ŠOLSKA TEORIJA Še lahko govorimo o sporazumevalni zmožnosti v slovenščini ob koncu dvojezične ljudske šole na avstrijskem Koroškem? Špela Krek, mag. prof. poučevanja na razredni stopnji, OŠ Poljane Prispevek predstavlja ugotovitve raziskave sporazumevalne zmožnosti v slovenščini pri učencih 4. razreda dvojezične ljudske šole na avstrijskem Koroškem. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšna je sporazumevalna zmožnost dvojezičnih učencev ob koncu ljudske šole (4. razred) in v kolikšni meri lahko učitelj z dobrim zgledom in s svojim zanimanjem za slovenski jezik pripomore k napredku pri njenem razvijanju. S tem namenom smo sestavili pisne in ustne preizkuse znanja, ki preverjajo vse sporazumevalne dejavnosti (poslušanje, govorjenje, branje, pisanje). Preizkuse znanja je rešilo 21 učencev 4. razreda dvojezične ljud- ske šole. Nato je en razred (1. skupina) dva meseca poučevala učiteljica iz Slovenije, dru- gega (2. skupina) pa učiteljica iz Avstrije. Po dveh mesecih smo z enakimi preizkusi znanja ponovno preverili sporazumevalno zmožnost pri učencih obeh skupin. Ključne besede: dvojezična ljudska šola, avstrij- leta (Kern 2009). Tisti učenci, ki se prijavijo k dvoje- ska Koroška, slovenščina kot učni jezik, dvojezični zičnemu pouku, naj bi v prvih štirih razredih imeli pouk, sporazumevalna zmožnost v slovenščini pouk v približno enakem obsegu ur v slovenskem in nemškem jeziku (Ogris 2010). Bistvena naloga 1 Uvod vseh dvojezičnih ljudskih šol je pripraviti in uspo- Na avstrijskem Koroškem so na območju veljavno- sobiti učence za sporazumevanje v obeh jezikih sti manjšinskega šolskega zakona za Koroško poleg in omogočiti čim boljšo rabo obeh zbornih jezikov šol z nemškim učnim jezikom tudi dvojezične šole z (Učni načrt ljudskih šol 2001). nemškim in slovenskim učnim jezikom (Vir 1). Po za- konu je dvojezični pouk pravica, ki jo za vsakega šo- Do nedavnega so se slovenščino učili le otroci iz loobveznega otroka lahko pisno ali ustno uveljavijo družin, ki so želeli ohraniti svoj jezik, od začetka 21. starši (Kern 2009). To pomeni, da naj bi k dvojezične- stoletja pa se je zanimanje za učenje slovenščine mu pouku prijavljeni učenci imeli v prvih štirih razre- razširilo tudi med nemško govorečimi družinami dih pouk pri vseh predmetih v približno enakem ob- (Feinig 2008). Statistični podatki kažejo, da vpis v segu ur v slovenskem in nemškem jeziku (Učni načrt dvojezične ljudske šole narašča, ker starši razume- ljudskih šol 2001). Dvojezični pouk lahko poteka na jo večjezičnost kot prednost jezikovne kompeten- dva načina, in sicer v integriranih razredih, v katerih ce (Vir 2). Kljub temu da v zadnjih letih zanimanje so učenci, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, in za slovenščino narašča tudi pri nemško govore- učenci, ki k temu niso prijavljeni, ali v razredih, v ka- čem prebivalstvu, po eni strani slovenščina prido- terih so samo učenci, ki so prijavljeni k dvojezičnemu biva ugled, po drugi strani pa jo v zunajšolskem pouku (Feinig 2008). V integriranih razredih pouču- okolju komaj slišimo (Kern 2009). jeta dvojezični razredni učitelj in enojezični/timski učitelj, v samostojnih dvojezičnih razredih pa le dvo- 3 Sporazumevalna zmožnost v slovenščini jezični učitelj (Vir 1). V integriranih razredih v času, ko Eden temeljnih ciljev pouka slovenščine na vseh sto- pouk poteka v slovenskem jeziku, dvojezični učitelj pnjah šolanja v Republiki Sloveniji je razvijanje spora- poučuje prijavljene učence v slovenščini, medtem zumevalne zmožnosti (Program osnovna šola 2018) ko enojezični učitelj poučuje neprijavljene učence in nič drugače ni v dvojezičnih šolah na avstrijskem v nemščini (Učni načrt ljudskih šol 2001). Dvojezični Koroškem. V UN za slovenščino (Program osnovna učitelj mora opraviti dodatno izobraževanje za dvo- šola 2018) je sporazumevalna zmožnost opredeljena jezično poučevanje (Ogris 2010). kot zmožnost kritičnega sprejemanja besedil raznih vrst ter zmožnost tvorjenja ustreznih, razumljivih, 2 Dvojezične ljudske šole na avstrijskem Koro- pravilnih in učinkovitih besedil raznih vrst. škem Splošna šolska obveznost se v Avstriji začne tako Sporazumevalno zmožnost razvijamo s sporazu- kot v Sloveniji po dopolnjenem šestem letu sta- mevalnimi dejavnostmi, tj. s poslušanjem, govor- rosti, ko otroci vstopijo v ljudsko šolo, ki traja štiri jenjem, branjem in pisanjem (Bešter Turk 2011). 41 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Razvijanje sporazumevalne zmožnosti v šoli po- 4.3 Uporabljeni merski instrumenti teka sistematično in načrtno ter vključuje čim V skladu z namenom raziskave so bili sestavljeni večjo aktivnost učencev, zato je pomembno, da preizkusi znanja, ki so preverjali pisanje, poslušanje, učitelj učencem v čim večji meri ponudi sodelo- branje in govorjenje. Z njimi smo preverjali sporazu- valno delo, ki učence spodbudi k aktivnemu po- mevalno zmožnost v slovenščini, ki naj bi jo učenci uku, hkrati pa imajo učenci večjo možnost tudi že dosegli. Preizkuse znanja je rešilo 21 učencev 4. za ustno rabo jezika (Rot Vrhovec 2020). Učitelj razreda dvojezične ljudske šole. Nato je en razred (1. mora v razredih, v katerih je raven obvladovanja skupina) dva meseca po 3 do 4 ure na teden pou- slovenščine različna, organizirati čim boljši komu- čevala učiteljica iz Slovenije, drugega (2. skupina) pa nikacijski model pouka slovenskega jezika, ki bo učiteljica iz Avstrije. vsem omogočil optimalen napredek (Rot Vrho- vec 2020). Poučevanje je potekalo tako, da smo en teden prej iz- vedeli, katero temo bodo obravnavali, glede na temo 4 Empirični del raziskave smo sestavili učno pripravo in jo poskušali čim bolj popestriti z različnimi dejavnostmi, ki so pripomogle, 4.1 Cilji raziskave da so bili učenci v čim večji meri jezikovno aktivni. Glavna cilja raziskave sta bila ugotoviti: Teme v obeh oddelkih so bile enake, razlika je bila le - razvitost sporazumevalne zmožnosti v sloven- v načinu poučevanja ter da je poučevanje pri avtorici skem jeziku pri učencih 4. razreda ene izmed raziskave potekalo izključno v slovenščini. Poleg tega dvojezičnih ljudskih šol na avstrijskem Koro- sem uporabljala enak učbenik, kot ga uporabljajo v škem in nato 3. in 4. razredu na izbrani šoli. To pomeni, da učenci v - napredek učencev v sporazumevalni zmožno- 3. in 4. razredu berejo enaka besedila in obravnavajo sti v slovenskem jeziku, potem ko so jo dva me- enake teme, le da nekaj nalog pustijo za 4. razred. seca sistematično razvijali tri do štiri ure teden- sko pod vodstvom učiteljice iz Slovenije. Po dveh mesecih smo z enakimi preizkusi znanja ponovno preverili sporazumevalno zmožnost pri 4.2 Vzorec učencih obeh skupin. Omeniti je treba, da so učenci Raziskava je temeljila na neslučajnostnem na- pri 1. in 2. preverjanju vsa navodila za reševanje nalog menskem vzorcu učencev 4. razreda, ki so bili v in potek preverjanja znanja najprej dobili v nemščini. šolskem letu 2018/19 prijavljeni k dvojezičnemu po- uku. V raziskavi je sodelovalo 21 učencev (14 deklic 4.4 Rezultati in ugotovitve po 1. preverjanju znanja in 7 dečkov). Od teh je bilo 12 učencev prijavljenih Poimenovanje »1. skupina« se nanaša na oddelek k dvojezičnemu pouku, ki so bili v samostojnem učencev, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku in dvojezičnem razredu z eno dvojezično učiteljico, in jih je poučevala avtorica raziskave, »2. skupina« pa 9 učencev, ki so bili v integriranem oddelku z dvo- predstavlja oddelek učencev, prijavljenih k dvojezič- jezično in enojezično/timsko učiteljico. Povprečna nemu pouku, ki jih je ves čas poučevala dvojezična starost učencev je bila 10 let. učiteljica iz Avstrije. (%) 1. skupina 2. skupina 100 90 80 70 60 62,1 62,5 50 58,9 53,7 54,1 40 41,6 44,4 30 20 28,6 10 0 Pisanje Govorjenje Poslušanje Branje (pogovarjanje) 42 Graf 1: Primerjava povprečnih rezultatov 1. in 2. skupine pri 1. preverjanju znanja, izražena v %, in sicer pri vseh sporazumevalnih dejavnostih. Didakta Rezultati po 1. preverjanju so pokazali, da je sporazu- učiteljica, ki je koroška Slovenka, medtem ko je učen- mevalna zmožnost v slovenščini pri učencih dvoje- ce 2. skupine poučevala dvojezična učiteljica, ki ji je zične ljudske šole šibka in se razlikuje glede na sku- materni jezik nemščina. V praksi se je izkazalo, da pino. Učenci 1. skupine so bili v povprečju pri vseh učiteljica, ki je poučevala 2. skupino, ni dobro obvla- sporazumevalnih dejavnostih boljši od učencev 2. dala slovenskega jezika in se tudi z avtorico raziskave skupine. Povprečni rezultati med skupinama so se v večini primerov ni znala pogovarjati v slovenščini, razlikovali tudi za 20,5 %. kljub temu da naj bi bila kot dvojezična učiteljica usposobljena govorka slovenščine. Sporazumeval- Iz prakse lahko trdimo, da učitelji pri pouku sloven- na zmožnost v slovenščini je v veliki meri odvisna od ščine v veliki meri uporabljajo nemščino, hkrati pa je dvojezičnega učitelja, njegovega zgleda in interesa v uporabi tudi kar nekaj narečnega jezika. Glede na za jezik ter znanja slovenščine. Rezultati 1. preverja- prikazane rezultate lahko sklepamo, da je slovenšči- nja so pokazali, da imajo učenci obeh skupin v pov- na v dvojezični ljudski šoli na avstrijskem Koroškem prečju težave pri vseh sporazumevalnih dejavnostih, prisotna v zelo majhnem obsegu in da je teoretična vendar so te pri boljšem zgledu in večjem interesu za zasnova dvojezične ljudske šole zasnovana povsem slovenski jezik prisotne v manjši meri. drugače, kot je videti in kot jo je občutiti v praksi. Če bi se ravnali v skladu z Učnim načrtom ljudskih šol Analiza rezultatov 1. preizkusa znanja je pokazala, da (2001) in bi imeli polovico vseh ur pri vseh predmetih nekateri učenci ne znajo odgovoriti na najosnovnej- v enakem obsegu v obeh jezikih, bi učenci vse preiz- še vprašanje »Kako ti je ime?«. Nihče od učencev ni kuse zagotovo opravili z odliko, saj so bile naloge, ki znal odgovoriti na vprašanje »Kako se pišeš?«. Prav so jih reševali, zelo enostavne. Kljub temu da vsi pre- tako se je izkazalo, da so osnovna navodila v sloven- izkusi znanja preverjajo osnovno znanje, ki naj bi ga ščini premalokrat slišana, saj jih učenci ne obvladu- učenci že usvojili, lahko vidimo, da to ne drži. Iz pra- jejo. Pri prvem preverjanju (glasnega) branja je bila kse lahko trdimo, da so bile poučevanju v slovenščini večina učencev na frustracijski stopnji (Marjanovič namenjene le 3 ure na teden. Dopolnilni pouk, ki naj Umek in drugi 2012), saj so večinoma brali počasi, bi bil namenjen slovenščini, je bil namenjen vsem netekoče, neritmično, monotono in nenatančno. ostalim predmetom, kljub temu da bi bil za sloven- Nekaj črk so tudi napačno prebrali (črko v kot f), niso ščino zelo potreben. Poleg tega se je v praksi izkaza- popravljali lastnih napak, niso upoštevali ločil, večino lo, da so učne ure slovenščine večkrat izpuščali. pozornosti pa so posvečali prepoznavanju besed. Poleg tega je kakovost dvojezičnega pouka v veliki Pri pisnem preizkusu so imeli učenci veliko težav, meri odvisna od učiteljevega znanja slovenskega najbolj presenetljivo pa je bilo, da kar nekaj učencev jezika. Rezultati kažejo na to, da je sporazumevalna ni znalo zapisati pet povedi o sebi. zmožnost v povprečju pri vseh sporazumevalnih de- javnostih pri učencih 1. skupine boljša od učencev 2. 4.5 Rezultati in ugotovitve po 2. preverjanju skupine. Učence 1. skupine je poučevala dvojezična znanja (%) 1. skupina 2. skupina 100 90 80 96,3 70 86,4 88,9 60 80,8 50 58,0 60,7 40 30 43,6 20 32,9 10 0 Pisanje Govorjenje Poslušanje Branje (pogovarjanje) Graf 2: Primerjava povprečnih rezultatov 1. in 2. skupine pri 2. preverjanju znanja, izražena v 43 %, in sicer pri vseh sporazumevalnih dejavnostih. Didakta ŠOLSKA TEORIJA Iz grafa 2 lahko razberemo, da je bila 1. skupina pri 2. preverjanju znanja v povprečju boljša od 2. skupine pri vseh sporazumevalnih dejavnostih. Največja povprečna razlika med 1. in 2. skupino pri 2. preverjanju je bila pri govorjenju (pogovarjanju) (53,5 %), sledi razlika v dosežku pri poslušanju (38,3 %), nato razlika pri pisanju (37,2 %), najmanjša razlika med 1. in 2. skupino pa je bila pri branju (28,2 %). Rezultati so pokazali, da so učenci, ki jih je slovenščino 2 meseca sistematično poučevala učiteljica iz Slovenije, bistveno bolj napredovali kot učenci, ki jih je še naprej poučevala učiteljica iz Avstrije. (%) 1. preverjanje 2. preverjanje 100 90 96,3 80 86,4 88,9 80,8 70 60 62,1 62,5 58,9 50 40 44,4 30 20 10 0 Pisanje Govorjenje Poslušanje Branje (pogovarjanje) Graf 3: Primerjava povprečnih rezultatov 1. skupine pri 1. in 2. preverjanju znanja, izražena v %, in sicer pri vseh sporazumevalnih dejavnostih. Iz grafa 3 lahko razberemo, da so učenci, ki jih je poučevala učiteljica iz Slovenije, v povprečju pri posamezni spo- razumevalni dejavnosti napredovali za 18,7 % do 42 %. Učenci so še vedno delali napake pri vseh sporazumeval- nih dejavnostih v slovenščini, vendar je bilo teh napak veliko manj, hkrati pa se je očitno izboljšalo razumevanje v slovenskem jeziku. Verjamemo, da bi bil rezultat lahko še veliko boljši, če bi poučevanje potekalo dlje časa. Poudariti je potrebno, da je bilo poučevanje v slovenščini pri učiteljici iz Slovenije v začetku za učence tuje in veliko težje, kot so bili vajeni. Poučevanje je kot že povedano potekalo izključno v slovenščini, v vse učne ure pa smo poskušali v čim večji meri aktivirati vse učence in jih vključiti v vse štiri sporazumevalne dejavnosti. Sprva je bilo učencem težko, ker tega niso bili vajeni, kasneje pa se je začel kazati napredek tudi pri pouku, saj so bili učenci samozavestnejši, več so govorili v slovenščini, radi so se igrali različne igre, hkrati pa so večinoma vzljubili slovenščino in se veselili naslednjih ur. (%) 1. preverjanje 2. preverjanje 100 90 80 70 60 58,0 60,7 50 53,7 54,1 40 41,6 43,6 30 32,9 20 28,6 10 0 Pisanje Govorjenje Poslušanje Branje (pogovarjanje) 44 Graf 4: Primerjava povprečnih rezultatov 2. skupine pri 1. in 2. preverjanju znanja, izražena v %, in sicer pri vseh sporazumevalnih dejavnostih. Didakta Iz grafa 4 lahko razberemo, da so učenci, ki jih je v 2. skupine, ki jih je v tem času poučevala učiteljica iz tem času poučevala učiteljica iz Avstrije, prav tako Avstrije, so pri posameznih sporazumevalnih dejav- napredovali pri vseh sporazumevalnih dejavnostih, nostih v povprečju napredovali za 2 % do 6,6 %. vendar v manjši meri kot učenci iz 1. skupine. Učen- ci 2. skupine so pri posamezni sporazumevalni de- S prispevkom želimo ozavestiti širšo javnost, učitelje javnosti v povprečju napredovali med 2 % in 6,6 %. in ravnatelje dvojezičnih ljudskih šol na avstrijskem Razlike v povprečno doseženih rezultatih med 1. in Koroškem o tem, da je za kakovosten pouk sloven- 2. skupino so več kot očitne. skega jezika zelo pomemben njihov interes in da je za napredek učencev v slovenskem jeziku potrebno 5 Sklep obvladati slovenski jezik in pri pouku vključiti vse štiri Z raziskavo, ki smo jo opravili v okviru magistrske- sporazumevalne dejavnosti (branje, pisanje, posluša- ga dela z naslovom Sporazumevalna zmožnost v nje, govorjenje) ter upoštevati smernice za poučeva- slovenščini pri učencih 4. razreda dvojezične ljud- nje na dvojezični ljudski šoli, tj. enakovredno izobra- ske šole na avstrijskem Koroškem pod vodstvom ževanje učencev pri vseh predmetih v obeh jezikih. mentorice, izr. prof. dr. Marje Bešter Turk, in so- Sprašujemo se, zakaj ni zanimanja za znanstveno mentorice, dr. Alenke Rot Vrhovec, smo ugotovili, evalvacijo slovenskega pouka v dvojezičnih ljudskih da je teoretična zasnova dvojezične ljudske šole šolah, saj bi bila ta ključna za preverjanje uspešnosti drugačna, kot je to zaznati v praksi. V Učnem načr- učencev, ki obiskujejo dvojezični pouk, prav tako pa tu ljudskih šol (2001) je zapisano, da se uporablja- bi pripomogla k izboljšanju učnega procesa v praksi. ta oba jezika (slovenščina in nemščina) v približno enakem obsegu pri vseh predmetih. V praksi smo Literatura ugotovili, da to ne drži. Bešter Turk, M. (2011): Sporazumevalna zmožnost – eden izmed te- meljnih ciljev pouka slovenščine. Jezik in slovstvo, let. 56. (št. 3/4), str. 111–130. Z raziskavo smo dokazali, da so učenci, ki jih je dva Feinig, T. (2008): Slovenščina v šoli: Zgodovina pouka slovenščine na Koroškem/Slowenisch in der Schule: Die Geschichte des Slowe- meseca poučevala učiteljica iz Slovenije, bolj na- nischunterrichts in Kärnten. Celovec: Založba Drava. predovali pri vseh sporazumevalnih dejavnostih Kern, D. (2009): Slovenski jezik v vzgojno-izobraževalnih ustano- vah v manjšinskem prostoru. Ljubljana: Filozofska fakulteta. kot učenci, ki jih v tem času poučevala učiteljica iz Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U., Pečjak, S. (2012): Govor in Avstrije. To pomeni, da je z obvladovanjem jezika, branje otrok: ocenjevanje in spodbujanje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. vključevanjem učencev v vse sporazumevalne de- Ogris, T. (2010): Kärnten: Zwei Sprache, eine Kultur/Koroška: dva javnosti in z učiteljičinim interesom za kakovosten jezika, ena kultura. Celovec: Biro za slovensko narodno skupnost. Program osnovna šola. Slovenščina. Učni načrt (2018). Ljubljana: pouk mogoče doseči, da učenci napredujejo pri Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo: Dostopno na: sporazumevalni zmožnosti v slovenščini v zelo krat- https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna- -sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_slovenscina.pdf, 31. 10. 2020. kem časovnem obdobju. Dokazali smo, da ima pri Rot Vrhovec, A, (2020): Poučevanje učencev, katerih prvi jezik ni poučevanju ključno vlogo učitelj, ki mora biti dober slovenski. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Učni načrt ljudskih šol (ljudskošolskih razredov, ljudskošolskih od- zgled v rabi slovenščine in imeti interes za sloven- delkov) z nemškim in slovenskim učnim jezikom (2001). Celovec: ščino. Menim, da če bi učitelji dvojezične ljudske Zvezno ministrstvo za pouk, znanost in kulturo in Deželni šolski svet za Koroško. šole imeli ti dve kompetenci bolj razviti, bi bila uspe- Vir 1: Bildunsdirektion Kärnten (2019): Das Minderheitensc- šnost učencev pri učiteljici iz Avstrije zelo podobna hulwesen. Dostopno na: https://www.bildung-ktn.gv.at/dam/ jcr:4c0ad272-cfcf-4330-83f2-98a460cc2765/110319_Druck-BD- kot pri učiteljici iz Slovenije. -Chronik-MSW.pdf. 13. 10. 2020. Vir 2: Poročilo o položaju slovenske narodne skupnosti na avstrij- skem Koroškem (2019): Dostopno na: https://www.ktn.gv.at/SI/ Učenci 1. skupine, ki jih je poučevala učiteljica iz Slo- repos/files/ktn.gv.at/Abteilungen/Volksgruppenb%C3%BCro/Da- venije, so v povprečju pri posamezni sporazumeval- teien/Art%2069%20a%20-%202019/Art%2069a%20K-LVG%20Beri- cht%202019%20printversion.pdf?exp=579733&fps=d048e2e0f1739 ni dejavnosti napredovali za 18,7 % do 42 %. Učenci 6a0c7795520fc9c9e8d6bc95ae0 Dostop 12. 11. 2020. 45 Didakta