v in o m v V ip av sk i d o lin i z d o k aj teže o p re d e ljiv im g rad iv o m 
(dve železni p u šč ic i z o stjo n a la sto v ič ji re p , stilo s, k re silo itd .), k je r se je živ­
lje n je o b d rž a lo n e p re k in je n o v z g o d n ji sre d n ji vek.62 V s k u p in o te g a p o se litv e­
nega r a s tr a la h k o p rid ru ž im o še p rib e ž a lišč e n a Polhograjski gori, k je r so b ili 
v z a d n jih le tih o d k riti poleg o b ra m b n e g a o b zid n eg a v en c a n a se lb in e še o sta n k i 
izdelkov p o z n o a n tič n e g a izvora. S ic e r se n a jd e n o g rad iv o časovno iz ra z ite je 
z a k lju č u je z a e n k r a t s k o so m k e ra m ik e s p e č a tn im v zo rc em zelo k asn eg a a n tič ­
nega h o riz o n ta 6 3 in s tem d o p o ln ju je že p o zn an o d e p o jsk o n a jd b o k o v in sk ih 
p re d m e to v p o P. P e tru ju . T a n aj b i b il za k o p an po n je g o v ih z a k lju č k ih v ča su 
n a s ta lih sp re m e m b m e d le ti 535 d o 547/8 (p o sa m e z n i p re d m e ti bi sodili še v

5. sto letje) o z iro m a , k o t p ra v i a v to r, v ča su lan g o b ard sk o -fran k o v sk e g a p ro ­
d o ra ; v se b u je p a zn a čiln o sti p re d v se m ro m a n sk e in delom a m erovinško-lango- 
b a rd sk e sm eri.6 4
V o b ra v n a v a n o časovno o b d o b je b o d o v e rje tn o sodili tu d i o k o stn ja k i s 
sk ro m n im i p rid e v k i iz Stare vasi p r i D vorih n a d Izolo.6 5 S ev ed a m o ram o m ed 
sledove človekove p ris o tn o s ti v te m n e m irn e m č a su p riso d iti tu d i g robišče n a 
Svetih gorah n a B izeljsk em , k a m o r n a j b i po m n e n ju o d k r ite lja do m ačin i in 
tu jc i (g e rm a n sk a p lem ena) sk u p a j p o k o p av a li sv o je m rtv e . P red v sem je za­
nim iv sic er u n ič e n g ro b v o jšč ak a z delom u m b a, dvem a železn im a nožem a, 
k o so m k o n ič a ste skledice, k o v in sk im o k o v jem in d ru g im i fra g m en ti. P. K o­
ro šec d a tira g ro b , k o t je m ogoče ra z b ra ti, n a p re h o d 5. v 6. o ziro m a v zgodnje
6. s to le tje in g a u v ršč a v ta k o im e n o v an o sk u p in o b o je v n išk ih p o kopov z o b ­
m o č ja P o la b ja in sev ern e č e šk e .6 6
Dve novo o d k r iti p o selitv en i to č k i Kučar n a d P o d zem lje m z doslej p re d ­
vsem zanim ivo sta v b n o a rh ite k tu ro : o sta n k i dveh sa k ra ln ih sta v b , k a te rih izvor 
je tr e b a isk a ti v 5., a p ro p a d v n a s le d n je m sto le tju ,6 7 te r Prapretno n a K ozjan­
sk em (n a se lb in a n a j b i d o ča k ala S lo v an e),6 8 ki ga m o rem o v e z a ti v sklop že po­
z n a n ih p o se litv e n ih to č k (A jdovski g ra d e č n a d V ra n je m , R ifn ik , T inje) le še 
d o p o ln ju je ta p re d s ta v o o p o selitv i n a še g a p ro s to ra p re d p rih o d o m Slovanov.
V k ak šn o zvezo sm em o sp ra v lja ti p o k o p u m rlih z p re o b lik o v a n im a lo b a­
n ja m a ; enega iz Levakove jame p r i P o d b o čju , d ru g eg a iz Škocjanskih jam p ri 
Divači, je d an e s te žk o odgovoriti. G lede n a a n tro p o lo šk o a n a liz ira n p o ja v ta k eg a 
p rev e zo v an ja glav v času p re s e lje v a n ja lju d stev , je n jih o v a časo v n a o p re d e ­
litev tu d i p ri n a s v ta čas za sed aj n a jb o lj u m e stn a .6 9
N a o b sto j ta k ra tn e g a ž iv lje n ja p a k d a j k až ejo tu d i n e k a te re po sam ičn e 
n a jd b e , k i so sic e r izrazito p o z n o a n tič n e g a izvora, a se ja v lja jo še m ed 5. in
7. sto letjem . T a k o n p r. u h a n i s p o lie d ro m , ki so jih n a šli v Kaplji vasi p ri 
T ržišču (od to d iz h a ja tu d i u h a n s k o ša ric o ), Rojah p ri M o rav č ah (G abrovka), 
Laški vasi p r i C e lju in Ptuju.7 0
N ad a lje s ta tu še dve o sa m lje n i n a jd b i : p a sn a sp o n a s š č itk o m n a trn u , k i jo 
h ra n i N a ro d n i m u z ej v L ju b lja n i iz Unca p ri R ak ek u ,7 1 te r p lo šč a šk o fa G auden- 
c ija iz Prebolda v S av in jsk i dolini, k i jo M. A bram ić s ta v lja v k o n ec 4. ali za­
če te k 5. s to le tja ,72 m e d te m ko se P. P e tr ù e n k ra t n e o p re d e li za d a ta c ijo tega 
sp o m en ik a, g a d ru g ič v k lju č u je v 6. sto le tje .7 3
In ob k o n cu n a j še om enim o, k o t p ra v i M. U rleb, d a d an e s še n i m ogoče z go­
to v o stjo tr d iti, d a b i n a se lb in a n a Križni gori k o n tin u ira n o živela od 4. do 
k o n ca 6. sto le tja , č e p ra v iz v ira o d tu p re v rta n novec A n astaz ija I.7 4 Zdi se, da 
p a glede n a o s ta le p o se litv e n e to č k e n a p o d o b n ih m e stih in poleg te g a še 
o m e n jen i n o v ec že ja sn e je n a g ib lje jo n a šo o p red elitev , d a tu d i to seh ščn o 
en o to povežem o v sklop o sta lih p o z n o a n tič n ih refu g ije v z v se m o b ič ajn im 
o b n ašan je m , k o t g a je n are k o v al te d a n ji čas v n ašem p ro s to ru .
*
V te m o risu , k i je še d aleč od p o p o ln o sti, seveda n i u p o šte v a n ih n p r. tu d i še 
v rsta lo k a lite t p o z n o a n tič n e g a zn a ča ja , k i so bile p ra v gotovo p o se lje n e tu d i še 
v ča su p re s e lje v a n ja .7 5 V en d a r sem se jih v svoji o b rav n a v i n a m e rn o izognil 
z a rad i n e z a d o stn e g a p o zn a v an ja g ra d iv a , k e r le-to n i d o sto p n o ali p a ni o h ra ­
n je n o ; so p a tu d i sa m i p o d a tk i o n a jd iš č u in n a jd b a h p o m a n jk ljiv i, d a jih ni

m ogoče z g o to v o stjo u p o ra b lja ti. K lju b te m u la h k o za k lju č im o , d a si že d an es 
la h k o vsaj g ro b o p re d s ta v lja m o ra z m e re in p o se lje n o st, n a k a te re so n a le te li 
n aši p re d n ik i n a se d a n je m slo v e n sk e m p ro sto ru .
1 F. Lukm an, Sv. H ije ro n im a izbrana 
p ism a 1 (1941) 272.
2 J. K lem enc, P tu js k i grad v ka sn i a n ­
tiki, Dela 1. razr. SAZU 4 (1950) 62 s. J. Ša- 
šel, V o d n ik p o E m o n i (1955) 31. L. Plesni- 
čar-Gec, La c ittà di Em ona nel Tardo- 
antico e suoi ru d eri paleocristiani, A rh. 
v e s tn ik 23 (1972) 367 ss.
3 N pr. B. G rafenauer, U stoličevanje 
ko ro šk ih v o jv o d in drža va ka ra n ta n sk ih 
S lovencev, D ela L razr. SAZU 7 (1952) 
402.
4 B. G rafenauer, Uvodni pregled zgo­
dovine ljubljanskega okoliša do naselitve 
Slovanov, Z g o d o vin a L ju b lja n e 1 (1955) 
220.
6 B. G rafenauer, U stoličevanje, 409 ss.
6 J. šašel, P roblem naseljevanja 
vzhodnoalpskih Slovanov, K ro n ik a 20 
(1972) 5.
7 M. Slabè, D ravlje, grobišče iz ča so v 
p re seljev a n ja lju d s te v , Situla 16 (1975) 
v zaključku, 90 z op. 64.
8 Ib id e m , 92 s.
9 F. Kos, G radivo za zgodovino S lo ­
ve n ce v v s r e d n je m v e k u 1 (1902) 4 ss. 
B. G rafenauer, U stoličevanje, 410.
1 0 F. Kos, o. c., X II.
1 1 Prim . M. Slabè, D ravlje, 84 ss.
1 2 J. Klem enc, S tarokrščanska sveti­
šča v Sloveniji, A rh. v e stn ik 18 (1967) 
123 ss.
1 3 F. Kovačič, S lo v en sk a Š ta je rsk a in 
P re k m u rje (1926) 47. Seveda je tre b a k 
dataciji vsekakor upoštevati analitične 
osnove V. K olšek, ki pa še niso objav­
ljene.
1 4 J. K lem enc, Figuralni fragm ent 
kasnoantičnega reliefa iz Celja, Arh. v e s t­
n ik 3 (1952) 99 ss. U poštevati še: P. Ko­
rošec, Še nekaj m isli o zgodnjesrednje- 
veški figuralni p lastik i v Sloveniji, A rh. 
v e s tn ik 21—22 (1970-71) 257 ss.
1 5 M orda je iz gotskega časa trd n ja ­
vica n a G radu. J. Klemenc, P tu js k i grad 
v k a sn i a n tik i, 23 in drugod. U poštevati 
tudi J. šašel. K r o n ik a 9 (1961) 15 ss. I. in
J. Curk, P tu j (1970) 41 ss, s cit. lit. na 
str. 151.
1 6 M. Slabè, D ravlje, 86 s.
1 7 Z. Vinski, Ja h rb u ch R G ZM 4 (1957) 
140, Abb. 14; Idem , Arh. v e stn ik 11— 12 
(1960-61) 231. J. Kovačevič, V a rva rska ko ­
lonizacija ju žn o s lo v e n sk ih o b la sti (Novi 
Sad 1960) 29, sl. 50. S. Škaler, Neviodu-
num v zgodnjem srednjem veku do n a­
selitve Slovencev (T. Knez, P. Petru,
S. Škaler, M u n ic ip iu m F lavium Latobi- 
co ru m N e v io d u n u m [1961] 43).
1 8 F. Stefan, D as Jo a n n eu m 6 (1943) 57.
1 9 P. Petrù, N ovejše arheološke raz­
iskave C laustra A lpium Iu liam m in kas- 
noantičnih u trd b v Sloveniji, A rh. v e stn ik 
23 (1972) 358 z nav. lit. pod op. 31.
2 0 B. G rafenauer, U stoličevanje, 419, 
cit. lit. S. Škaler, o. c., 44.
2 1 R. Ložar, Staroslovansko in sred­
njeveško lončarstvo v Sloveniji, G lasnik 
M uz. d ru štv a za S lo v e n ijo 20 (1939) 220 ss. 
Glej tudi S. P etru, N ekaj zgodnjesrednje- 
veških najdb iz Gorjancev, A rh. v e stn ik 
18 (1967) 435. J. W erner, Die L angobar­
den in P annonien, Abhandl. d er Bayer. 
Akad. der Wiss., Phil.-hist. Klasse, N. F. 
55 (1962) 124, T. 17, 4. P. Petra, A rh. v e s t­
n ik 23 (1972) 358.
2 2 P. P etrù, O.C., 351; Idem , N ajnovija 
istraživanja klauzura Julijskih Alpa, 
O sječki zb o rn ik 12 (1969) 18.
2 3 L. Plesničar-Gec, Em ona v pozni an ­
tiki, Arh. v e s tn ik 21—22 (1970-71) 119.
2 4 J. Klemenc, Zgodovina Em one, Z go­
dovina L ju b lja n e 1 (1955) 353. Isti (ib i­
d e m , 333) tudi n avaja, da so po Atilovem 
porašenju m esta — n a k ar kažejo arheo­
loški dokum enti in zgodovinski viri — 
m eščani zgradili skrom na bivališča in jih 
verjetno ponovno zavarovali z obnovo 
obzidja.
2 5 Prim . M. Slabè, Grobišče iz dobe 
preseljevanja narodov v D ravljah, A rh. 
v e stn ik 21—22 (1970-71) 141. Tu sm o dolž­
ni opozoriti na om em bo in datacijo gro­
ba človeka s konjem (A. Kollautz, Awa­
ren, Langobarden u n d Slawen in N ori­
cum und Istrien, C arinthia I, 155 [1965] 
620), ki ga om enja že A. Milliner, E m o n a 
(1879) 54.
2 6 L. Plesničar-Gec, V a rstvo sp o m e n i­
ko v 13—14 (1968-69) 162; Eadem , Em ona 
v luči najnovejših arheoloških odkritij, 
S in teza 13—14 (1969) 116. Iz časa prese­
ljevanja, kot n av aja avtorica pa so še 
kos ro čaja s pečatnim i ornam enti in 
b ronasta fibula v obliki leva (L. Plesni­
čar-Gec, V a rstv o sp o m e n ik o v 17—19 
[1974] 200; glej tu d i D. Vuga, Šum i — 
Ljubljana, A rh. p reg led 17 [1975] 71).
2 °a U poštevaj J. Šašel, E m o n a , K ultur­
ni in naravni spom eniki Slovenije 50

(1975) 20, kjer n avaja: . .. p ro sto r k u r ije 
— rim sk e m e stn e posvetovalnice, k i je 
v E m o n i im ela o kro g el tloris, pa je a rh i­
te k t sk u ša l n a k a za ti z opečn im p rizid ­
ko m na vzh o d n i fa sa d i sta n o va n jskeg a 
bloka na vogalu G regorčičeve in G ra­
dišča.
2 7 M. Slabè, K u ltu rn a sled iz obdobja 
preseljevanja lju d stev v Ljubljani, A rh. 
v e stn ik 29 (1978) 425.
2 8 L. Plesničar-Gec, Arh. v e stn ik 21—22 
(1970-71) 121, sl. 3.
2 9 M. Slabè, D ravlje.
2 9 a H. Zeiss, Z ur ethnischen Deutung 
frühm ittelalterlicher Funde, G erm ania 14 
(1930) 23. B. G rafenauer, U stoličevanje, 
412 ss.
M Prim . J. šašel, Alpes Iuliana, Arh. 
ve stn ik 21—22 (1970-71) 38; Idem , S itu la
14—15 (1974) 260.
3 1 B. G rafenauer, U stoličevanje, 412.
3 2 Prim . Z.Vinski, Rani srednji vek u 
Jugoslaviji od 400. do 800. godine, V je s­
n ik Arh. m u zeja u Z agrebu 5 (1971) 56.
3 3 I. Kiszély, S hort Antropological 
C haracterization of the Langobard Age 
Grave-Yard in K ranj, G lasnik A ntrop. 
d ru štva Ju g o sla vije 7 (1970) 66 s.
3 4 Ib id em , 65.
3 5 B. G rafenauer, U stoličevanje, 403 ss; 
ob tem p a še posebej prvi odstavek na 
str. 405.
3 6 Z.V inski, K rstoliki nakit epohe 
seobe naroda u Jugoslaviji, V je sn ik A rh. 
m u zeja u Z agrebu 3 (1968) 135.
3 7 O K ranju in arheoloških najdbah 
piše tudi T. Knific, Arheološka najdišča 
K ranja, K ro n ika 19 (1971) 70 ss.
3 8 J. W erner, D ie L angobarden in P an­
nonien, 126. Z. V inski, O rovašenim fi­
bulam a O strogota i Tirinžana povodom 
rijetkog tirinškog nalaza u Saloni, V je s­
n ik Arh. m u ze ja u Z a g reb u 6—7 (1972-73) 
192 s.
3 9 V. B ierbrauer, Die o stgotischen 
Grab- u n d S c h a tzfu n d e in Ita lie n (Spo­
leto 1975) T. 69,1,2.
4 0 M. Slabè, D ra vlje, 98.
4 1 H. Zeiss, o. c., 21 ss. B. G rafenauer, 
U stoličevanje, 412 ss.
4 2 Z. Vinski, V je s n ik Arh. m u zeja u 
Zagrebu 5 (1971) 56 s.
4 3 M. Slabè, o. c., 41 in drugod.
4 4 Ob tem sili v ospredje tudi proble­
m atika o etnični pripadnosti groba iz 
M orleka z uhanom »alemanskega« tipa: 
J. Kastelic, N ajdbe zgodnjega srednjega 
veka v Gojačah p ri Gorici, Z g o d o vin ski 
časopis 6—7 (1952-53) 100 ss. B. M arušič, 
Staroslovanske in neke zgodnje srednje­
veške najdbe v Istri, A rh. ve stn ik 6 (1955) 
114.
4 5 Z. Vinski, V je sn ik A rh. m uzeja u Za­
grebu 5 (1971) 56; Idem , V je sn ik Arh. 
m u zeja u Zagrebu 6—7 (1972-73) 193 s.
4 6 Z. Vinski, V je sn ik Arh. m u zeja u 
Zagrebu 5 (1971) 56, 57 s cit. lit. avtorja. 
Tudi J. W erner, Die Langobarden in Pan-
Y l O Y L Ì P Y l 12S
4 7 z’. Vinski [Arh. v e s tn ik 1 1 — 1 2 [1 9 6 0 
— 1 9 6 1 ] 2 3 0 ) navaja, da so langobardski 
grobovi v K ranju p riso tn i m orda že po 
letu 5 4 6 , gotovo p a od 5 6 8 , tja v čas po 
letu 6 0 0 . Do leta 6 1 0 ozirom a 6 1 1 se je 
v K ranju, po njegovem m nenju, obdrža­
la langobardska postojanka čedadskega 
vojvodstva. K asneje pa se izrazi (V je sn ik 
Arh. m u zeja u Z agrebu 5 [1 9 7 1 ] 5 7 ), da je 
okoli leta 6 0 0 langobardska vojska zapu­
stila C arnium . J. K astelic (Staroslovan­
ski K ranj, 900 let K ra n ja [1 9 6 0 ] 4 1 ) pa 
pravi: »Grobišče n a L ajhu — germ ansko, 
ostrogotsko-alem ansko, zlasti langobard­
sko grobišče — je bilo v rabi do začetka 
7. stoletja«.
4 8 M. Kos (Z godovina Slovencev [1933] 
29 s) naglaša tudi, da po letu 568 na 
ozem lju m ed Italijo in Panonijo lango­
bardskega življa ni več, m orda ga je pri­
čakovati še nekaj let potem ponekod 
v prostoru m ed F urlanijo in zgornjim 
Posavjem.
4 9 B. G rafenauer (U stoličevanje, 422 
ss) se jasno izrazi, da nekje od leta 580 
dalje ni več m isliti n a germ ansko posto­
janko v K ranju; Idem , Naselitev Slova­
nov v Vzhodnih Alpah in vprašanje kon­
tinuitete, A rh. v e s tn ik 21—22 (1970-71) 
26 s.
Ali sm em o ravno v ta čas postaviti 
grob 1 z D-spono iz uničenega grobišča 
na Gorenji Savi v K ranju, ki ga P. Ko­
rošec (Period seobe n aro d a u Sloveniji, 
M aterijali 9 [1970] 44) uvršča v čas ob­
dobja selitve ljudstev ali celò m orda v 
sam predhodni slovanski čas. T. Knific 
(Dve staroslovanski grobišči z ozem lja 
loškega gospostva, L o š k i razgledi 22 
[1975] l i s ) je grob obravnaval iz dru­
gega zornega kota in d atiral grobišče Go­
renja Sava-Kranj v konec 8. in v prvo po­
lovico 9. stoletja kot staroslovansko osta­
lino.
»Pretežni del odkritega zidanega te­
m elja kultne stavbe«, ki so jo odkrili ob 
zadnjih arheoloških raziskavah ob farni 
cerkvi v K ranju in ki jo A. Valič (Oris 
20-letnih raziskovanj grobišča v K ranju, 
K ra n jsk i zb o rn ik [1975] 161) sicer po­
stavlja v čas, ki izpada že izven naše

obravnavane tem e, bo treba verjetneje 
načeti tudi še v sklopu kom pleksne p ro ­
blem atike naselbine in njej prip ad ajo ­
čega grobišča n a Lajhu.
5 0 Prim . A. Valič, G radišče nad Pivko 
pri Naklem , A rh. v e s tn ik 19 (1968) 485 ss.
50a L. B olta, Rifnik, arheološki izsled­
ki in problem atika, A rh. v e stn ik 18 (1967) 
397 ss; Idem , Poznoantično grobišče na 
R ifniku pri Š en tju rju , A rh. v e s tn ik 21—22 
(1970-71) 127 ss; n a podlagi Klefovega 
novca avtor m eni, da je bilo grobišče 
opuščeno v erjetn o ta k ra t k o t kranjsko.
5 1 M. Slabè, D ravlje, 95 ss.
5 2 L. Bolta, A rh. v e stn ik 21—22 (1970 
—1971) 128 ss. Glej tu d i M. Slabè, o. c., 
59, op. 74.
5 3 M. Slabè, Ü ber artifizielle defor­
m ierte Schädel in Jugoslaw ien (v tisku).
5 4 L. Bolta, Rifnik, V a rstv o sp o m e n i­
ko v 17— 19 (1974) 145 ss.
5 4 a Z. Vinski, V je s n ik A rh. m u ze ja u 
Z a g reb u 5 (1971) 58 u p o rab lja za poko­
pane n a blejskem grobišču (I) izraz »alp­
sko rom anski staroselci«.
5 5 Za navedena poznoantična naselja 
glej: A rh eo lo ška n a jd išča S lo ven ije (1975) 
297, 215, 222 s, 256, 195.
5 6 U poštevaj: J. Kastelic, S lo v a n ska 
n ekro p o la na B led u , Dela l.ra z r. SAZU 
13 (1960) 33 ss; Idem , Nekaj problem ov 
zgodnjesrednjeveške arheologije v Slo­
veniji, Arh. v e s tn ik 15—16 (1964-65) 113. 
Z. Vinski, o. c., 58.
5 7 Za A jdovski gradeč n ad V ranjem 
izhajam iz: P. P etru, T. U lbert s sod., 
V ra n je p ri S ev n ic i, K atalogi in m ono­
grafije 12 (1975) 16 ss; P. P etrù, A jd o v sk i 
gradeč p ri S ev n ic i, K ulturni in naravni 
spom eniki Slovenije 52 (1975).
5 8 S. P etru, N ekaj zgodnjesrednjeve- 
ških najdb iz G orjancev, A rh. v e s tn ik 18 
(1967) 435 ss. M. Slabè, Poskus prikaza 
m aterialnih dokazov iz časa preseljeva­
n ja narodov (5. in 6 stoletje) v SR Slo­
veniji, K r o n ik a 20 (1972) 78. A rh eo lo ška 
n a jd išča S lo v e n ije (1975) 222 ss.
5 8 O gradivu s tega najdišča nas n a­
tančneje seznani J. W erner, D ie L a ngo­
ba rd en in P annonien, 159, sicer prim . 
124 ss. Za u h an e glej posebej V. Starè, 
P razgodovina Š m a rje te , K atalogi in m o­
nografije 10 (1973) 12, sl. 6, 3—6. J. K aste­
lic, S lo v a n ska n ek ro p o la na B ledu, 15 s.
6 0 V. Š ribar, Z godnjesrednjeveško gro­
bišče in naselbina v Podm elcu — B aška 
grapa, A rh. v e s tn ik 18 (1967) 377 ss; Idem , 
Podmelec, V a rstv o sp o m e n ik o v 9 (1962- 
64) 188.
6 1 D. Vuga, S veta gora v Zasavju (Ro- 
višče), A rh. v e s tn ik 25 (1974) 424 ss.
6 2 L iteratu ra navedena: M. Slabè, K ro ­
n ik a 20 (1972) pod op. 23.
6 3 M. Slabè, P olhograjska gora, SR 
Slovenija — poznoantična naselbina, 
A rh. pregled 15 (1973) 69 s; Idem , Polho­
grajska gora — prazgodovina, antika, 
zgodnji srednji vek, A rh. pregled 17 (1975) 
62 s.
0 4 p petrù, Zgodnjesrednjeveška n a­
selbina n a Polhograjski gori nad Polho­
vim gradcem , A rh. v e s tn ik 18 (1967) 453 
ss.
6 5 E. Boltin, S ta ra vas pri Dvorih nad 
Izolo, V a rstv o s p o m e n ik o v 13—14 (1968 
—1969) 174 s. M. Slabè, K ro n ika 20 (1972) 
78 s.
6 6 P. Korošec, R aziskave na Svetih go­
rah na Bizeljskem , A rh. v e stn ik 20 (1969) 
239 ss; Eadem , A rheološke raziskave na 
Svetih gorah n ad Sotlo, Arh. v e stn ik 25 
(1974) 483 ss.
6 7 J. Dular, Podzem elj-K učar, sta ro ­
krščanska cerkev, A rh. pregled 17 (1975) 
121 ss.
6 8 S. Ciglenečki, K asnoantično u trje ­
no naselje G radec nad P rapretnem , A rh. 
v e stn ik 26 (1975) 259 ss.
6 9 M. Slabè, Arheološke najdbe iz zbir­
ke Jam arskega kluba K ostanjevica n a 
Krki, A rh. v e s tn ik 27 (1976) 283 ss.
7 0 M. Slabè, D ravlje, 51 (cit. lit.).
7 1 Za podatek se zahvaljujem T. K ni­
ficu.
7 2 Ilu strira n i S lo v en e c (1925) št. 218 
s fotografijo. A l J, 16.
7 3 P. Petrù, Z a to n a n tik e v S lo v en iji 
(Ljubljana 1976). Idem , Die provinzial­
röm ische Archäologie in Slowenien, A u f­
stieg u n d N ied erg a n g der rö m isch en 
W elt II (1977) 540.
7 4 M. Urleb, K rižna gora p ri Ložu, 
V a rstvo sp o m e n ik o v 17—19 (1974) 230.
7 5 Prim . M. Slabè, K ro n ika 20 (1972) 
op. 69.

REPORT ON ARCHAEOLOGICAL REMAINS FROM TH E PERIOD 
OF TH E MIGRATION OF PEOPLES ON SLOVENE TERRITORY
S u m m a r y
In the introduction to this article, in w hich the author discusses archaeological 
traces dating over a period of 100 years before the arrival of the Slavs on m odern 
Slovene territory, prevailing conditions w hich had been established during the cen­
tury before A ttila’s invasion are briefly presented. After this, archaeological sites and 
finds from those troubled tim es are presented in logical order.
The m ain u rb a n centres of Em ona, Poetovio and N eviodunum so far offer a poor 
record of this period, which indicates th a t these cities were th en b u t a shadow of 
their form er glory. A special p aragraph is devoted to the recently discovered site at 
Dravlje, in the suburbs of Ljubljana, a relic of the O strogothic presence which adds 
a w ealth of evidence to the discussion of the complex problem of the ethnic nature 
and contents of the graves. The settlem ent to which this necropolis belongs was 
probably of a m ilitary nature, situated a t strategic crossroads a t the gates of 
Ljubljana.
The author also stresses the essential difference betw een the cem eteries at Dravlje 
and a t K ranj, w here there is an ethnically complex necropolis (indigenous popula­
tion to a large extent b u t also Lom bards, Ostrogoths, Allemanni and Gepidi). There 
follows a short sum m ary of the essential points of Z. V inski’ s necropolis inventory. 
In calculating th e duration of a G erm anic presence in this settlem ent the deductions 
m ade by M. Kos an d G rafenauer are tak en into consideration, i. e. th a t the Slavonic 
penetration around the year 580 saw th e end of the presence of Lom bardie garrisons 
in the area. The question is, however, w hat happened to the indigenous population, 
which certainly did not desert the settlem ent entirely. The problem of the ethnic 
and chronological classification of the R ifnik and K ranj cem eteries should be seen 
from the view point of the organisation of the Rifnik settlem ent, w here from tim e 
to tim e O strogoths and Lom bards lived, b u t as foreigners. Today of course it is dif­
ficult to describe th e inclusion of bo th populations and their life in such a closed 
com munity.
An ethnically an d culturally m ore hom ogenous elem ent is to be found at Bled 
(necropolis I), w ith a m ore or less R om anised indigenous population w hich should be 
studied in conjunction w ith other sites in the vicinity (necropolis II). The cronology 
of the Bled I necropolis is only approxim ate as yet (2nd half of 6 * and 7th centuries).
F urther, w ithin the 6th century, we trace a num ber of interesting sites of which 
several have recently increased our p ictu re of life on Slovene te rrito ry . Thus V ranje 
m ust be m entioned, w ith the discovery of sacral and secular buildings and a necro­
polis showing th a t the area w as inhabited up to the coming of the Slavs. Of course 
Svete Gore in B izeljsko m ust n o t be ignored, w here we should ju s t m ention the grave 
of a foreign w arrio r, which the au th o r ascribes to the tu rn of the 5th or the early 
6th century, and fu rth er, Kučar, w here tw o sacral buildings have recently been dis­
covered, both probably “victim s” of the Slav invasion. There is also a chain of sanc­
tuaries, a consequence of the troubled tim es, below the G orjanci hills. On the left 
bank of the riv er K rka there was a late Rom an settlem ent a t V inji vrh (autochtho­
nous and L om bardie grave finds) and a sim ilar situation at Sveta G ora in Zasavje. 
The settlem ents on Polhovgrajska gora and the fo rt a t Velike M alence above the 
confluence of th e rivers K rka and Sava lasted until the com ing of the Slavs, judging 
by the finds, w hile Sveti Pavel nad V rtovim lived on even Longer. Very little is 
known of the la te R om an villages at K rižna gora, Podmelec v B aški grapi, Tinje and 
Praprotno, etc. Individual finds indicate th a t settlem ents at K aplja vas pri Tržišču, 
Roje pri M oravčah, Laška vas, Unec p ri Rakeku, etc., w ere still functioning during 
this period as well. Skeletons w ith deform ed skulls found at the Škocjanska and Le- 
vakova caves should not be om itted from the evidence of th e G reat M igrations, 
although their b u rial a t these sites is inexplicable a t the present tim e.