Poštnina v državi SHS pavšalirana . Stane: Za celo leto.....K 40 — za pol leta......» 20v- za četrt leta . Politično gospodarski tednik Os, Štev. 37 Ptuj, 25. septembra 1921 IIL letnik V soboto, dne 24. septembra ob 8. uri zvečer demokratske stranke v Narodnem domu I. nadstropje in ne v Društvenem domu. Demokrati, pridite vsi! ODBOR. Trinajsta obletnica septemberskih dogodkov 1. 1908 je bila v torek 20. t. m. Takrat sta padla v Ljubljani kot nedolžni žrtvi Adamič in Lunder. Začeli so se bili izgredi v našem Ptuju. Ciril Metodova družba je v Pfcujuv priredila 8. septembra ft)08 svojo veliko skupščino. Proti temu se je dvignilo vse nemštvo in nemškutarstvo po Štajerskem in sosednjih deželah. V Ptuju je nad mirnimi zborovalci pod vodstvom Orniga in njegovih pristašev izlilo vso gnojnico svojega divjega sovraštva. Ptujčani in okoliško prebivalstvo se še dobro spominja onih žalostnih dni. Sicer jih pa spominjajo nanje tudi napisi 20. IX. 1908, ki so se pojavili ta dan na mnogih hišah zagrizenih nemških in riemšku-tarskih Ptujčanov. Prav je, da ta dan in tisto gibanje 1. 1908 ne izgine iz spomina. Je značilen spomin na tedanje naše razmere. S tedanjimi razmerami pa primerjamo lahko sedanje. Oglejmo si nekoliko bliže le tedanje in sedanje razmere v Ptuju. Leta 1908 bi se v Ptuju po mnenju takrat odločujočih nemških in nemškutarskih renegatskih krogov Slovenec javno niti pokazati ne bil smel. Ali je bil Ptuj morda takrat nemški ? Bil je razen uradništva isti ko sedaj. V prometu je takrat ko sedaj veljala slovenščina. Ako si prišel v trgovino, k obrtniku, v gostilno, na trg ali sejem, slišal si takrat ko sedaj ljudstvo govoriti slovensko, čuda ni! Saj je sodni okraj ptujski štel med 50 tisočimi prebivalstva po vsej avstrijski števni umetnosti komaj 5 tisoč ljudi z nemškim „občevalnim" jezikom. Kdor v Ptuju ni znal slovensko, je bil nemogoč. AH vladna in privatna nemškutarija si je bila vtepla v glavo, |da uniči slovenstvo, si ga zasužnji in zgradi nemški most preko naših pleč do Trsta. Kako nasilna sredstva so vladni in zasebni janičarji rabili proti Slovencem, so živo pokazali dogodki 1. 1908, ki so se 1. 1914 le še stopnjevali. Pod zaščito mestne policije si je vsak nemški baraba in naj je bil to viso-košolec ali uradnik ali meščan ali trgovski pomočnik in vajenec smel znesti nad mirnim Slovencem, kakor je hotel. Pretepali so Slovenci, metali jajca, črnila na nje, krali denar iz žepov, ali če se je kdo pri stražniku pritožil, je ta zaprl njega, ne pa razbijača Nemca. Pod vodstvom mestnega sveta samega se je organiziral odbor z županom Orni- gom na čelu, ki je pripravil one poboje in jih ves čas podil. Slovenske pritožbe proti takemu barbarskemu divjanju niso zalegle nič ne v Ptuju, ne v Gradcu in ne na Dunaju. Pravico, ki bodi temelj državam, so Nemci pregnali. Zavrčlo je med našim ljudstvom radi ne-čuvenega takratnega ravnanja z nami, ali nemška vlada je dala rajši streljati na Slovence, nego da bi skrivila las podivjani nemški naravi. In kako se godi Nemcem sedaj pri nas? Uživajo iste pravice ko mi, ima pristoječe jim šole, žive lahko lepo v miru. Ali Nemci s tem niso zadovoljni. Slovenec je premiren, ne pozna maščevanja. Zato pa misli mnogi Nemec zlasti pa še nemški renegat, da sme Slovence še vedno izzivati. Za župana hoče ptujsko nemštvo in renegatatvo izvoliti Človeka, ki je otroke psoval z vindiše Hunde, kar je sodno ugotovljeno. V Ptuja hoče, da se ponove časi Ornigovega paševanja, ko se bo delalo proti Slovencem in proti naši drŽavi. Proti državi širijo te vrste ljudje mržnjo in sovraštvo, zadovoljni so le, kadar delajo dobre dobičke. Bog obvari, da bi smel kdo ugovarjati kaki izzivajoči nemški pesmi. Kakor en mož se dvigne proti njemu vse, naj ima nemško ali pristno slovensko ime, naj vabi ali ne vabi s slovenskimi tablicami po vseh nemškutarBkih gostilnah slovensko občinstvo k sebi. Mi smo prepotrpežljivi. Če nam ne gre v živo, ostanemo mirni. Ali dobro bi bilo včasi, da bi preoholemu izzivanju pokazali pest, včasi enako z enakim vrnili in poučili nepoboljšljive sovražnike, da je tudi za njihovo izzivanje neka meja. do gnalo, katere izmed njih so za naš okoliš posebno priporočljive. Sadje bi se naj prinesl0 v nedeljo dne 2. oktobra zjutraj v „Narodn dom", kjer podpisani stanuje. Sprejemal pa bode sadje tudi v petek 30. septembra in v soboto 1. oktobra, ako komu ta čas bolje ugaja. Sadjarjem, ki se udeleže sadnega ogleda v Ptuju, bodo brezplačno na razpolago letos izišle številke „Slovenskega sadjarja", ki je glasilo sadjarskega društva za Slovenijo. Vinarski inštruktor Zupane. Dopisi. Gospodarstvo. Sadni ogled v Ptuju. Po naročilu pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za kmetijstvo bode podpisani skušal prirediti dne 2. oktobra t. 1. v dvorani „Narodnega doma" v Ptuju sadni ogled, ako mu bodo šli merodajni Činitelji pri tem delu na roko. Sadni ogledi pospešujejo za vsakega sadjarja važno spoznavanje vrst ter omogočajo pravilno izbiro za pomnoževanje vrednih sadnih sort, posebno onih domačih, ki so precej razširjene in pri kupcih priljubljene. Uprav letošnje, za sadje v splošnem neugodno leto je za prireditev sadnega ogleda posebno primerno, ker nam kaže one vrste in pa tudi poedina drevesa, ki eo bile tudi pri neugodnih razmerah rodovitne in so torej vredne pomnoževanja, ako v ostalem zadovoljujejo tudi odjemalce. Šolska vodstva, občinska predstojništva, kmetijske podružnice in posamezne zanimance vabi podpisani tem potom vljudno k sodelovanju. Nagovarjajo naj kmetovalce, da prinese na ogled po 5 ali 6 sadov zlasti tistih vrst, ki so letos razmeroma dobro obrodile. Dalje bi se bilo ozirati posebno na važne domače vrste, ki so razširjene in priljubljene v tamošnjem okolišu. Na znane pomološke vrste bi se bilo ozirati samo toliko, da bi ee V kavarni »Balkan**, Ptuj zadnji teden koncertov izvrstne damske glasbe „ZVEZDA." Obiskujte narodno kavarno. Nov sanatorij. G. dr. Jenko, zdravnik v Ptuju ne zapusti Ptuja. Nasprotno ustanovi z g. dr. Rebulo sanatorij. Ptujski Sokol priredi v spomin kralja-osvoboditelja Petra I. žalno zborovanje, katero se vrši v pondeljek, 26. t. m. ob 18. uri v Društvenem domu. K temu žalnemu zborovanju vabi vsa narodna društva in vso jugoslovansko občinstvo. Telovadba Sokola se še vedno vrši in poživljam vse članstvo, da se iste redno udeležuje, ker se je že deloma pričelo s prostimi vajami za vsesokolski zlet. Opozarjam na to, da so vaje težke in se ne bo mogoče pečati pozneje s posameznikom, kakor je tudi izključeno, da bi se vaj naučil sam v kratkem času. Načelnik. Šport. Dne 27. septembra se vrši v gostilni „pri slonu" (Weissenstein) splošno zborovanje vseh, kateri se zanimajo za šport. Edini s. K „P" je radi slabega zanimanja prišel v razmere, da se mora razpustiti. Zelo žalostno pa bi bilo za Ptuj, da tudi eden klub, kakršnih imajo pa drugih enako velikih mestih po 2 do 3, radi slabega zanimanja naše inteligence za to važno in kulturno delo ne more obstati. Torej pridite vsi in pokažite, da nismo v Ptuju zadnji. Odboru krajevne organizacije JDS v Ptuju. Javljam, da sem danes odložil mandat mestnega občinskega odbornika z ozirom na svojo službo kot gimnazijski ravnatelj. Odboru v informacijo navajam sledeče: 1. Kot ravnatelj smatram za svojo dolžnost, da preprečim že samo možnost nezaupanja do gimnazije — glej moj članek „Politična morala" v „Ptujskem listu" III. št. 24 z dne 19. junija 1921. 2. Zato se tudi ne maram izpostavljati raznim napadom in insinuacijam nasprotnih strank v občinskem odboru, kar bi moglo škodovati mojemu ugledu pred dijaštvom in stariši. 3. Moj izstop je obenem protest proti izvolitvi župana Lozinšeka. Ptuj, 14. septembra 1921. — Z odličnim spoštovanjem Fran Vajda. Vinarska d. d. v Ptuju. Zanimanje za novo podjetje, ki je prevzelo dosedanjo „Weinbau-genossenschaft", je veliko. Weinbaugenossen-schaft je imela zadnji pondeljek občni zbor, — 2 na katerem se je sklenila likvidacija zadruge in odobrila preosnova v novo delniško družbo. Nova družba hoče organizacijo vinogradnikov čimpreje izvršiti in pričeti takoj z obratovanjem. Izdale se bodo delnice po 400 K in bo pristop mogoč vsakemu, kdor se bo hotel pri tem važnem gospodarskem podjetju udeležiti. Prihajajo že prijave od vseh strani. Vsa pismena vprašanja se naj pošiljajo na naslov: Vinarska, d. d. v Ptuju." (Tajnik dr. Fermevc.) Narodna lista kandidatov za dohodninsko volilno komisijo : 1. Lenart Franc, trgovec v Ptuju, 2. Zelenko Ignac, načelnik čevljarske zadruge v Ptuju, 3. Brecelj Alojz, kavarnar v Ptuju. Namestniki: 1. Dr. Franjo Šalamun, odvetnik v Ptuju, 2. Mahorič Franc, posestnik in gostilničar v Ptuju, 3. Lenarčič Fr., železniški uradnik v Ptuju. Za prisednika v volilno komisijo : 1. Dr. Franjo Šalamun, odvetnik v Ptuju, 2. Vinko Šerona, učitelj v Ptuju. — Za okraj ptujski: Topolovec Juri, Ptujska gora, Zadravec Jakob, veleposestnik, Središče, Žurman Janko, Vel. Rodine-Roga-tec. Namestniki: Vindiš Janez, Breg, Sirao-nič Franc, Ivanjkovci, Mikuš Franc, Donač-ka gora. Volitve se vršijo dne 25. septembra 1921 od 8.—12. ure dopoldne in od 2.-6. ure popoldne za mesto Ptuj pri davčnem ob-lastvu, Slomškova ulici št. 15, II. nadstropje. Voli se osebno in ustno. V okraju se voli ob istem času v prostorih davčnih uradov. Volite vsi našo listo ! Slovo g. majorja Djeloševiča.G. major Dje-loševio, dosedanji poveljnik mesta, nas zapušča. Prispel je v Ptuj kmalu po prevratu. Njegov prihod sem je značil uvedbo stroge vojaške discipline pri ptujski posadki. Nikdar in nikjer nismo videli v prejšnji državi tako vzornega vojaštva kot je postalo naše. In vojaki spoštujejo, visoko cenijo in ljubijo Djeloševiča kot vzornega vojaka in moža. V družbi smo spoznali g. majorja kot izvanredno izobraženega častnika in gentlemena. Predaval je parkrat v „Narodnem domu" pri čital-niških večerih. Ta predavanja so kazala mno-gostransko in temeljito znanje v raznih strokah. Občudovali smo ga tudi kot ar an Ser j a srbske „Slave" njegovega bataljona kot pravega gostoljubnega pobratima. Zapuščaš nas, Djeloševič, Tvoja pot gre navzgor. Upamo, da nas v naši prestolnici ne pozabiš. In če pridemo tja mi, se Ti javimo. Ker se g. major Djeloševič, ki odhaja iz Ptuja, radi kratkega časa ne more od obilih svojih prijateljev, znancev in tovarišev osebno posloviti, se zahvaljuje po našem listu vsem tem za izkazano mu pažnjo, spoštovanje in ljubeznivost. S težkim srcem odhaja iz mesta, v kterem je prebil skoro 3 leta eden najlepših delov svojega življenja, zadivljen po iskrenosti in ljubeznivosti bratov Slovencev. Jemljoč najlepše spomine iz Ptuja pozdravlja Vse najsrčnejše. — V sredo, 28. septembra ob 8. uri se snidejo njegovi prijatelji in znanci na valeto v Narodnem domu. Pozor, vojni invalidi! Obči nadpregled se začne za ptujsko mestno občino v pondeljek 26. oktobra t. 1. Potem pridejo na vrsto vse druge občine ptujskega sodnega okraja. Vinska trgatev, ki se priredi pod pokroviteljstvom komandanta mesta Ptuja v Društvenem domu v Ptuju, se vrši 1. ne pa 2. oktobra ti., kakor je bilo to prvotno naznanjeno. Godba : vojaški tamburaši. Začetek ob 19. (7.) uri. Da bode prireditev dosegla svoj namen, vabimo uljudno tem potom vse trgače, plesače in uzmoviče, kakor tudi vse prijatelje vojnih invalidov. Prostovoljna darila: Grozdje sadje, tudi vino se dne 30. septembra in dne 1. oktobra v mali dvorani Društvenega doma hvaležno sprejema. Odbor org. voj. invalidov v Ptuju. Sejmsko poročilo. Dne 20. septembra t. L je bilo na sejem prignanih 185 konj in 790 goved; cene so se gibale od 6—21 K za 1 kg žive teže. Drugi dan je bilo na sejem prignanih 307 svinj, cene so se gibale od 20—29 K za 1 kg žive teže. Občina Janževci. Nisem prijatelj politike in se tudi rad ne vmešavam v njo, pa vendar ko sem slučajno dobi) zadnjega „S1. Gospo- darja" v roke, sem bral neki dopis iz naše občine in se mi je začelo kar gabiti o njem. Kajti neko dopisunče se zaganja v naše poštene občane in hvali na vse pretege neka 2 moža in sicer našega posili župana pa nekega njegovega pomočnika, kako pravična sta ta dva moža. O prvem vam mirnim potom poročam, kako pravičen in Krščanski je mož. Berite in premislite ! Okrajno glavarstvo je dalo za naše uboge občane nekaj koruze in denarno podporo. Ta mož je tako lepo ravnal z njimi, da resnično potrebni siromaki niso dobili nič koruze, zopet drugi so jo dobili, da so prašiče z njo krmili. Kakor sera slišal, so nekateri hodili na Okr. glavarstvo, se zaradi tega pritoževat in so dobili pozneje od-kazano koruzo. Z denarno podporo, kako je bilo tam? Občani, vprašujte njega, zakaj niso njegovi sosedi nič dobili, on pa je dobil! Zato ne, ker on misli, da je samo po njegovem posestvu šla toča, po vaših pa ne. Ni H res, to je miroljubna krščanska pravičnost? Lepo dopisuna zahvalimo za njo. Kar se tiče drugega našega prijatelia, vprašaj ga, zakaj so mu lansko leto pobili na njegovi hiši vse šipe in kaj je govoril v občinski gostilni! Tebi bodo gotovo povedali, zavoljo njegovih zaslug mu gotovo niso pobijali šip, si lahko sam misliš. Kar se pa tiče občinskih volitov in stranke, si lahko čisto miren. To bodemo občani sami opravili brez tebe in ti ni treba gledati na netočnosti naših občanov, kajti mi boderao volili moža, ki bo delil za vse pošteno. Le vprašaj občane, boš videl, kakšen odgovor boš dobil! Ti pa lepo pazi, da ne bode županski sedež odletel doli v brezov gozd in če še mogoče imaš kaj vprašati, se lahko zglasiš. Opazovalec. Obrtno šolanje vojnih invalidov v Sloveniji. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za socialno skrbstvo, invalidski edsek sprejema vojne invalide, ki se žele izučiti v kaki obrti in so brez vsakih sredstev, v svojo oskrbo bodisi v Invalidskih domih v Celju ali Ljubljani, bodisi izven teh. V prvi vrsti se bodo vpoštevali vsled skromnih sredstev, s katerimi razpolaga omenjeni odsek, le težji invalidi s 50 in več % invalidnosti. V to svrho posluje pri invalidskem odseku Posvetovalna komisija za izbiro poklica invalidom, ki sestoji iz zastopnikov invalidskega odseka, drž. pretežne delavnice, drž. posredovalnice za delo, obrtnikov, strokovnega delavstva in invalidske organizacije. V tej komisiji sta kot člana tudi 2 zdravnika-strokovnjaka. — Vsi invalidi, ki so že bili pri ponovnem |nadpregledu ter so sami kakor tudi njih roditelji siromašni in bi se želeli izučiti v kaki obrti, naj pošljejo tozadevne prošnje z invalidskim uverenjem in potrdilom uboštva gori omenjenemu odseku. Št Janž. Ni ga menda greha, ki bi ga klerikalci ne naprtili svojim tudi najpoštenej-šim političnim nasprotnikom, ne vidijo pa obilih smeti pred lastnim pragom, zagovarjajo in branijo svoje tudi najpodlejše pristaše. Tega načela se držijo tudi naši pobožnjaki, ki imajo še posebno piko na preklicane, baje brezverske samostojneže. Vprašamo jih, zakaj pa dandanes vera med ljudstvom peša. Ali ne znabiti zaradi tega, ker g. katehet, znan kot zagrizen političen agitator, zelo pogostoma opušča in zanemarja pouk o veronauku in splošno v verski vzgoji otrok ? Rajši socialista ali komunista ko samostojneža, je njih klic, menda še posebno zato, ker so se njih poslanci predrznih vstopiti v vlado, ki zvezarjem tako grozno smrdi, kar se spozna iz njih pisarjenja in govorjenja. To so jasno pokazali tudi ob prihodu kralj, namestnika g. Ivana Hribarja. Z g. župnikom na čelu so kričali, ne vinarja za sprejem udeležbe ! In res dne 6. avgusta so se poskrili skoro vsi. In gosp. župnik ? Preje strasten nasprotnik sprejema je g. ministra menda le navidezno tako vdano, tako sladko pozdravil, da je v obilnem številu zbrano občinstvu naravnost strmelo, pa delalo tudi opazke, ki govorniku niso bile v čast. Sprejem je bil vkljub grdi, nasprotni agitaciji za naše razmere res sijajen in je gotovo zadovoljil g. namestnika, pa tudi priljubljenega g. okraj, glavai-ja, ki je prišel g. ministru do semkaj nasproti. — Hud trn v petah naših klerikalcev je tudi naš šolski vodja, ki si je, zlasti za časa vojne pridobil za vse občane nevenljive zasluge. In zakaj ga ne marajo ? Ker je prijazen s samostojneži, ksr tudi njim rad pomaga, ker vestno izpolnjuje verske dolžnosti in vzgojuje vestno našo mladino. Nahruli ga zdaj farovški hlapec, kak drugi klerikalni gromovnik na najpodlpjši način in mu greni zadnje dneve tukajšnjega bivanja. Tudi |g. župniku nadučitelj ni po volji, pač pa je visoko čislal bivšega tukajšnjega učitelja denuncijanta, naročnika na bivšega „Štajerca" ter „Marburger Zeitung" iz časov avstro-ogrske nemškonacijonalni oz. nemškutarski listin „Svobodne misli", popolnega brezverca, a vnetega klerikalca, sedaj pa je prijateljsko občeval z učiteljicama, ki vodja in tovarišice domačinke niti pogledali nista. Slišal sem praviti, da so prepovedane radi smrti kralja Petra I. vse veselice, kar je čisto prav. Ni pa umestno, da ste jemali omenjeni učiteljice dva dni slovo ob petju, pitju, pojedini in godbi na harmoniko in goeli v družbi fantov od Sv. Marjete, ki so pogostoma zahajali v šolo in bili tam do pozne ure v noči oziroma rane ure zjutraj. — Kaj bo z izkopanim jarkom čez šolski vrt ? Jeii ukaz oblasti, da se mora zakopati, le na papirju ? Podpore za kmetijsko šolo v Št. Jurju. Okrajni zastop v Ormožu razpisuje 3 (tri) polprosta mesta za letošnji 11 mesečni tečaj na državni kmetijski šoli v Št. Jurju, ki se začne s početkom novembra t. 1. Cela oskrbnina znaša mesečno 240 K, torej znaša ustanova v polovičnem znesku mesečno 120 K. Prošnje je vložiti pri okrajnem odboru do 1. oktobra t. 1. Ustanove so namenjene le sinovom posestnikov ormoškega okraja. Opozarjamo obenem, da je prošnje za vsprejem vposlati ravnateljstvu „Državno kmetijske šole v Št. Jurju" najkasneje do konca septembra. Nadalje se razpisuje jedna ustanova v znesku 2400 K, katero je podaril g Ivan Poplatnik, trgovec z živino pri Vel. Nedelji. Politične vesti. Kralj Aleksander se je vrnil iz Pariza. Po sprejeti ustavi je bil odšel v tujino, kjer je zbolel, tako da ni mogel priti niti k pogrebu svojega očeta. Sedaj je ozdravel in se vrnil, da se udeleži tudi svečanega parastosa za pokojnim kraljem Petrom. Svečani para-stosi se bodo vršili isti dan po vsej državi. Padanje valute se še ni ustavilo. Je nekak gospodarski val, ki je zadel tudi druge države, zlasti manjše. Naša vlada posveča vso pozornost valutnemu vprašanju, se posvetuje s trgovskimi, gospodarskimi in finančnimi krogi, kako bi se dalo padanje ustaviti in dvigniti veljava našega denarja. Ko se mi politično med seboj prepiramo, nas tujci go-podarsko izžemajo. Demonstracije v Prekmurju. Pretekli teden je imela iz Varaždina dospeti v Prekmurje razmejitvena komisija. Madžarski privrženci v Prekmurju so hoteli to priliko izrabiti z a Madžare. Nahujskali so nekaj stotin prebivalstva, da bi oboroženo z gorjačami in deloma z revolverji domonstriralo pred komi* sijo. S pomočjo nahujskane tolpe so se mad-žaroni hoteli polastiti oblasti. Naša žandar-merija z vojaštvom pa je v kratkem razgna-la tolpe in zaprla nekaj madžaronov. Pravi Madžari hočejo k nam. Ko je razmejitvena komisija prišla tudi v neke vasi onkraj prekmurske meje, je madžarsko prebivalstvo v tamošnjih vaseh zahtevalo, naj jih prisodijo Jugoslaviji, ker se jim pod madžarsko oblastjo godi prehudo. To ljudstvo pozna naše in madžarske razmere in hoče prostovoljno k nam; ako nekteri naši ljudje demonstrirajo proti naši državi, je jasno, da so le nahujskani. Iz Madžarske. Madžari nikakor nočejo prepustiti zapadne Ogrske Avstrijcem, kakor določa mirovna pogodba. Ker pa se madžarska vlada ne upa javno upreti, so proglasili zapadno Ogrsko za samostojno republiko. Razen tega se poroča, da zbirajo na Madžar- sitem vojake, da branijo to republiko. Ta vojska je dobro oborožena. Municijo dobivlje celo z Dunaja, da bo streljala proti Avstrijcem. Avstrijska vojska za nič. Avstrija bi morala v prisojene kraje zapadne Ogrske poslati svoje vojake, da zasedejo kraje in jih branijo. Toda avstrijskim vojakom ni do boja, zato pokorščino kratkomalo odpovedo. Grki in Turki v Mali Aziji. Grki so bili v resnici poraženi in so se morali umakniti. Mislijo, da je priSel sedaj čas, ko bi mogli napraviti mir med Grki in Turki, ker vojskovanje oboje le slabi. Razno. Predprodaja voznih kart. Potujoče občinstvo se opozarja, da prodaja naše špedicijsko podjetje „Balkan", Maribor, Aleksandrova c. 35 vozne karte za vse progeJugosla vije in NemSke Avstrije po istib cenah kot železnica ter daje vse potrebne informacije ustno in pismeno popolnoma brezplačno. Proti prepovedi točenja alkoholnih pijač ob sobotah in nedeljah. Govorilo se je, da se namerava sprejeti zakon, ki bo zabranjeval točenje alkoholnih pijač ob sobotah in nedeljah. Sedaj se je oglasila zveza gostilničarjev, ki pravi, da je prejela iz raznih krajev Slovenije od posameznih občinskih zastopstev brzojavne proteste proti nameravani prepovedi točenja alkoholnih p;jač ob sobotah in nedeljah. Iz vseh teh protestov da je razvidno, da so edini dohodki, s katerimi občine pokrivajo svoj proračun, dohodki od pijač in da bo imela taka prepoved katastrofalne posledice za naše občine. Vinogradniki in gostilničarji pripravljajo najenergičnejši protest proti takemu zakonu. Sprememba v voznem redu. S 13. t. m. bo prevažal vlak št. 211 na progi Pragersko Ptuj tudi potnike III. razreda. VJak odhaja s Pragorskega ob 7. uri in dospe ob 7. uri 58 minut v Ptuj. Olajšanje pasjega zapora. Z dne 27. marca 1.1. razglašeni strogi pasji zapor (nagobčnik in vrvica) je v toliko olajšan, da je od sedaj naprej voditi pse ali na vrvici ali pa morajo psi nositi nagobčnik. Za čas globokega žalovanja po blagopo-kojnem kralju Petru I. to je do 27. t. m. je dovoljena godba le v zaprtih lokalih in sicer samo koncerti in sviranje b^ez razveseljevala in prepevanja. Po tem se je strogo ravnati. — 3 — RAZGLAS, Ker je zelo poskočila v zadnjem času cena za krmo in so stroški za nabavo in popravilo orodja veliki, so podpisani ptujski špediterji primorani, da določijo do preklica cene za dovoz itd. sledeče za: Dovoz tovora celih železniških vozov (delavci se zaračunajo posebej: a) živila, špecerijsko blago, železa, vina (v posodi z ne več kot 300 litrov vsebine) za vsakih 100 kg 10 kron b) žita, drv, premoga, cementa, apna, stisnjenega sena, slame, desk, kamne itd. za vsakih začetih 100 kg 8 K; c) odsežnega blaga (Sperrgut) v teži nad 300 kg (praznih zabojev, steklenic, strojev itd.) za vsako vožnjo 150 K ; Pribitek za Breg, Truberjeva cesta, Vičava, Slovenski trg 25%, ulice, ki vodijo na grad 50°/o- Kosovnega blaga za vsakih začetih 100 kg 12 K; ako se želi, da se uujno posamezne dostavi 20 K; Preselitvenega blaga: platovoz otovorjen brez delavcev 400 K. Delavci se zaračunajo po številu in zamujenem času. Dva konja z vozom dnevno 1000 K; „ brez voza „ 900 K; Vožnja izven mesta za približno 2000 kg in 25 km daljave 1000 K, za manjše daljave v primernem razmerju, za večjo daljavo se zaračuna preskrba, prenočišče itd. posebej. Dostavni vozovi (Stellwagen) se morajo izprazniti tekom 2 ur. Za posojilo in uporabo dežnih rjuh dnevno 50 K. Ptuj, dne 11. septembra 1921. Jakob Hatzuo i. r. Franc Pečoik 1r. Barih. Braodiart s. r. Kari Toplak i. r. Jos. Mondietz s. i. Učenka se takoj sprejme pri fotografu Schretter, Ptuj, Ljutomerska cesta 16. Sodarskega pomočnika sprejme v trajno delo pri dobri plači, prosti hrani, stanovanju ter perilu Franjo Repič, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. Globoko obžalujem, da sem obdolžil g. Majbeniča Arnosta, pos. in trg. v Pobrežu tatvine žita, konjev, streljanja zajcev na Turnišah in podkupovanja uradnikov. Moje obdolžitve so vse neresnične. Plačam stroške za C. M. D. 200 K ter se zahvaljujem za odstop od tožbe* Jan Rooina, k i naznanilo, j Krasna Mika preproga ** Naznanjam cenj. občinstvu v Ptuju in okolici, da sem se preselil Iz Rogoznice v PTUJ. Minorttski trg 4, ter izvršujem vsakovrstne obleke kakor n. pr. cestne, športne, salonske i. t. d. Za obilen obisk se priporoča Franc Metličar, krojaški mojster, PTUJ, Minoritski trg štev. 4, poprej klobučar „Plazotta." Glasovir m m m v dobrem stanju proda za 4000 K gospod Pichler, kavarna, Ptuj, Vseh svetnikov ulica. pK§T* Zidana biša ""pBj 7. opeko krita, s tremi sobami, z vrtom za zelenjavo in sndoaosni- koni se takoj proda. Hiša je na Hajdini pri Ptuju tik cerkve in je pripravljena za upokojenca, trgovino ali rokodelca. Plačilni pogoji in cena se izve na Spod. Hajdini št. 62. še nova, velikost 8X4 m se proda. Vprašati pri upravništvu lista. Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v PTUJU, regislrovana zadruga z omejeno zavezo. Vabilo ki bode dne 30. septembra 1921 ob pol 8. uri v spodnji dvorani Narodnega doma. -o-o-o- DNEVNI RED: -o-o-o- 1. Volitev predsednika in podpredsednika. 2. Volitve ostalih 7 članov upravn. odbora. 3. Volitve nadzorstvenega odbora. 4. Slučajnosti. Jos. Gorup, s. r. t. č. načelnih. Razširjajte „Ptujski list/4 -^»H^ *4*4"H>* -^"N^ -^'H^ -^"H^ — 4 — [9®&&!^^^*!8$3^^i$LLLi3Si3 I Medic, Rakove & Zanki, d. z o. z. Ljubljana | *¦ Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov. *$ S, t Centrala: Ljubljana. ttttNtttfft V^| MV Skladišče: Novisad. jjj^ Brzojavl: Merakl, Ljubljana. ^kX^ Telefon 64. <><><>: {§> «¦»*¦ * Podružnica Maribor. Šolska uliea Emajlni laki. Pravi firnež. Barva za pode. v* ™ j^ Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in j j? oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweil3), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski j j? klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. \\ „MERAKL"-lak za pode. „MERAKL-linoleum lak za pode. „MERAKL emajlni" lak. Z'* Ceniki se začasno ne razpo- „MERAKL"-bruno!ine. Ceniki se začasno ne razpo- flS ............ šlljajo. ............ ^_ ............ šlijajo. ............ f^aagfagižgHigigigiggigigigigigggiggiggi f II ir- ll n -=acai —ii ii h 1t=^h Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju J A ff PETOVIA« =it=ic =itz Izdeluje vsakovrstne usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. m^ Cene nizke, postrežba točna. ^js Pozor! Reklamna ponudba! Samo 20 dni veljavna! Ref hočem opustiti svojo zalogo ur, pošiljam V roku 20.dni vsakomur, ki pošlje ta iz časnika izrezani oglas, krasno remontoirko (za gospode), izborno opremljeno, 30 ur idočo, s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 45 namesto 85 dinarjev banko proti prejšnji vposlatvi dotičnega zneska v priporočenem pismu. Ura se dopošlje takoj priporočeno. — Po povzetju se pošlje le proti ari 19 dinarjev. Skladišče ur ADOLF MITH, ZAGREB, '— — Samostanska ul. 4. ------------- Pestunja, katera zna nekaj šjvati, se išče k dvema manjšima otrokoma. Plača po dogovoru. — Vpraša se v upravniStvu lista. »Panonija" d. z. o. z. Izdeluje razne stroje in aparate, posebno tudi razne vinogradniške briz-galne in k njim spadajoča dela. -te Sedež podjetja: PTUJ, Dravska ulica. Koruznico kupi, oz. d& za isto drva, stavb, les ali steljo. Jurij Skrbinšek na Hajdini. Stffi Različni BONBONI (cuker) zoper kašelj, hripavost itd. se dobijo v gornji lekarni pri »zamorcu* v Ptuju. PH. MR. RUDOLF M0LIT0R. Izjava. Pri občinskih volitvah sem volil popolnoma iz proste volje slovenskega župana. Noben demokrat, posebno tudi ne načelnik tuk. organizacije g. dr. Tone Gosak me ni prisilil k nikakemu koraku pri teh volitvah. Popolnoma izmišljena je tudi trditev, daj bi mi bili demokrati odpovedali kredit. Sploh nisem jaz nič dolžan. P(uj, dno 21. septembra 1921. Tušek Ciril, trgovec. Biapca pridnega in poštenega sprejme proti dobri plači W. Dengg, stavb, mojster, Ptuj, Kolodvorska uiica 3. Izjava. Podpisani Jurij Zavec, pos. na Zg. Bregu štev. 32, prosim g. Franca Flogarja, čevljarskega mojstra na Zg. Bregu štev. 30 za odpuščanje, ker sem ga obdolžil tatvine. Za kazen plačam 400 K za C. M. D. in stroške. Zahvaljujem se gosp. Flogerju, da mi je velikodušno odpustil. Jurij Zavee, pos., Zgornji Breg posestvo kupiti ali prodati, naj se oglasi v upravništvu „Ptujskega lista." mlajšo, dobro izurjeno moč išče za takoj — najpozneje pa do 15. okt. ti. trgovina z želez-nino Anton B r e n 6 i č v Ptuju. Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge" v Ptuju. Tisk: W Blanke v Ptuju.