0 - % 1931 -+ Poštnina platana » gotovini. Izhaja vsak dan zjutraj razven V ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din l*—, lanskoletne 2'—: mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 80'—. Uredništvo f Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-69 tn 80-71 kr; Slog,,!, izdaja. Cena Din 1% Jugoslovan Rokopisov na vra&am& Oglasi po tarifi In dogovora Oprava v Ljubljani. Gradišče 4. tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesla SL 24. tel 29-60. V Celju; Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.i Ljubljana 15 621. Št. 154 Ljubljana, sreda, dne 8. julija 1931 Leto 11. Popoln sporazum med Francijo in Ameriko Moratorij velja od 1. julija — Amerika je pristala na francosko stališče — Pričakuje se takojšnje zboljšanje gospodarskega položaja v Nemčiji in po drugih državah Pariz, 7. julija. AA. S noči so bila zaključena pogajanja o izvedbi Hoovrovega predloga. Sporazum je bil dosežen v vseli vprašanjih. Vsebino sporazuma so tako,j telefonirali v VVashington. Po tem sporazumu bo morala Nemčija plačati brezpogojni del svojih reparacijskih anuitet. Sporazum dosežen Pariz, 7. julija. A A. Havas prinaša to-le poluradno vest: O priliki snočnje izmenjave misli med francoskimi in ameriškimi delegati sla ameriška delegata sporočila francoskim, da vlada ameriških Združenih držav pristane na besedilo sporazuma, ki ga je predložila Francija. Predsednik Hoover da je izjavil, da je sporazum, ki je bil danes sklenjen v Parizu, v duhu ameriškega predloga, vendar da morajo vsekako nanj pristati tudi ostale države-podpisnice. Mellon in Edge sta se zahvalila v imenu predsednika Hoovra francoski vladi za trud, ki ga je pokazala, da pride do tega sporazuma. Franciji so vse države dolžne zahvalo, ker je neprestano delovala v pomirljivem duhu. Predsednik vlade Laval je izrekel upanje, da bo Hoovrova akcija, ki je tako zelo navdušila Francijo, deležna priznanja tudi v bodočnosti. Zmaga francoske teze London, 7. julija. AA. Na ameriški predlog, naj se proglasi za vsa reparacijska plačila in vojne dolgove enoletni moratorij, je francoska vlada predlagala, naj glavne osrednje banke s pomočjo banke za mednarodna izplačila organizirajo pomožno akcijo za one evropske države, ki bi zaradi odgoditve reparacijskih plačil preveč trpele. Dalje je zahtevala Francija, naj se oprosti plačila garancijskega fonda, kar predvideva Youngov načrt, in to na osnovi sporazuma med Francijo in banko za mednarodna izplačila. V vprašanju reparacijskih dajatev v blagu je Francija stala na stališču, naj prizadete države imenujejo odbor strokovnjakov, ki bi spravil njihove potrebe v sklad z duhom Hoovrovega predloga. Francija si pridržuje pravico zahtevati od Nemčije primerna jamstva, da bo prihranke, izvirajoče iz odgoditve reparacijskih plačil, porabila izključno v gospodarske svrhc. Na tej osnovi je prišlo do popolnega sporazuma med Združenimi državami in Francijo. Tako stopi Hooverov predlog v veljavo s prvim julijem. Politični krogi menijo, da se bo gospodarski položaj v Nemčiji in v drugih državah takoj izboljšal. Zaradi sporazuma so na današnji dopoldanski borzi vsi vrednostni papirji zelo narasli. Temeljne točke sporazuma Pariz, 7. julija. AA. Havas je izdala komunike, ki pravi, da je bil sporazum med francoskimi in ameriškimi delegati dosežen na tej-le osnovi: Francija ugotavlja, 'da vlada med njo in Združenimi državami o Hoovrovem predlogu popolno načelno soglasje in da velja to soglasje zlasti za te točke: 1. Prekine se plačevanje vojnih dolgov in reparacij od 1. julija 1931 do 30. junija 1932. 2. Nemčija bo še naprej plačevala Fran- ciji brezpogojen del reparacij, toda Francija jih bo odstopila mednarodni banki za reparacije, a ta bo za te svote izdala bone in jih posodila Nemčiji. 3. Zneski, ki izostanejo v tem letu moratorija, se bodo povrnili v 10 letnih obrokih od 1. julija 1933. v Francosko-ameriška solidarnost Pariz, 7. julija, d. Po parafiranju fran-cosko-ameriškega dogovora je dal ministrski predsednik Laval danes zjutraj časnikarjem izjavo, v kateri je rečeno, da je pristanek na Hooverjev načrt za Francijo težka žrtev. Francija pa je hotela ohraniti francosko-amcriško solidarnost, ki jc podlaga za vsako mednarodno sodelovanje. Francoska vlada pa ni dovolila dotikati se svete pravice Francije na reparacije. Gesta Francije ne bo zastonj. Ce bo sedanji dogovor imel za posledico, da se vzpostavi zaupanje na svetu in če bodo v Nemčiji razumeli pomen in smisel velikopoteznega stališča Francije, potem mora nastopili nov vek za oba naroda. Izjave ministra Flandina Pariz, 7. julija. AA. V današnji izjavi, ki jo je dal finančni minister Flandin, na-glaša, da je Hovrov predlog dokazal, da ameriške Združene države ne žele izolacije od ostalega sveta. Nadalje je Flandin rekel, da so bila pogajanja med ameriškimi in francoskimi delegati prežeta z zaupanjem in težnjo, da se sanirajo sedanje razmere. Na koncu svoje izjave navaja Flandin besede predsednika vlade Lavala, ki je rekel: Mi smo doprinesli svoj del žrtev. Zdaj je vrsta na drugih, da doprinesejo svoje žrtve. Vprašanje nemških političnih garancij Berlin, 7. julija, n. Spričo vesti, da bo Francija zahtevala politične garancije od Nemčije in obenem izjavo, da se bo denar uporabil le za čisto privatne gospodarske namene, je državni kancelar dr. Briining izjavil, da ne more razumeti, zakaj zahtevajo od njega dvakrat eno in isto izjavo. Kar se tiče uporabe prihranjenih svot, je dal že svojo izjavo ameriški vladi. Ce bi pa sedaj kdo zahteval od Nemčije, da u-stavi gradnjo križark >B Klasse Deutsch-land« in odpoved carinske unije z Avstrijo, bo Nemčija to zahtevo gladko odbila. Po njegovem mnenju bosta imela imeli konferenca strokovnjakov v Parizu in konferenca sil, ki so podpisale Youngov načrt, samo nalogo, da razpravljata o problemih, ki se nanašajo na tehnično stran vsega vprašanja. Vsako politično diskusijo bo Nemčija odločno zavrnila. Proglas nemške vlade na narod Berlin, 7. julija, d. Državna vlada je izdala proglas, v katerem pravi: Državniška iniciativa predsednika Hooverja je bila kronana z uspehom. Duševna razbremenitev in upanje na gospodarsko zboljšanje vzbuja povsod prijateljske in vesele občutke. Nemški narod si je na jasnem, da bo končnoveljavna izvedba Hooverjevega načrta njemu kot najbolj obremenjenemu prinesla razmeroma največje olajšave. Nemški narod pa ne sme prenehati z varčevanjem. Zvišanje kakršnihkoli izdatkov v državi je v letu moratorija nemogoče. Hooverjev« leto mora služiti obnovi nem- škega gospodarstva in preko tega gospodarskemu sodelovanju sveta. Ce naj se uresniči upanje, da bo v določenem času ta cilj dosežen, potem je potrebno tesnejše sodelovanje narodov. Bližnji meseci bodo nudili priložnost za tako sodelovanje. Za celjenje ran sedanje krize in potrebne ukrepe, da ne nastopijo zopet podobne svetovne katastrofe, mora biti skupni cilj, ki bo vodil državnike in narode pri reševanju še večjih nalog, ki nas čakajo prihodnje leto. Zadovoljstvo v Angliji London, 7. julija. 1. O sporazumu, ki je bil dosežen med Francijo in Ameriko ter snoči podpisan, so bili londonski listi obveščeni šele v pozni noči. Spričo tega sta le »Times« in »News Chronicle« objavila svoje komentarje. »Times« pravi, da je vest o doseženem sporazumu izzvala veliko zadovoljstvo. V 17 dneh, odkar je bil objavljen Hooverjev predlog, so prišle Nemčija in države v srednji Evropi do roba propasti. Življenjski efekt načrta o moratoriju pa danes ni več močan, kakor je bil v prvem hipu. Sedaj je treba, da se načrt brez odlašanja izvede. Med tem pa je treba vedeti, da s tem še ni rešen veliki svetovni gospodarski problem. Ce dotlej, ko moratorij zapade, ne pride do resničnega mednarodnega gospodarskega sodelovanja, moratorij sam nič ne bo koristil. V tem času se bodo morale emisijske banke posameznih držav sporazumeti za skupno sodelovanje. »News Chronicle« pozdravlja francoski predlog, da se takoj skličejo zastopniki držav, ki so podpisale Moungov načrt. Komentarji nemškega časopisja Berlin, 7. julija. AA. Nemško časopisje večinoma pozdravlja ameriško-francoski sporazum v Parizu in pravi, da je ta dogodek velikega pomena za pomirjenje in gospodarsko obnovo Evrope. »Berliner Tageblatt« trdi, da razne iz-premeinbe Hoovrovega načrta, ki so bile sprejete v Parizu, ne bodo zmanjšale vrednosti moratorija. »Vossische Zeitung« naglasa, da je pri francosko-ameriškem sporazumu najvažnejše to, da je bila Nemčija oproščena za eno leto reparacijskih plačil. List končuje, da je diplomatska vojna, ki jo je vodila Francija proti Ameriki in Nemčiji, zelo škodovala nemški državi. Poset nemških ministrov v Parizu Pariz, 7. julija. AA. Diplomatski in finančni krogi so zelo zadovoljni s franco-sko-ameriškim sporazumom, dasi poudarjajo, da bodo prihodnja pogajanja o tehničnih podrobnostih naletela na številne težkoče. Zato upajo, da bo predsedoval tej konferenci kak ugleden Američan. Politično zanimanje je zdaj osredotočeno na poset Bruninga in dr. Curtiusa, ki prideta v kratkem v Pariz. Politični krogi upajo, da bo poset nemških ministrov rodil konkretne rezultate in omilil napetost med Nemčijo in Francijo. Stimson v Italiji Rim, 7. julija, n. Ameriški državni tajnik Stimson je včeraj prispel v Palermo. Pojutrišnjem bo v Rimu posetil ministrskega predsednika Mussolinija. Nato bo odpotoval v Firence. Nepremostljiv prepad med Vatikanom in Italijo Podrobnosti o zadnji papeževi encikliki — Reakcija fašistovskega tiska Rini, 7. julija, v. Papeževa okrožnica, ki je bila izdana 29. julija in v kateri so se ostro obsodila nasilja fašističnega režima proti svobodi cerkve in proti vsaki svobodi sploh, je izzvala silno reakcijo fašistov-skega tiska. Kakor kaže, bo Mussolini odgovoril na papeževo encikliko spravljivo, kakor pa kažejo na drugi strani sila dolgi komentarji fašistovskega tiska, fašistični režim ne namerava tako zlepa odnehati. V svoji encikliki se je papež zahvalil vsem škofom za njihovo solidarno sočustvovanje z Vatikanom. Fašistovsko akcijo proti cerkvi pa je obsodil z vso odločnostjo. Katoliško mladino je fašistovski režim začel preganjati kakor najnevarnejšo zločinsko družbo. Fašistovski tisk je na ukaz z najvišjega mesta širil potvorjene dokumente z edinim namenom, da izvrši atentat na resnico. Atentati na cerkvene ustanove in društva so dokazali, da režim ni odkrit niti vnet za vero. Takšno postopanje je pravo preganjanje cerkve v Italiji. Papež je slovesno izjavil, da je obrekovalec oni, kdor obtožuje Katoliško akcijo, ker so vse obtožbe brez vsake podlage. Fašistovski režim je s preganjanjem hotel doseči le to, da iztrga cerkvi vso mladino, kar je izrecno in brezobzirno potrdil tudi italijanski mogo tec Mussolini. Fašistovski tisk je v prvi vrsti zameril Vatikanu, da je encikliko poslal po dveh tujcih (Van Viid in Stellman), ki sta z le taiorn zapustila Italijo, v Pariz in London, kjer so jo razširili s tiskom in po radiju. »Osservatore Romano«, ki je 4. julija objavil to encikliko, je tistega dne izšel nekaj ur poprej ko po navadi z edinim namenom, kakor zatrjujejo fašistovski listi, da ne bi bil zaplenjen. »Ciornale dTtalia« je na encikliko objavil daljši odgovor pod naslovom: »Večni Papež Pij XI., čigar zadnja enciklika je zopet obrnila pozornost sveta na ostri spor med Vatikanom in fašizmom. apel Vatikana na tujca«. V svojem komentarju pravi, da je bila enciklika v prvi vrsti političnega značaja. Nato skuša list s pomočjo zgodovinskih podatkov dopovedati svojim čitateljem, da so bile vse dosedanje katoliške organizacije v prvi vrsti političnega značaja. Njihova naloga je bila pred vsem ta, da bi branile ostanek cerkvenega gospodarstva in pripravile njegov povratek. List je posebno zameril papežu tudi to, da je primerjal položaj cerkve z njenim položajem v Litvi in Španiji. Poleg glasila italijanskega zunanjega ministrstva je tudi glasilo fašistovskih sindikatov »Lavoro Fasoista« objavilo daljši komentar, ki ga zaključuje z besedami: »Za enkrat fašizem napram stališču, ki ga je zavzela cerkev, ne more nič drugega nego ponovno trditi in se zavzeti za svojo lastno, popolno intransigentno in granitno voljo, da gospodje v imenu vodje, ki mu sledi vse ljudstvo in ki točno razlikuje, kaj je resnica in kaj je predsodek, kaj je katoliška vera in kaj je poskus za obnovo cerkvenega političnega gospodstva, kdo je pravi volk in kdo se skriva ja jagnjetom.« Pripomniti je treba, da so oba komentarja omenjenih rimskih listov objavili vsi ostali fašistovski listi po poročilu, ki ga je izdala o njih uradna agencija »Stefani«. London, 7. julija, v. Tukajšnji listi so se spričo papeževe enciklike povečini zavzeli za Vatikan. Nekateri pa so skušali braniti fašistični Rim »Morning Post« pravi, da je spričo te enciklike zazijal nepremostljiv prepad med Vatikanom in kvirinalom. Egiptovski zunanji minister v Rimu Rim, 7. julija. AA. Jutri ob 8. prispe v Rim egiptski minister za zunanje zadeve Abdul Fa-tah Jeliija paša. Tekom dopoldneva bo obiskal zunanjega ministra Grandija. Listi prijazno pozdravljajo njegov prihod v Rim. Protikitajski izgredi v Koreji London, 7. julija. AA. Včeraj so izbruhnili v vseh večjih mestih Koreje veliki protikitajski nemiri. V Pingjangu so demonstranti ubili 37 Kitajcev in 150 ranili. Nemiri so trajali do ranega jutra. Množica je razdejala 100 kitajskih hiš, restavracij in trgovin. Pohištvo in blago so znesli na ulico in ga zažgali. Policija je aretirala 150 oseb. Nad 4000 Kitajcev je zbežalo v kitajsko poslaništvo v Seulu. Gandhi in indijska konferenca London, 7. julija. AA. Gandhi je zagrozil izvršilnemu odboru indijskega kongresa, da ne pojde na indijsko konferenco v London, ako odbor ne bo izvolil razsodišče, ki bo pazilo na izvršitev določb premirja, sklenjenega med Gandhijem in bivšim indijskim podkraljem v Delhiju. Preiskava o solunskih izgredih Atene, 7. julija. AA. Notranji minister Evra-mos, ki je v Solunu vodil preiskavo glede zadnjih nemirov, se je vrnil v Atene. Izjavil je, da bo rezultat te preiskave znan šele čez kakih 14 dni. Preiskava tako proti nacionalističnim grškim organizacijam kakor proti židovskemu društvu »Makabi« bo pokazala, v koliko so člani posameznih društev prekoračili pravila in namen svojih društev. Zopet nova gospodarska politika v Rusiji Stalin priznava polom dosedanjega mezdnega sistema in zahteva diferencijacijo mezd treba pritegniti k delu speeijaliste, inže njerje, tehnike in znanstvenike meščan stva iz stare šole. Moskva, 7. juliju. A A. Na konferenci vodilnih gospodarstvenikov Sovjetske Rusije je govoril Stalin o potrebi radikalne izpre-menibe dozdaj merodajnih načel gospodarskega vodstva v Rusiji. Njegov govor so je docela odtujil od radikalnih komunističnih metod in zagovarjal kapitalistične načine dela. Stalin je med drugim dejal, da je treba mnogokaj zažgati, kar so doslej oboževali, in da bo treba častiti, kar so doslej zažigali. K novi gospodarski politiki spada kot najvažnejši ukrep popolna diferencijacija mezd. Ta diferencijacija bo veljala tako ža kvalificirane kakor nekvalificirane delavce. Delavstvu je treba omogočiti, da se samo izobražuje in da lahko napreduje k boljšim mezdam. Sedaj je prišel čas, ko je Stalin je govoril proti petdnevnemu tedniku. Boljše bo, je dejal, ako se vrnemo k šestdnevnemu tedniku z enim skupnim prostim dnem za odpočitek. London, 7. julija. AA. Stalin je govoril na konferenci gospodarstvenikov o reformah, ki bodo radikalno izpremenile dosedanji sistem plač v Rusiji. Stalin je med drugim dejal, da 30 do 40 odstotkov delavcev menjava delo, kar je posledica sedanjih enakih mezd. Zahteval je nadalje, naj se ta način plačevanja takoj ukine in prizna delo sposobnejših in pridnejših delavcev. Venizelosovo potovanje po Evropi Pred odhodom bo imel predsednik grške vlade velik političen govor Atene, 7. julija. AA. V zvezi z namera vanim potovanjem predsednika vlade Ve-nizelosa po Evropi se doznava, da se bo Venizelos pred odhodom udeležil velikega političnega banketa, ki mu ga pri rede njegovi prijatelji. Kakor poroča njegov list »Elefteron vima«, se bo ta banket vršil prihodnji četrtek, na dan ko se konča zasedanje grškega parlamenta. Takrat se bodo zbrali okoli predsednika Venizelosa vsi narodni poslanci in senatorji njegove stranke. Venizelos bo imel velik političen govor, v katerem bo po eni strani navajal rezultate polilike sedanje vlade, obenem pa razvil program dela, ki ga mora vlada še izvršiti in ki je potreben glede na razvoj razmer na Grškem. Nadalje bo Venizelos dal izraza svojemu velikemu optimizmu in zaupanju v bodočnost Grčije. Orisal bo pozicijo grške vlade glede na razvoj razmer. Ta govor bo brez dvoma izzval veliko reakcijo in diskusijo v grških listih, ker sodijo, da bo to uvod v volilno borbo in da bo Venizelos tako pripravil teren za zmago svoje stranke. Takoj po tem banketu odpotuje Venizelos na svoje potovanje po Evropi. Naši gospodarski odnošaji z Italijo članek »Trgovinskega glasnika« - Nespametne teze lista »Popolo di Trieste« Rezulk^ izseljeiM-šltega L©*i«jresa Organizacija izseljencev v Zagrebu kol inieiatorka izseljeniškega kongresa, je z uspehom kongresa izredno zadovoljna. Predvsem se ni mogel nihče nadejati, da pride v tej težki krizi, ki vlada v Ameriki, tako veliko število izseljencev iz vseh krajev severne in južne Amerike. Dalje se ni moglo računati s tako veličastnim in spontanim sprejemom, ki so ga bili naši izseljenci deležni počenši z Jesenicami pa do Beograda. 2e takoj ob prihodu v našo državo na Jesenicah so nastali topli stiki med prebivalstvom in izseljenci. In toplota teh stikov se je širila kakor blisk ter nas je spremljala do konca kongresa. Slovenija je s svojim velikim organizatorskim darom prekosila samo sebe. Sprejem na Jesenicah in v Ljubljani ostane vsem izseljencem v neizbrisnem spominu. V Zagrebu je bil sicer izvršen glavni del kongresa, toda tudi zasedanje v Ljubljani je bilo na višini in v skladu z velikimi cilji kongresa. Izredno svečano lice je dobil kongres v Ljubljani s tern, da je poleg zastopnikov mesta, bana ter vseh društev in organizacij počastil kongres s s>vojo prisotnostjo in e svojim sodelovanjem tudi sam .ime iVse bomo peljali,« je ohv »Splezajmo nanj in odrinimo ga a brega!« Tako so tudi storili, čez če-t»“,Ure je ž plaval po deroči reki ta prelat v- brod 2 vsemi tremi našimi pri-tair 1 Vožnja na niem sicer ni Ntr> licav, hitra kakor ,ie bil polet na kubi-Dnu ’..9 vedno .se spre menjujoča slika krajine jim je krajšala čas. Vse pol-u le bilo zanimivih rastlin in živali. najstih dneh ne bi mogel sam naštudirati vsega orkestra, že radi tega ne, ker še sam ni vedel, kdo bo igral v orkestru, sem sam zbral glavne moči, ki so *e orkestru pridružile samo meni na ljubo. Nato smo se vadiJii vsak večer od 8 do Vi 12 v našem stanovanju. Poleg tega je bilo potreba še pisali note, iier so bili nekateri komadi nepopolni. Tudi to delo sem izvršil sani! Do vrnitve g. Pertot a smo se vadili 14 dni. Vse je bilo na mojih ramah, kar je bila za me velika žrtev, ko sem čez dan obilo zaposlen v lekarni in s študijem. Ko se je g. učitelj vrnil, je napovedal skupno vajo. Pri tej vaji smo že v celoti zaigrali vse komade. Seveda je bilo potrebno piljenja, ki ga je takoj začel g. Pertot. S tem se je šele v resnici pričelo voditeljsko tlelo g. učitelja Pertota pri orkestru in moje sodelovanje kot navadnega člana orkestra. Briilili Božidar, stud. pharm. Kotredež Žetev pričenja. Po precej dobri košnji se nam obeta tudi zadovoljiva žetev, ki se pričenja ta teden. Sploh je letina dokaj zadovoljiva, le sadje ne kaže dobro. Naši pevci se zopet zbirajo in vežbajo. Znano je, da so v Kotredežu kmetski fantje jako dovzetni za lepo petje. Pevske vaje vodi upravitelj zagorske šole g. Janko Levstik. Gasilski dom hoče postaviti tukajšnje :Prosto-voljno gasilno društvo«. Ker je društvo še mlado in nima še materijalnih sredstev, se pričakuje, da bodo okoliški posestniki in podporni člani žrtvovali po svoji moči vsaj v materijalu, da pride društvo pod svoj krov. Ker je delokrog društva jako obširen, se je nadejati, da bo prizadevanje naših gasilcev rodilo uspeh. Načrte za Gasilni dom je napravil član društva g. K ra nce Košir. Zagorje Nesreča. Petletni Peterček Govejšek je po nesreči prišel pod voz g. 1. D. in se jako nevarno poškodoval na nogah. Malemu nesrečnežu je nudil prvo pomoč g. dr. Slavko Grum in odredil prevoz v ljubljansko bolnico. Ljubkemu fantku •želimo skorajšnje okrevanje. Nogometna tekma med kluboma S. K. »Zagorje« in S. K. -Slogu« iz Lok pri Zagorju je končala z rezultatom 2 : 2. S. K. »Sloga« je mlad nogometni klub, ki se je komaj predstavil publiki, pa je takoj pokazal, da bo treba računati z njim. v. Kolo sreče. Znimanje za tombolo naših kola-šic je vedno ogromno. Prostor, letno telovadišče pri Sokolskem domu, je bil popolnma natrpan. Sreč pri dobitkih pa so imeli: ga. Barličeva šivalni stroj znamke »Minerva«, neki rudar iz Trbovelj 1000 Din v gotovini, hčerka g. Bleiweisa vrečo moke itd. Drugi pa so se razšli z nado »j kolo sreče se okreče«. Škocijan (luJ* smo P1'1' nas praznovali skupno s n i n« 1 , soboto je bila slovesna služba za padijunake. V nedeljo 28. junija t. 1. pa je Svorome na|p|V-!naŠa'8 slavno6lnim cerkvenim “ : l-Melezjla se jo je šolska mladina iz Skocijaiia in lurjaka, ki je imela svoje šolske slovesnost! po šolah pred sv. mašo in pa urad-mštvo. Slavnostni govor, ki ga je imel naš g. župnik, ki je znan narodni boritelj, je segal naiii globoko v srce. Vidov dan je nam svedok, je rekel med drugim, da je jugoslovanska zemlja prepojena s krvjo slovanskih junakov, ki jo padli za vero in domovino, zato mora ostati lasi Jugoslovanov, katerim naj vlada rod junakov — boriteljev za svobodo te zemlje — slavnih Karadjordjevičevl — 29. p. m. pa smo imeli prvo sv. obhajilo. 30 malih je pristopilo k mizi Gospodovi. Popoldne je bila slavnost prvoob-hajancev. Jesenice Popravek. V članku »Dva nova mostova« priobčenem pod Jesenice v nedeljskem »Jugoslovanu« čitaj mesto »Jesenice« — »Jesenico«. V letošnjem šolskem letu je bilo na osnovni šoli 810 otrok. Carinarnica. Vprašanje graditve carinarnice na Jesenicah je končno rešeno. Ministrstvo gradnje je odobrilo kredit, ki je bil določen na licitacijo v mesecu februarju. 80-letnica. V Mojstrani je praznoval 80-let-nico rojstva g Jože Košir, p. domače Lipnikov. Mož ima velike zasluge za občino in požarno hrambo. Jubilantu tudi mi čestitamo in mu kličemo* še na mnoga leta. Smrtna kosa. V bolnici bratovske skladnice na Jesenicah je umrl uslužbenec tovarne KID Slabe Luka v starosti 50 let. Bodi pokojniku ohranjen časlen spomin, preostalim iskreno sožalje. Proslava sv. Cirila' in Metoda. Proslava sv. Cirila in Metoda je bila na Jesenicah zelo veličastna Sokolska godba je' igrala pred otroškim vrtcem na Savi, nekaj pevskih točk pa je zapelo pevsko društvo »Sava«. Otroški vrtec sv. Cirila in M' 'oda na Savi je bil lepo okrašen. Proslavi j“ nrions|\nv:kuš«Mi /.' Ir/niški delavec Dir jec Franc si je v soboto zjutraj v trenutni du ševni zmedenosti prerezal vrat z britvijo ' samomorilnem namenu. Obisk na Golniku Najznamenitejše zdravilišče za tuberkulozo v državi - Razgovor s šefom-zdravnikom dr. Neubauer jem Človek, ki v nedeljo ne ve, kam bi se d--jal, naj lepo sede na gorenjski vlak, naj se pelje do Križ pri Tržiču, potem se naj pa potrudi še dobre pol ure do Golnika in naj za nekaj minut obišče starega, napol pozabljenega znanca, ki utegne biti med tistimi dve sto pacienti, kar jih tam pologa po sobah in terasah in proinenira po travnikih in gozdovih in čaka zdravja in vsega. Sanatoriji, bolnice, zdravje, bolezen, medicina — vse to so stvari, okrog katerih je pesniška duša preprostega občinstva od pamtiveka napletla toliko predsodkov, krivih podob in strahov, kakor je znal človeški duh nasnovati svetlih in črnih fantazij pač samo okrog tajne rojstva in smrti. Toda tudi sanatorij za tuberkulozne ni nič drugega kakor kos živega življenja; toliko volje do življenja kakor med tuberkuloznimi ljudmi skoraj ne boš našel nikjer drugje, in človek, ki si domišlja, da je zdrav — saj ni na svetu nobene druge tako relativne stvari, kakor je zdravje — bi se na Golnik skoraj lahko šel Zdravilišče Golnik učit dobre volje in vere in vsega tega. Takšen je bil moj vtis, ko sem pred dnevi obiskal prijatelja, ki ga je za lansko veliko noč nenadoma tako nasilno napadla bolezen, da je v dveh, treh nočeh skoraj vse svoje življenje in kri izbruhal iz sebe, pa je ravno v zadnji minuti še dosegel Golnik in so ga potem v kakšnem poldrugem letu spet postavil nazaj na noge. Ob tej priliki je bil šef-zdravuik g. dr. Robert Neubauer, ki je pred osmimi leti prevzel vodstvo Golnika in pod čigar rokami je sanatorij napravil ves razvoj od skromnih začetkov do odlično urejenega modernega zdravstvenega zavoda in ki mu zadnja leta vestno pomaga asistent dr. Franjo Kadšel, toliko prijazen, da me je, kolikor se to pač da, uvedel v dejanje in nehanje te velike, dobre, vseh grenkih žalosti in vsega velikega upanja polne hiše in lili pripovedoval: Zdravilišče je bilo najprej zamišljeno kot invalidsko zdravilišče; po prevratu se je s fronte vračalo ogromno število bolnih, zlasti z jetiko inficiranih vojakov in za civilno prebivalstvo je bila velika nevarnost, da se bolezen razmahne v katastrofalnem obsegu. Tedanja pokrajinska vlada je dobro razumela položaj in je sklenila ustanoviti to zdravilišče za vračajoče se vojake in v ta namen je bil kupljen stari grad na Golniku, ki ga omenja že Val vazor. Poleg gradu je pokrajinska vlada začela zidati veliko moderno poslopje, ki je bilo do leta 1923. v surovem gotovo, zaradi pomanjkanja kreditov pa so se nadaljna dela zavlekla, tako da so prvi bolniki prišli v novo stavbo šele leta 1925. Polagoma je prihajalo na zdravljenje čez dalje manj invalidov, tuberkuloza se je v nič manjšem obsegu širila tudi med civilnim prebivalstvom, zdravilišče v Topolšici je bilo polagoma premajhno za vso pokrajino in lako je kar sama od sebe prišla misel, naj bi Golnik začel sprejemati tudi civilne bolnike. Tej misli je ministrstvo za narodno zdravje leta 1925. dalo sankcijo in tako je bil storjen prvi korak za izvedbo zdravilišča, kakršno je oziroma si prizadeva biti današnji Golnik: ljudsko zdravilišče, namenjeno predvsem srednjim slojem — delavci imajo svoje lepo urejene sanatorije na Klenovniku, Brestovcu in Rabu. Zdaj sprejema Golnik bolnike iz vse države, stalno jih je med njimi zlasti mnogo z juga, tako da statistika za lansko leto izkazuje 65*/« pacijentov iz južnih pokrajin in samo ostalih 35% iz Slovenije. Od leta 1925. posluje zdravilišče brez vsakršne podpore. Posebne socijalne naloge vrši pač toliko, lolikor mu denarne razmere dopuščajo. Po stanovih je med pacijenti stalno največ inteligenčnih poklicev, in sicer jih je bilo lani 68% ter 33% telesnih delavcev; med inteligenco, ki se prihaja zdravit, je največ dijakov, visokošolceiv, učiteljev in uradnikov. Leta 1928. je zdravilišče pod vodstvom oblastnega odbora doživeli) drugo dobo intenzivnega gradbenega dela. Tisti čas se je Golnik zunaj in znotraj tako izpopolnil, da predstavlja danes v naših razmerah v resnici višek obsega in notranje opreme. Z depandanso, ki jo namerava za svoje člane tu zgraditi uprava bolniškega fonda državnih železnic, in pa z zgraditvijo povilijoua za otroke, ki je zadnja ' velika želja zdraviliškega vodstva, katere o&tva-ritev pa spet zavisi od denarja, bi bil vnanji razvoj /dravipšči, na Golniku za ei : i ' „a : l:US. ‘iPdelillC, flflifaljcžIMl Nizke cene! — Najboljša kvaliteta! Mlelto za bolnike in dojenčke Spomladi lanskega lela se je uveljavil naš novi zakon o živilih. Namen tega zakona je, zagotoviti našemu konsumentu v prvi vrsti zdravo prehrano, v drugi vrsti pa Ščititi ga pred raznimi spekulativnimi elementi, ki bi mu lahko povzročili škodo s prodajo manjvrednega blaga. Živilski zakon predvideva med drugim tudi prodajo takozvanega prednostnega ali gpecijal-nega mleka, ki je namenjeno v prvi vrsti bolnikom in dojenčkom, pa tudi takim ljudem, ki so sicer zdravi, vendar pa so radi slabotne konstitucije vedno v nevarnosti pred infekcijami. Žalibog se pri nas pomen mleka kot prenašalca nalezljivih bolezni zelo podcenjuje in marsikdo neve, da je mleko poleg pitne vode lahko najnevarnejše leglo bolezenskih klic. Bolezni, ki se največkrat z mlekom prenašajo so: trebušni legar, griža in v prvi vrsti jetika, ki je med našimi kravnui, kakor se lo večkrat čita v časopisih, baje zelo razširjena. Nasprotno pa predstavlja ravno neoporečno ln zdravo mleko hrana, ki more v največji meri krepiti slabotno in razvijajoče se telo, ker vsebuje vse snovi, ki so za to potrebne. Res je sicer, kakor si bo marsikdo mislil, da se da odstraniti nevarnost infekcije po mleku na ta način, da se mleko pred uporabo prekuha. Vendar lo v gotovem oziru dotični v veliki zmoti. S jre i-hanjem se namreč uničujejo v mleku takozvani vitamini, ki dovoljujejo popolno izkoriščanje hranilnih vrednosti mleka. Namen trgovine s specijalnim mlekom je nuditi kupcu izdelek, ki sc. lahko uživa tudi v surovem stanju in brez sl hu pred infekcija, .i. Saj je tako mleko res sveže in popolnor ,(). sremska okolica Šid 95-97-50, sremska okolica Indjija 94—96. Moka: 0, 00 265 do 275 f™24«-255* 5- 230—250, 6. 220—230 7. 175 do 180, 8. 120—125. Otrobi: baški 115—120. Tendenca mirna. Promet: pšenica 8 vagonov, ko- Vse barve, lake in iirneže dobite najbolje in po konkurenčnih cenah pri „Lustra“ V. Laznik Ljublj ana Gosposvetska cesta 12 poleg restavracije , Novi Svet“ 1520 Vrtne 1579 zakiopne stole prodaia pisarnaTribuč na Glincah — tel. 2605 Priporoča se naravni domači tvrdke, .Malina* J. * o. z. Ljubljana VII Medvedova ulica 4 Zakon o uradnikih (U. Z.) Nujno potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi ..Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga 3e danes, ker le za-oga majhna. Novi patent! Kantfe za mleko Vsebina 25 litrov, teža 10 kg, cena 170 Din. — Nudi Aleksander Szeles, Sombor. 1557 Nogavice, roka« vice, volna in bombaž najceneje In v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska Uil4H Ul SAttri trg. Kneginja Imn prekrasni ljubavni roman. Cena Din 30'—, v platnu vezan 35‘—. Naroča se pri upravi „Jugoslovana“, Ljubljana, Gradišče štev.4 ruza 8 vagatiov, moka 6 vagonov, otrobi 1 vagon. Budimpešta, 7. julija. Tendenca prijazna. — Promet omejen. Koruza: julij 13-35—13-44 (18-44—13-46), transi! jul. 10-70, avgust 13-38 do 13-44 (13-46—13-48), september 13-43—13-46 (1350—13*52), maj 11 70—11-82 (11-75—11-76). Razglas o licitaciji. Županstvo mosta Brežice razpisuje za oddajo del zgradbe uradnega poslopja za srezko načelstvo v Brežicah II. javno pismeno ponudbeno licitacijo, ki se bo vršila na dan 24. julija 1931 ob 11. uri dop. v mestni posvetovalnici v Brežicah. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu 130 Din med uradnimi urami v občinski pisarni v Brežicah. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za: 1. Zidarska dela . . , Din 467.134-91 2. Tesarska dela . . . „ 107.321-99 3. Ključavničarska dela . „ 43.835-72 4. Krovska dela . . . „ 18.017-84 5. Kleparska dela . . . „ 22.690-15 6. Mizarska dela ... „ 90.260'— 7. Steklarska dela ... „ 12.016’85 8. Pleskarska dela . . . „ 27.437-80 9. Slikarska dela . . . „ 19.429-12 10. Pečarska dela . . . „ 27.620 — 11. Vodovodna instalacija „ 25.946 10 12. Parketna dela . . . „ 11.506-50 13. Tapetniška dela (plat- »eni zastori) .... „ 9.030- 14. Elektrotehnična dela . „ 21.253'35 . Skupaj Din 903.506-33 Podrobnosti razpisa so razvidni iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in razglasa, ki je nabit na uradni deski kr. banske uprave v Ljubljani oddelek V. ter na uradni deski mestnega županstva v Brežicah. 1581 Županstvo mesta Brežice, dne 3. julija 1931. Zupan: Supan, I. r. Gramofonske plošče po 3 Din iz pos oj uj e „SIAGER“, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov, Ljubljana, Vegova ulica 2. 1501 Japonska kavarna Lovska In Cankarjeva kavarna, povsem moderno renovirana, le nanovo otvorjeno dne 7. t. m. v kolodvorski ulica 29, gostilna In kavarna „LEON“. Lep senčnat vrt z vhodom Iz Miklošičeve c. in Kolodvorske ul. Odprto vsak dan do 2. ure ln odprto od 4. ure. — Otvoritev se izvrši z godbo in raznovrstno zabavo. Točila se bodo pristna dolenjska In štajerska vina. Mrzla in topla Jedila vedno na razpolago. Pridite in ne bodete se kesali. Se priporočaja Leon in Fani Pogačnik Oio mane v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah, peresnioe, žimnice, divane, pal. fotelje, blaga vse vrste in žimo dobite najceneje pri Franc Sajovic, Ljubljana, Stari trg 6 1537 Pozor! ozor! Pleskarska in ličarska Jela za privatnike in nove stavbe z najugodnejšimi pogoji izvršuje strokovno Ivan Genussi, pleskar, Ljubljana, Igriška ul. 10 1593 Postrežba točna! Cene solidne 1 Makulatumi papir se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana Sredo, 8. julija 1931. ~n— t ——i■ i ■ i w wm—l——nr i 1 ——— JUGOSLOVAN TnrT~mwirn«n n— ur niiirorn Stran 7 <$o2tcIsZvc Manifestacija sokolske ideje v Litiji Litija, 5. julija. Včeraj je bil ob najlepšem vremenu za Litijsko Sokolstvo dolgo pričakovani praznik. Sokol je pokazal, da ni zaman vadil oi. Od domačega društva so sodelovali vsi oddelki, kakor tudi oddelek čete iz Novega kota in Člani br. društva iz Starega trga. Proste vaje in orodna telovadba so bile zelo lopo izvajane, vsi oddelki so prejeli zahvalo s ploskanjem. Po nastopu je spregovoril br. Keber, zalivali! se je vsem sodelujočim in udeležencem prireditve. V primernem govoru je "očrtal pomen Vidovega dneva glede na Sokolstvo. Sokol v Beli Krajini V nedeljo 5. julija ao priredila belokranjska društva okrožni izlet v Črnomelj. Udeležila so te ga sokolska društva iz Črnomlja, Metlike, bradača, Semiča, Bojane, Vinice in Karlovca. v soboto popoldne so meščani iz Črnomlja izobesili zastave v časi gostom in domačim Sokolom. Na trgu ni bilo hiše brez zastave. V ne-deljo dopoldne So se vršile živahne priprave, gostov in glavna skušnja telovadcev, sekrnsk"*, pa 8e ie formirala povorka izpred "a čelu ** P°ldne pa je otvorila javni na- ženfik a s prostimi vajami, sledila je sle .deca: av nič slabši od vis-a-visa, v ofenzivna^ P°eledu (podajanje!) je pa delal kardi-fekmi n.apake- Ponovno se je izkazalo, da prt •boštv o6uJe krilska vrsta, ki je pač hrbtenica Vsa dobra >gra napada belo zelenih 8^relivnft8aIa’ ker ni bil° 2 ZRfedja nikakega itaro a kar je prišlo pošiljk, je bilo za Pravi V tretjič gre rado ‘oma bar°dni pregovor. Ni se uresničil — ozi-iajce j??-1 v ce,oti Rezultat je bil sicer kot ■f® zg tJ°U Pocf°ben prejšnjima dvema, vendar COrdia j membo zmagal Hajduk z 2 : 1. Con-kovorn ” Gradjanski sta postavila temelj pre-> -Hašk ga Je spodkopal. » kil v. Bratski sporazum c ai'jar1„ll|brže sklenjen med Tirnaničem in v. k°lov £tT>' ki st,a zabila »Sarajlijama« vseh svUilrke* in »Moša« sta se pokazala v Ul, Mejši luči kot nedavno proti Romu- vn dlb8o m Resen kandidat t-hdi 0st°^ v svoji skupini je Sašk. Jugosla-Padljj sPirira na to mesto — odločitev bo 7 zaporednih zmag je dosegla Mačva. Po vsej pravici zaslužijo naziv »Urugvajci«. Ob prvi polovici so premagali prav vse protivnike. Udeležba v drugi fazi tekmovanja za naslov državnega prvaka jim je bržkone zasigurana. Prepozno se j,, spomnil Sand na svojo tradicijo in renome, štirikrat je moral kloniti — šele nato je navil druge strune in je beležil tri zaporedne zmage. Najostrejši konkurent Mačve je Bačka. Ločijo ju sicer štiri točke, vendar upa Bačka, da bo tudi »Urugvajcem« enkrat spodletelo. Drobne vesti Vienna (Dunaj) se je kot prva plasirala v II. kolo tekmovanja za Srednjeevropski poka/. Premagala je Bocskai s 3 : 0 in 4 : 0. 3 : 0 je zmagal Graz v nedeljo nad enajsterico Trsta v Gradcu. VVaterpolo tekma Mad.jarska—čSR se je končala s 7 : 0 za Madjare. Plavalni dvomatch Nemčija—Francija se je vršil v nedeljo v Parizu. V obeh točkah je zmagala Nemčija: štafeta 4X200m prosto: 1. N. 9:44'2, 2. F. 9:51’2; wat,erpolo 4 : 3 za N. Plavalni dvomatch Karlovačko Sportsko Udruženje : ASK Primorje Danes v Kolcziji ob 16. uri Danes imajo plavači ASK Primorja v gosteh odlično plavalno in »vaterpolo ekipo Karlovačke-ga Sportskega Udruženja. Ne gre za zmago po točkah, temveč za odlične rezultate, ki jih je pričakovati z ozirom na odlično formo Wilfana. N jegov rezultat v Karlovcu na 100 m prosto — 1:03'1 (ki je za preko dve sekundi boljši od oficielnega državnega rekorda in postavljen brez konkurence) je že porok, da bo publika prišla na svoj račun. Dvomatchu, ki obsega plavalne točke: 100 m prosto, 100 m hrbtno, 200 m prsno, 50 m junior-ji proste, 4X50 m prosto in 3X100 m mešano ter »vaterpolo, bodo še priključene druge plavalne discipline, kjer bo Primorje preizkusilo ostale svoje plavače. V dvomatchu nastopajo za vsak klub po dva tekmovalca, v štafetah in »vaterpolu pa po eno moštvo. Pričakuje se, da bodo stalni obiskovalei kopališča Kolezije s prostovoljnimi prispevki podprli lepo športno stremljenje prireditelja, prepričani smo pa tudi, da bodo prijatelji in simpatizerji idealnega plavalnega športa pridno posegali po znižanih vstopnicah (Din 5). Za nenastopajoče tekmovalno članstvo plavalne sekcije ASK Primorja je določen minimalen prispevek Din 2. Pričetek točno ob 16. uri. ‘Radie Ljubljana, sreda, 8. julija. 12.15 Plošče (pesmi, plesna glaeba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 P. dr. K. Tominec: Portreti iz svetovne literature in umetnosti: Teodor Fontane. ‘20.00 Pevski solistični večer: I. samospevi gdč. Tratnik. II. samospevi g. Milana Juga. 21.30 Plošče. 22.00 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, 9. julija. 12.15 Plošče (slovenska in operetna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 18.00 Čas, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Drago Ulaga: Gimnastična ura. 20.00 Dr. Lojze Čampa: Časnik in časnikarstvo. 20.30 Ameriške pesmi poje g. Svetozar Banovec, operni pevec. 21.15 Prenos plesne glasbe iz Park hotela Kazino na Bledu. 22.30 Čas, dnevne vesti, napoveDobre sile«, igra. 21.00 Brno. ‘21.30 Violinski koncert. Praga, četrtek, 9. julija. 11.30 Plošče. 12.30 Bratislava. 17.10 Poljudna glasba. ‘20.10 Orkestralni koncert. 22.25 Koncert. Raig.as o licNacifi. Krajevni šolski odbor v Škocijanu pri Turjaku razpisuje za pre- in nadzidavo narodne šole v Škocijanu pri Turjaku javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. julija 1931. ob 'A 15. uri v prostorih šolskega poslopja v Škocijanu pri Turjaku. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago pri krajnem šol. odboru v Škocijanu in se dobijo proti plačilu napravnih stroškov. V ponudbene formulacije morajo vstaviti ponudniki svoje enotne cene in ponudbe in jih v zapečatenih kuvertah vročiti na dan licitacije najpozneje do A15. ure pri predsedniku kraj. šolskega odbora. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjavili, da pristane na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša 5% od ponudene vsote. Krajni šol. odbor v škocijanu pri Turjaku, dne 2. julija 1931. 1580 Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 46/23. Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 8. junija do 14. junija 1931. Službene objave Konkurzni razglasi Srez Ostali Na novo 1 oboleli 1 Ozdraveli! CJmrli Ostanejo v oskrbi Skupina tifuznih bolezni. Celje 2 i ___ 1 Cabar 1 __ 1 Kranj 1 1 — __ 2 Konjice ..... 1 — — 1 Krško 1 1 Ljubljana (mesto) . 4 4 Ljutomer 1 — — 1 Maribor desni breg . 1 1 — Maribor (mesto) . , 1 1 — Murska Sobota . . , 1 — 1 Radovljica .... 2 — — 2 Slovenjgradec . . . 4 1 1 — 4 Skupaj Škrlatinka. - | 20 | 2 | 8 Scarlatina. | — I 14 Brežice , . , , , 2 —. __ 2 Celje — 1 — 1 Cabar — 2 — — 2 Kamnik ..... 4 — — 4 Kranj ...... 1 — — — 1 Kočevje ..... 1 — — — 1 Konjice ..... — 3 — — 3 Laško ...... 1 — — 1 Logatec 2 1 — — 3 Ljubljana (srez) . , 2 1 2 — 1 Ljubljana (mesto) . 9 2 2 — 9 Maribor desni breg . 9 — 1 — 2 Murska Sobota . . . — 1 — — 1 Ptuj 6 — 1 — 4 Ptuj (mesto).... 1 — — — 1 Radovljica .... 8 2 — — 10 Skupaj Ošpice. — | 39 | 13 Morbilli. - 46 Dolnja Lendava , . 3 3 Kočevje ..... — 8 — — 8 Ljutomer ..... 30 36 30 — 35 Murska Sobota . . , 7 4 7 — 4 Ptuj 5 — 6 — — Skupaj 42 60 42 - 50 Davica. — Diphteria el Croup. Brežice ..... — 1 Celje — 2 — — 2 Celje (mesto) . . , 1 — — — 1 Dolnja Lendava , , — 1 — 1 Kranj 1 — — 1 Kočevje , , . , » 1 1 — 1 1 Krško 2 — — 2 Litija 2 — 2 — — Logatec ..... — 1 — 1 — Ljubljana (srez) . . 6 — 6 — — Ljubljana (mesto) . 7 1 6 — 3 Ljutomer ..... 2 — — — 2 Maribor desni breg . 1 — 1 — — Maribor levi breg . . 1 4 1 — 4 Marihor (mevto) . . 1 2 1 — 2 Murska Sobota . . . 2 — — — 2 Novo mesto .... 3 — — — 3 Prevalje ..... 1 — — — 1 Ptuj 3 3 8 1 2 Radovljica . . . — 2 — — 2 Slovenjgradec . . . 6 1 4 — 2 Šmarje pri Jelšah . . 4 1 1 — 4 Skupaj 43 19 23 3 30 Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis eerebrospinaiis epidemica. Kamnik .... 1 1 Novo mesto .... — 1 1 Skupaj Dušljivi kašelj. - P 2 ertuč -I sis. 2 Ljutomer — 2 — -i 2 Skupaj | — Sen. — Erjsipc 2 as. -l 2 Celje ...... 1 1 — — 2 Kranj ...... 1 — — 1 Litija ...... 1 — 1 — — Ljubljana (mesto) . 6 — 4 — 2 Maribor desni breg . — l — — 1 Maribor (mesto) . , 2 — 2 — — Novo mesto .... — 1 — — 1 Prevalje ..... — l — — 1 Ptuj 1 — — — 1 Slovenjgradec . . , 1 1 1 — 1 Šmarje pri Jelšah . . 1 l — — 2 Skupa) 14 6 «1 — 12 Krčevita odrevenelost. - - Tetanus. Ljutomer 1 .— 1 Maribor levi breg . , , 1 — — 1 Murska Sobota. . . . — 1 — — 1 Skupaj 2 1 — — 3 Otročniška vročica. -ral is - Sepsis puerpe- Prevalje 1 - — -1 1 Skupaj ll -1 — -1 1 Ljubljana, dno 18. junija 1931. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. S 3/28-549. 1884 737. Določitev naknadnega ugotovitvenega naroka. V konkurzmi zadevi tvrdke Kajfeža Antona, veleindustfijalca v Kočevju, se določa narok za likvidacijo in ustanovitev vrste naknadno priglašenih terjatev in onih terjatev, ki bi se morda še priglasile do dne 29. julija, na dan 2 9. julija 1931 ob devetih pri okrajnem sodišču v Ribnici v sobi št. 7. Okrajno sodišče v Ribnici, odd. I., dne 6. julija 1931. Razne objave 1873 »T e k s t i I a n a« tovarna sukna d. d., Kočevje. Zaključni računi za leto 1930. Bilanca. Aktiva: Gotovina Din 3.369'91, imo-vina v poštni hranilnici Din 9.625 94, dolžniki Din 4,112.842-72, surovine 2,376.397'13 dinarjev, blago Din 5,051.440-—, stroji in inventar tovarne Din 2,803-700-—, nepremičnine Din 2,713‘000‘—, premičnine Din 45.800-—, rimese Din 2,191.544-63, vnaprej plačana zavarovalnina Din 12.140"—, izguba: a) za leto 1929 Din ‘283.648 —, b) za Jelo 1930 Din 5.012"82, skupaj Din 288.600-82. Celotna sv o ta Din 19,608.521-15. Pasiva: Glavnica Din 6,000.000'—, upniki Din 13,551.141-15, neplačani davki Din 57.380'—, skupaj Din 19.608.521‘15. Račun izgube in dobička. Izguba: Plače Din 705.570-73, obresti in provizije Din 1,188.494-88, davki in pristojbine Diii 218.051-83, odpisi 530.032-95 dinarjev, obratni in upravni stroški Din 1,661.386-—, skupaj Din 4,303.536-39. Dobiček: Obratni kosmati prebitek Din 4,014.875-57, izguba: a) z leto 1929 Din ‘283.648'—, b) za leto 1930 Din 5012'82, skupaj Din 288.660-82. Celotna svota Din 4,303.536-39. Upravni svet * 188. Objava. Zgubila se je prometna d oz vol a za motocikel izdana od okr. inšpektorata Dravske banovine, komisija za pregled motornih vozil v Mariboru leta 1931, Pol. štev. 2/439, motor štev. 4102. S lem se preklicuje ta listina neveljavnim. Zagreb, dne 7. julija 1931. Diabolo 8epara(or d. d. Zagib, 1. opaši če v a 6. * Objava. Ukraden je bil orožni list št. 20 za lovsko puško dvocevko, izstavljen od okrajnega glavarstva v Brežicah leta 1929. na ime Kapueta Ivan, Miholovee Št. 40 pri Brežicah, in se vsled tega razveljavlja. Mihalovec pri Brežicah, 6. julija 1931. Kapusta Ivan, s. r. * 1876 Objava. Senegačnik Ignacij iz Zadobrove št. 65, občina Škofja vas, srez Celje, sem izgubil svojo šolsko odpustnico osnovne šole v Vojniku. Kdotr jo je našel, ga pozivam, da mi jo v 48 urah po izdaji te objave vrne, sicer jo proglašam za neveljavno. Senegačnik Ignacij, s. r. * 1885 Objava. Izgubil sem izpričevalo II.b razreda drž. deške meščanske šole v Mariboru iz leta 1930 na ime: Požanko Josip, rojen v Boemu (Italija), pristojen v Maribor. Proglašam ga za neveljavno. Požanko Josip, s. r. * 1884 Objava. Izgubil sem šofersko legitimacijo, izdam od policijske uprave v Ljubljani na ime Pollak Jean iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. Pollak Jean, s. r. * 1881 Objava. Izgubila sem prošnjo za dovolitev zapo slitve v kraljevini Jugoslaviji z dne 26. fe bruarja 1930 št. VI/1 6855 ter jo proglašen s tem za neveljavno. Pečenko Ivana, s. r Iz Rihenberka. P. Ripson: 8 Marsove skrivnosti (Koman.) Dull je kar kričal od veselja in jaz sploh nisem mogel priti do besede. Korakala sva počasi naprej, a pripomniti moram, da mi je bilo prav čudno pri srcu in nikakor nisem delil Dullovega navdušenja. Mestoma so bili prostori, ki se niso svetili, a zato so žareli drugi deli tega podzemskega hodnika tem bolj v tej čarobni luči. Napravila sva že kakšnih dvesto korakov, ko sva prišla do mesta, kjer se je podzemska pot cepila: eden hodnik je šel na desno, drugi na levo. V prvem trenutku nisva vedela, kaj nama je storiti, potem pa je Dull, ki je prevzel vodstvo, dejal: — Ce greva po tem hodniku, ki vodi navzdol, bova menda prišla v kakšen ribnik, poln krokodilov in vodnih kač. Oditi morava po gornjem. Nisem ugovarjal, temveč sledil sem Dullu v hodnik, ki se je polagoma dvigal. Na žalost pa je čarobna razsvetljava kmalu prenehala. Menda so bakterije rabile vlažnost globokega hodnika za svoj obstoj in v suhem gornjem delu niso mogle živeti. Tipala sva počasi naprej po temi. Bila sva silno previdna, kajti kdo ve, če se ta hodnik ni končal z globoko luknjo, kamor bi lahkft padli in se ubila. Počasi sva prestavljala eno nogo za drugo. Dull ni bil zadovoljen, jezil se je na čarobno razvelljavo. ki je bila naenkrat prenehala, v trenutku, ko sva jo najbolj rabila. Naenkrat je zaklical: — Stoj. — Kaj pa je? sem vprašal začuden. — Ne moreva dalje, hodnika je namreč naenkrat konec in zadel sem ob zid. — Torej se morava vrniti? — Nikakor ne. Stopite malo bližje. Stopil sem tik njega. On me je prijel za roko ter jo položil na velik železen obroč, ki je bil, kot sem otipal, prikovan v steno. — Stvar je jasna, je vzkliknil Dull. — Kako jasna? sem vprašal začuden. Kaj naj storiva s tem obročem? — Cisto jasno je, da je la obroč v zvezi s skrivnostnim mehanizmom, ki odpira vrata na drugo stran, no prosto. Samo najti morava, kako se ta mehanizem odpira. Ta hodnik brez izhoda vendar ne bi imel nikakega smisla. Primite pošteno za obroč in vlecite. Začel sem vleči za obroč in Dull mi je pomagal. Vlekla sva na vse pretege, tako da sem mislil, da bova obroč izruvala. — Obroč je zakovan v skalo, je divje siknil Dull. — O tem ne dvomim, sem mu odgovoril. Kdor pozna indijska svetišča, mu je tudi znano, da se v njih nahajajo skrivnostna vrata v rezanem kamnu, ki jih je mogoče odpreti le na ta način, da se na goto- vem mestu pritisne na kamen in se potem ta sam od sebe odpre. Vlekel sem tako divje, da se mi je zarjavelo železo •"jedalo v prste, a Dull me je le še priganjal: - Tristo zelenih, vlecite močneje, še močneje! Jaz sem že mislil, da bo obroč počil in da bova odletela na tla, kakor sva dolga in široka, kar je naenkrat nekaj kovinsko zaškrtnilo v skali in obroč je odnehal; pred nama se je prikazala majhna odprtina v zidu in skozi njo sva videla isto čarobno vijoličasto luč, kot v spodnjem hodniku. — No, kaj porečete k temu? je dejal Dull zmagoslavno. Priznal sem, da ga občudujem in stopil sem za njim skozi odprtino. Toda čakale so naju še bolj čudovite stvari. Nekaj korakov naprej sva prišla v velik podzemski tempelj, izsekan v živo skalo. Na zidovih so bili reliefi bojev bogov, vragov in junakov in z vrha visoke kupole je visel ogromen zlat lestenec, v katerem je gorela slaba luč, ki je skrivnostno razsvetljevala veliki prostor. Lestenec se je polagano zibal in radi tega je izglodalo, kakor bi se strašne postave na zidovih premikale in bile žive. Nekaj časa sva začudeno in molče stala in opazovala čudovito podzemsko svetišče. Dull me je pa naenkrat prijel za roko ter mi pokazal velik kip Budhe na oltarju v sredini templja. Tu sem zapazil nekaj, česar prej nisem videl: božji kip, ki je bil kakšnih petnajst metrov visok, je imel očesne punčice, ki so se čudovito svetile. Koliko je veljala svetovna vojna Sedaj, ko se v Parizu pogajajo glede olajšav za plačevanje vojne odškodnine, ki jo je Nemčija dolžna plačevati po mirovnih pogodbah, utegne marsikoga zanimati vprašanje, koliko je veljala svetovna vojna tiste države, ki so bile v vojno zapletene, potem pa vprašanje, za koliko se je Evropa zadolžila Zedinjenim državam na račun vojne. Svetovna vojna je veljala vse prizadete države po najnovejših računih 410 milijard zlatih nemških mark (1 marka = 14 dinarjev) in sicer so ‘295 milijard mark potrošile zavezniške države, 115 milijard mark pa Avstrija in Nemčija in njene zaveznice. Posamezne dežele pa so utrpele sledeče izgube svojega narodnega premoženja: Anglija 34 odstotkov, Nemčija ‘24 odstotkov, Italija 20 odstotkov, Francija 19 od-slotkov, Avstrija 18 odstotkov, Rusija 13 odstotkov Amerika pa 8 in pol odstotka. Največji del teh ogromnih izdatkov so seveda pokrili s posojili, kajti toliko gotovine na svetu sploh ni. Največ so Evropi posodile Zedinjene države in sicer nekaj v denarju, največ pa v blagu. Evropa je potrebovala med vojno ogromne količin kruha, bombaža, topov, municije, obleke in obuvala. Vsega tega blaga pa evropske države niso mogle pridelati in izdelati doma, že zaradi tega ne, ker je silno primanjkovalo delovnih moči, kajti Rusija je mobilizirala 19 milijonov ljudi, Avstrija in Anglija vsaka po 9 milijonov, Italija pa 5 milijonov. V takih razmerah ni čudno, če je izvoz iz Amerike v Evropo rastel kakor plaz. Iz Zedinjenih držav so izvozili v Evropo 1. 1913. za .2 in pol milijarde marV blaga, 1. 1918. pa za 18 milijard. Produkcija vsakovrstnega blaga se je med vojno v Zedinjenih državah dvigala do dotlej nepoznanih in neverjetnih višin: Pšenice so pridelali leta 1918. 25 milijonov ton (prej 19 milijonov ton), ječmena 5'6 milijona ton (3-8 milj. ton), krompirja pa 112 milijonov ton (90 milijonov ton). Jekla so izdelali za 42 odstotkov več, železa za 25 odstotkov, bakra za 18 odstotkov, petroleja pa za 45 odstotkov več kakor pred vojno. Od leta 1914. pa do 1. 1917. so prodale Zedinjene države Evropi za 45 milijard mark blaga. Evropske države so plačevale od kraja svoje dolgove s posojili, ki so jih imele še od prej v Zedinjenih državah, toda tega denarja je i)ilo le za 8 milijard mark. Vse drugo dolguje Evropa Ameriki večinoma še danes. 1450 žrtev vročine Srednji del Zedinjenih držav je vsled nenavadne vročine silno trpel. Po uradnih podatkih je tam umrlo vsled vročine 1450 oseb; od tega števila odpade na Chikago 3G8 žrtev, na Jowo 173, na Wisconsin 1G4, na Indiano pa 65 žrtev. Silno škodo je napravila vročina tudi na polju in skoro vsa letošnja letina je uničena. V južni Dakot cenijo število rodbin, ki so ostale brez vsake hrane, na 5000. Huda tožba zaradi alkohola Pred sodiščem v Berlinu teče sedaj zanimiva tožba, ki jo je vložil biolog dr. Vahn iz Hamburga proti berlinskemu sanitetnemu svetniku in izdajatelju Usta »Deutsches Augte-blatt« dr. Vollmannu zaradi javnega žaljenja, Dr. Hahn je namreč lanske jeseni predaval na mednarodni higijenski razstavi v Draždanih o alkoholu, toda tako, da so bili navzoči »vodo-pivci« in nasprotniki alkohola silno ogorčeni, Dr. Hahn je namreč hvalil alkohol, kar ga je le mogel in je trdil, da »vodopivci« strahovito pretiravajo škodljivost alkohola. Vsak človek ima že v svoji krvi primesen odstotek alkohola in največji možje, kar jih pozna svetovna zgodovina, so bili krepki in čvrsti vinopivci, pa so vseeno dočakali visoke starosti. Macedon-ski kralj Filip je bil kar pravi pijanec, Fride-rik Wiljem pa, oče Friderika Velikega, ni imel nikdar dovolj piva. Slavni slikar Tizian je do- čakal kljub uživanju vina visoko starost 99 let, 80 let pa sta dočakala tudi oba odlična pivca Goethe in Bismark. Vsak liter piva ima v sebi eno petino beljakovine, kar jo potrebuje človek. Dr. Hahn je priporočal na svojem predavanju tudi doječim materaip, ,naj pijejo pivo, ki danes tudi ženskam ne škoduje, ker se bli- ža »vitka linija« svojemu koncu. Zaradi tega predavanja pa je dr. Hahna jako ostro napadel dr. Vollmann v svojem listu in posledica je tožba. Iz vsega pa vidimo, da si učenjaki in strokovnjaki še danes niso na jasnem o škodljivosti ali neškodljivosti alkohola. Novi hangar za »Zeppeline« v Friedrichsruhe Novi hanger ima 900.000 kubičnih metrov prostornine in je največji hanger v Evropi. Cerkev Sv. Štefana v Bremenu je zgorela Požar je V četrtek zelo poškodoval cerkev sv. Štefana v Bremenu. Ogenj se je vnel na strehi, ki jo popravljajo, od tam pa se je naglo razširil na velik del cerkve. Cerkev je dal sezidati 1. 1050. nadškof Adalbert. »Robinsonova« hiša v Bremenu Generalni ravnatelj Roselius je dal sezidati v eni najlepših ulic v Bremenu hišo, ki jo je imenoval »Robinsonov« dom. Robinson CruzoB je bil baje rojen v Bremenu. Hiša je okrašena s prizori iz Robinsonovega življenja. »Desničarji« —1 »levičarji« v živalstvu Profesor Tsai na vseučilišču v Chikagu je delal več let zanimive poskuse z živalmi, da ugotovi, ali rabijo bolj svoje desne ali leve sprednje ude. Največ poskusov je napravil z belimi podganami. Vsako podgano je zaprl v kajbo iz žice in z dnom iz žice, v kajbi pa je položil pšenico v steklenico z jakim ozkim vratom, tako da si je morala žival svojo hrano izbrskati iz steklenice samo z levo ali pa samo z desno sprednjo nogo. Opazoval je obnašanje nekaj stotin podgan, pri vseh pa je ugo'. il, da si brskajo svojo hrano iz steklenice z desno sprednjo nogo, da so torej »desničarke«. Tudi ljudje so večinoma »desničarji« in so to tudi bili v prastari dobi, kar dokazuje najdeno orodje iz tistih časov. Nekateri pravijo, da je desničarstvo in levičarstvo odvisno od vsebine tekočine v obeh delih možganov. Nesreča na cestni železnici v Pittsbnrgu V mestu Pittsburgu (Zedinjene države) se je dogodila na cestni železnici težka železniška nesreča. Težje in lažje poškodovanih je bio okoli 30 oseb, večinoma žensk in otrok. Urednik Milan Zadnek. — ža inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani Noji izumirajo Ptič noj je znan po svojem krasnem perju. Nojevo perje je bilo nekdaj zelo drago, ker so se krasili z nojevim perjem moški in žensko. Dauašnja moda pa se brani ptičjega perja in zato je začela trgovina z nojevim perjem propadati in nojev goje vedno manj. To je posledica vedno menjajoče se mode, ki je uničila že več nekdaj zelo razvitih industrij. Nekoč n. pr. so visoko cenili koralde; odkar pa koralde niso več »moderne«, je industrija korald v Italiji uničena. Prav tako se je zgodilo tudi z zaponkami za ženske obleke. Zaponke je izdelovalo na tisoče delavcev in delavk; odkar pa je moda zaponke odpravila, je ta industrija popolnoma izginila. Nič boljše se ni godilo izdelovalcem glavnikov in zaponk za lase — odkar narekuje moda ženskam striženje na fanta, je ta industrija mrtva. Moda je sedaj uničila tudi obširne farme v Afriki, kjer so gojili na tisoče nojev. Ker nihče več ne kupuje nojevih peres, se te farme več ne izplačujejo in če pojde tako naprej, bo mogoče videti noja samo še v kakšnem zoo-lo-škem vrtu. Izdaja tiskarna »Herknrc, Gregorčičeva ulloa 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Hlhilek.