Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulice štev. 15.
Z urednikom so more govoriti vsaki dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se no vračajo.
Inserati:
SeBtstopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popust.
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsaki (lan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer.
V Ljubljani v soboto 1. mareija 1884.
za I^ubljano
v upravnižtvu:
za celo leto (J gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na mesec 50 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po posti velja
za celo leto 10 gl., za pol lota 5 gld., za četrt leta 2 gld. 50 kr. in za jeden mesec 85 kr.
Štev. 3.
Tečaj I.
Volitve v trgovinsko zbornico.
Včeraj smo poročali svojim čitateljem o konečnem rezultatu volitev v trgovinsko zbornico. Izid teb volitev obradostil je narodno stranko, razveselil pa je gotovo vsakega, kateri se sploh zanima za napredek domače trgovine in obrtnije.
Številke imajo posebno logiko in ne treba temeljitega premišljevanja, da izvajamo naravne sklepe iz jasnih premis, katere nam podaja včerajšna volitev. Račun se ujema tem bolj, ker je bila volitev, na katero se ozira, popolnem prosta, ker nikdo ni uplival na vo-lilce in ker tudi zlobnohudomušni kritik ne bi mogel trditi, da se je vlada ali kak drug nepoklican faktor na ta ali oni način utikal v volilno gibanje. Oglejte si številke in kakor v čistem zrcalu se vam bodo pokazali nazori, kateri so merodajni bili trgoviuskim in obrt-nijskim krogom dežele kranjske.
V	dvojnem oziru je bila volitev zanimiva. Jednoglasni votum neprimerno mnogobrojnega obrtnijskega oddelka in ogromna večina v tr govinskem oddelku pričata jasno, da sta obrtni in trgovski stan na Kranjskem v nerazrušni zvezi z domačo zemljo in s slovenskim na rodom, ki po njej od pamtiveka prebiva. Včeraj so dokazali volilci, da je mala obrtnija popol nem, trgovina pa večinoma v slovenskih rokah
—	in to je faktum, kojega ne bode mogla prezirati nobena sistema, katerega ne ovrže niti najzvitejša sovražna sofistika.
čestitamo pa tudi narodnim volilcem, da v preratuujeni skromnosti niso postavili kan didatov v montanskem oddelku. Zmaga bi bila silno težavna, uspeh več nego dvomljiv, in kake bi bile praktične posledice? Izskušeni parlamentarci so čestokrat naglašali načelo, da je krepka, žilava opozicija prava potreba vsaki parlamentarni skupini; od nje izvirajo oni sokovi, kateri razrahljajo mirno gladino, brez nje preneha periodično plimovanje političnega življenja in njegova kipeča veličastnost se spre meni kmalu v otožno monotonijo stagnujočega močvirja. Kontrola, ostro nadzorstvo je živ-Ijenski pogoj plodunosnemu javnemu delovanju in nobeni politični stranki ne ugaja, ako so
Listek.
Vieux Saxe.
r
i.
Stara mati jo je skrbno varovala, in ko je prišla mlada gospodinja v hišo, hranila jo je itak za posebne priložnosti: ono staro posodo iz saksonskega porcelana, ploščeke, skledice in sklede, čašice in stojala; — huda ura je bila v hiši, ako je nerodna roka zakrivila, da se je zdrobilo jedno ali drugo teh čislanih orodij. Poznate ga vsi, ta stari meissenski porcelan — one bele, zveneče ploščeke z njihovimi enakomernimi, recimo : lapidarnimi risa-rijami in nerodnimi cveticami, šopki in lističi
— vse v zatemneli, modri barvi. Dasi jih je muhasta in nepreračunljiva šega in navada izpodrivala in morda izpreminjevala, — barve
— modre namreč in modrega značaja jim ni mogla vzeti ali predrugačiti, in dandanes je
njene rame neprestano obremenjene s tovorom nerazdeljene odgovornosti. To načelo velja za strogo politične korporacije, koliko bolj mora veljati za trgovinsko zbornico, katera ima v prvi vrsti gojiti materijelne koristi ter se le bolj postransko peča tudi s političnimi vprašanji !
Iz druge strani nas pa veseli, da se je tudi nemška stranka resno udeležila volilnega boja, da je postavila primerne, v strokovnjaškem oziru vsega priznanja vredne kandidate. Govorilo se je po Ljubljani in odmevalo je iz dunajskih listov, da se nernško-libe-ralni krogi ne bodo več brigali za take malenkosti kakor so volitve v trgovinsko zbornico, da nameravajo uže pri tej priliki na svojem majaku žigati plamteči signal pasivnega upora. In v istini se nam dozdeva, da so se od neke strani, katera svoje veljave le išče v skrajni negaciji, v strastnem zanikanji, dajali dobri nasveti, naj se nemški veliki obrtniki in lastniki rudnikov popolnem ločijo od velike mase domačih obrtnikov in trgovcev. Čestitamo nemškim volilcem, da se niso udali takim nasvetom, da niso marali, po otročje se kujati v samotnem kotičku abstinenčne politike. Odločno njih postopanje ugaja njih stanovskemu interesu, ob enem pa je dokaz, da se produktivni krogi naših nemških sodeže-lanov nikakor ne strinjajo s taktiko neplodnega kljubovanja. In tudi to je umljiv avis au ledeur marsikateremu nepoklicanemu hujskaču.
In še nekaj druzega! če je razdor med našima strankama še preglobok, da bi se mogli sporazumeti v narodnih in političnih zadevah, toliko je vender gotovo,’ da tega protivja ne treba pri vseh vprašanjih,' ki SS tičejo gmotnih interesov naše domovine. Tu se razprostira obširno polje, tu nas čaka premnogo gradiva za skupno delo. Da iz preobširne tvarine navajamo le eno in drugo zadevo, opozarjamo novoizvoljene ude trgovinske zbornice na dve vprašanji, ki čakati rešitve. Povsod se napravljajo obrtne šole, le kranjska dežela s svojim ravno za ročne spretnosti tako nadarjenim prebivalstvom nima, izimši Kočevskega, niti jedne, in skrajni čas je, da se
slava in vrednost njihova tem večja, kolikor več štejejo let od svojega prerojenja v ognji.
In šega je pač muhasta; letošnjo zimo izmislila si je novo šalo: one modre risarije in črte na belem saksonskem porcelanu bile so predmet nove njene razposajenosti, in dandanes jih vidimo povsod — na papirji in na lesu, na pahljačah in ovratnikih, na tobačnicah in na ženskem krilu, po stenah in mizah — kamorkoli človek pogleda v modernem salonu! In to se imenuje — Vieuz Saxe, — in imenovalo, kupovalo in iskalo se bo, dokler si nestanovitna šega druge burke ne izmisli.
In tudi listkar mora za šego, kamor ga vodi! Njeniin in njegovim proizvodom je kratko življenje dano — njegovim le eu dan , ako mu sreča in urednikova volja ne privošči praznika ali nedelje, ko miruje tiskarna ter je radovedni bralec prisiljen, v ponedeljek zopet čitati list, katerega se je naveličal že v nedeljo.
Vieux Saxe — naj bo torej! Skusil bom risati, črtati, slikati, toda vse le — modro" — kakor je Vieux Saxe. In ko
tudi pri nas merodajne korporacije, na čelu jim trgovinska zbornica, odločno potegujejo za te prekoristne zavode. Iz druge strani pa se množe pritožbe o slabih komunikacijah, ki zavirajo promet, in o neugodnih tarifnih cenah južne železnice, ki jako neugodno uplivajo na gospodarski razvoj naše dežele in tudi v tej zadevi bo enkrat trebalo možate in premišljene besede. Ako nam odlični možaki, ki so včeraj bili izvoljeni za zastopnike kranjske trgovine in obrtnije, s6 združenimi močmi kaj priborijo v enem ali drugem oziru, potem jim je osigurjeno priznanje ne le somišljenikov, temveč tudi uneta hvaležnost vsega naroda po deželi kranjski!
Kako naj bi se uravnale naše občine ?
(Dalje.)
II.*
Po tem takem ne ostaja druzega, poreče marsikedo, nego da se take občine prisilijo, zediniti se z druzimi v veliko občino, ki bode vsemu temu kos, kar od posameznih občin zahteva zakon. Mi temu ne moremo pritrditi, vsaj nepogojno. Vsaka občina ima svoje posebne razmere in posebne potrebe, ki se le redko kedaj popolnoma ujemajo z razmerami in potrebami sosednjih občin. Iz prisiljene združbe mnogih občin gledč vsakterih opravil izviralo bi prej ali pozneje neprijetno in ne-strpljivo stanje med njirn, ki bi se dalo odpraviti le s tem, da,/bi še ž£ulli§Jie občine zopet ločile. Zatorej se v posameznih deželah vedno ponavljaj in množijo prošnje takih Qb£in, da bi sf. jim dovolila razdružba.
In"fey. bj- ne bilo tako? Pri velikih občinah prizadeva pogostno potovanje do oddaljenega občinskega urada, bodisi k volitvam ali rednim in izrednim občinskim sejam, bodisi v družili navadnih ali nenavadnih, važnih in
* V včerajšnjem I. članku se je na 2. strani v 14. vrsti vrinil natisni pogrešek. Namesto: „dajevsak-teri v svoji hiši sam gospodar”, beri: da je vsakteri v v svoji hiši rad sam gospodar.
bi bila časi kaka črta predebela, druga pa pretanka, pomislite, da rišem in pišem na mehko ilovico, kateri je treba v ogenj, da postane tvrda in zveneča ko steklo.
Toda — zgrešil bi bil skoro pot. O pravem času me je še opozoril zadnji znani telegram predsednika dunajske »Slovenije", poslan ,,Slovencu”, in ta brzojavka me je jako prijetno iznenadila. Isprevidel sem namreč, da so se naši mladi rojaki naDunaji resno poprijeli dela — študiranja, in ker nekateri juristi med njimi do sedaj morda še niso imeli prilike, srečati se s kakim paragrafom ali s kako postavo, katera se tiče občnih, bodiži državljanskih ali katerihkoli pravic, lotili so se svojih postav: namreč pravil lastnega društva Slovenije”. Te sedaj tolmačijo, in kakor je med učenjaki pravilno, ločili so se v dve stranki. Stvar je imenitna, in če bode kedaj pisal naš najmlajši odvetnik zgodovino slovenskega pravnega razvitka, gotovo ne bode pozabil teh važnih razprav, ki se vrše sedaj na Dunaji pri Dreherji ali* pri „Tropperji“ — (dejali
neznatnih opravilih, jako veliko stroškov, kateri so tem bolj občutljivi, Čem bolj je potovanje — zlasti v goratih krajih, po zimi in v hudih vremenih ali zaradi slabih ^ in strmih potov —- težavno in celo nevarno. Zelja torej, da se taki neugodnosti z razdelitvijo velike občine v okom pride, je opravičena.
In kako zahomotana in zatorej po navadi pomanjkljiva, pa vender draga je uprava velike občine, ako mora opravljati sama vsa in vsaktera opravila lastnega in izročenega področja! Da bodo v taki občini v denarstvenih zadevah razvidne vkupne in posebne dolžnosti in pravice posameznih k njej spadajočih občinskih delov ali podobčin, treba, da se napravi vsako leto vkupen preudarek ali proračun za vso občino ali županijo, in glede na posebne potrebščine (za ceste, pota, šole itd.) posameznih podobčin tudi poseben proračun stroškov in dohodkov za vsako teh podobčin, za katere se mora vrh tega določiti tudi mera, po kateri se bodo, ako občinski zastop tako sklene, od posameznih občanov zahtevale službe za občinske potrebe, oziroma mera, po kateri se bode namesto njih pobiralo dotično odkupilo. Pa to ni še zadosti. Ne gledč na razdelitev plače, ki jo dobiva občinski poljski čuvaj, ali ki jo dobiva tu pa tam občinski pastir od občanov, kojih živino pase v čredi po občinskih zemljiščih, mora se napraviti za posamezne podobčine še posebna razdelitev davkov in druzih davščin, ki gredo od posesti in uživanja teh zemljišč, potem stroškov za njih nadzorovanje med tiste občane, ki so deležni njih užitkov, in sicer po meri delež-nosti, katera mera se leto za letom spreminj a. Ravno tako se morajo stroški za take naprave, ki bi bile v prid le temu ali onemu kraju v občini, n. pr. za javne vodnjake ali vodovode, za ulično svečavo, za tlak itd., razdeliti med tiste občane, ki potrebujejo takih naprav, in to spet na podlagi posebnih proračunov.
A če je v veliki občini uže sestava raznih proračunov tako težavno delo, tem težavnejše je med letom delo dotičnega računovodstva in koncem leta sklepanje posameznih računov. Treba bi bilo res v vsaki občini za taka dela spretnega knjigovodje. Ni po tem takem čuda, da ima redko kje velika občina svoje račune v pravem redu, kar je gotovo žalostno in napravlja le nejevoljnost med občani.
Največkrat pa se čujejo tožbe, da se v velikih občinah navadno zanemarjajo interesi dotičnih podobčin, v kojih sklepa po svojem sprevidu večina zastopnikov, katera ali ne poznava razmer in potreb teh podobčin, ali se za nje ne briga, ali pa ima celo svoje posebne, podobčinam nasprotne interese, za katere se poganja v prvi vrsti, ne glede na pravico in na občni blagor.
Po tem takem je razumevno, da se ljudstvo ne more unemati za velike občine, v katerih so namreč združiena vsa opravila lastnega in izročenega občinskega področja._____________________ (Dalje	prihodnjič.)
smo časih, sedaj je pa baje druga firma) — o potrebi dveh tretjin glasov. Čudno se mi pri tem učenjaškem boji jedino to vidi, da filologi in filozofi zmagujejo — stare juriste — „po-mahane glave“, kakor smo jim rekli ob svojem času, ali „stare bajte", kakor pravijo sedaj.
V	Gradci pa niso tako bojeviti! Se ve da „Triglav“ tudi nema toliko častnih članov, kakor dunajska »Slovenija".
Zadnji je bil pri »Triglavu4* menda dr. Janez Bleiweis, in ta spi mirno smrtno spanje, —: blagor mu! A častni člani dunajske „Slovenije" so milovanja vredni: nad njimi visi Damoklejev meč »izobčenja" ali »izbacnenja", kakor je nekdo jedenkrat predlagal, in vležejo se morda zvečer k počitku kot častni člani, a drugo jutro jim prinese brzojavka vest, da so „izbacnjeni“ bili okolu — polunoči.
Pa gospodje naj se tolažijo, potisneni bodo v lepo družbo: Razlagu, Tomanu in drugim se je tako ali jednako godilo, in jaz sem bil tudi poleg, ko smo glasovali — in celo nekemu radikalnemu dohtarju je bilo jedenkrat
Politični pregled.
Avstrijsko-ogersko cesarstvo.
V seji 29. febr. zahteva dr. Menger, naj vlada razloži svoje stališče glede privilegija severne železnice. Foregger in tovariši interpelujejo ministra Pražaka, zakaj celjsko državno pravdništvo ne dopušča celjski „Deutsche Wacht“, kadar je konfiskovana, takoj prirediti nove izdaje. Interpelant vidi v tem žaljenje tiskovnega zakona. Ministerstvo terja nov kredit za gradbo češko - moravske transverzalne železnice.
V klubu zedinjene levice je poslanec dr. Jaques naznanil, da namerava v zbornici urgirati obravnavo o odsekovem poročilu, naj se omeji objektivno postopanje v tiskovnih zadevah.
Zopet socijalističen zločin na Dunaji!
Policija je hotela prijeti moža, ki je bil na sumu, da je v zvezi z anarhisti; on zbeži in ko ga preganjajo, ustreli šestkrat s svojim revolv erjem ter rani dva narednika. Naposled so ga vender premagali in v zapor utaknili. Kaj poreko k temu novemu zločinu oni poslanci, ki so v svoji rahločutnosti se protivili izjemnim naredbam?
Tuje države.
Pri obedu, katerega je poslanec Sabu-rov 29. febr. priredil na čast ruski deputaciji v Berolinu, napil je znani general Gurko nemški armadi; odzdravljal je nemški general Bohn, napivši hrabri ruski vojni.
V angleškem parlamentu utemeljil je Gladstone v dolgem in sijajnem govoru novi volilni zakon. Gledč mest se ni mnogo predrugačilo, po deželi pa dobijo volilno pravo vsi posestniki ali najemniki zemljišča, katero je vsaj na 100 gl. cenjeno. Ista določba velja tudi za Irsko. Ob enem je Gladstone obljubil, da bode prihodnje leto predlagal novo razdelitev volilnih okrajev. Ves govor bil je sprejet z burno pohvalo. Ako obvelja Gladstonov načrt, se s tem volilno pravo na Angleškem tako razširi, da je le en korak še do splošne volilne pravice.
Irski teroristi ne nehajo z dinamitom plašiti londonskega prebivalstva. Predvče-rajšnem so prijeli v neki hiši blizu obrežja tri osebe, ki so pri sebi imste veliko dinamita. Baje so nameravale, razrušiti justično palačo.
Na Italijanskem imajo ministersko krizo. Zbornica sprejela je načrt Baccellijev o reorganizaciji višega pouka s tako neznatno večino, da je vsled tega ministerstvo demi-sijoniralo.
Razne vesti.
— (Imenovanje.) Nj. Veličanstvo je imenovalo kanonika in profesorja veronauka na malo-stranski gimnaziji v Pragi dr. Ferd. Hechta članom dež. šolskega sveta za Češko.
izobčenje zažugano, tedaj ko je sedel med dvema stoloma in ga je dunajski Klič v ranjkem »Pavlihi" tako idealno karikiral — pardon — naslikal.
Tedaj pa še ni bil tako radikalen, kakor je dandanes. » Dohtar** se ne vstraši nobenega, če ni močnejši od njega", piše »Pavliha" v poročilu o trebanjski volitvi, ter nadaljuje: »Dohtar** se je od straha za levim ušesom praskal, ko mu je dohtar Rezglas molil Klajbosovo pismo, potler je pa rekel: boljši je drži ga, kakor lovi ga. Dajte pero in tinto! Kakor se je to zgodilo, pa je zmagovalec zmagan počenil mej dva stola; on je tel na občjeh sedet, in zdaj nejma nobenega pod seboj."
Med dvema stoloma — to je bridka pa jako pogosta nezgoda; endemična je večjidel, le ob času volitev postane epidemična. Lansko leto je zahtevala mnogo žrtev in jedna je bil tudi naš slovenski — Schonerer. Na svidenje!
— (Naučili minister) je imenoval'arhitekta Leop. T hej er -ja vodjo strokovne šole za lesene izdelke v Bocnu na Tirolskem.
— (Dr. Edmund Nemi n ar), nekdaj mirno-redni profesor rudninoslovja na vseučilišči v In-špruku, stal je te dni na Dunaji pred sodnijo, ker je goljufnim načinom izvabil ljudem blizu 140 000 gld. Ostavil je svojo stolico profesorsko in se lotil industrijelnih podjetij, kupoval rudnike, gradiče in se ponašal kot bi bil lastnik časopisa „Tribiine", založenega od pokojnega Skrejšovskega, ter je bil listopada meseca priprt. Zatožena sta tudi dva uradni slugi, koja sta ga vselej pravilno svarila, nego so mu imenje njegovo zarubili. —
Z Dunaja se je pa včeraj brzojavilo, da so porotniki dr. Neminara nekrivega spoznali goljufije in zapeljevanja k zlorabi uradne oblasti; obsojen je bil potem zarad zakrivljone krido na šost mesecev ostrega zapora. Oba uradni slugi bila sta obtožbe oproščena. Iz druge strani se nam poroča: »Doktor Neminar je naredil sijajno karijero. Ne posebno nadarjen dijak (pisatelj teh vrstic je mnogo deloval z njim po znanstvenih zavodih dunajske univerzo), znal se je vsacemu prikupiti in ne spominjamo se človeka, ki bi se bil znal tako hitro udomačiti in priljubiti. Podpirala ga je pri tem jako elegantna in lepa vnanjost in dober jezik.
Še le 27 let starega, poklicali so ga na univerzo v Inomostu, kjer je deloval kot izvanreden profesor s 1600 gld. plače na leto — se ve da ne dolgo, ker poslušatelji so se kmalu naveličali hoditi zastonj čakat v kolegije; gospod profesor namreč navadno ni prišel. Bil jo cele čase na popotovanji in senat akademiški je moral konečno ministerstvu predlagati, da se mladi g. profesor odpusti, kar se je tudi zgodilo 1, 1881. Že tedaj pričete svoje spekulacije je potem nadaljeval v velikanski meri, kakor je sedaj pokazala obravnava.
— (Ruska deputacija.) Ruski car poslal je v Berolin deputacijo, da čestita nemškemu cesarju k sedemdesetletnici, odkar jo prejel križ reda sv. Jurija. Prišli so zastopniki regimenta Kaluškega, v katerem je pred sedemdeseti leti sedanji nemški vladar dobil omenjeno odlikovanje; njim so so pridružili vitezi reda sv. Jurija vseh vrst. Prvi vrsti stoji na čelu veliki knez Mihael Nikolajevič, ki je dobil oni red pri padcu mesta Karsa, drugo zastopa general Gurko, guverner poljski, ostale pa grof Suvalo v in knez Obolenski. Tudi štirje prostaki so prišli, kajti red sv. Jurija se deli tudi navadnim možem ruske vojske. Veliki knez ni želel posebnega sprejema pri prihodu v Berolin, vender je prišel popolnoma nepričakovano kronprinc, ki je prosrčno pozdravil do&lo doputacijo. Njen vodja, veliki knez Mihael, jo stric carjev in star kacih 51 let, lepo postave in uže nekoliko osivelo brade. Posebno pa so se Berolinci čudili šesterim podčastnikom, ki so odposlani od ruskih polkov. Vsi so pravi orjaki; nekateri so zaviti v dolge, sive halje in imajo velikanske meče, druge odeva kožuhovina in opasane nosijo črkesko krive sablje; velike črne brade ne pogrešamo pri nobenem. V istini pravi tipi ruski!
— (Hab en t sua fata l ilel li.) V Heidelbergu je umrl Val. Korsch, bivši urednik ,,1’etro-gradskega časnika", in upniki prodali so njegovo biblioteko, broječo 5000 zvezkov, za colih — 45 goldinarjev.	_______________________
Dopis.
Z Dunaja, 26. febr. (Izv. dop.) »Slovenski Narod" poroča v 45. štev. t. 1., da je akaderaično društvo »Slovenija" v svojem shodu dne 20. febru-varija g. prof. Šukljeta izobčila kot svojega častnega člana zaradi njogovoga vodonja proti težnjam slovenskega naroda. Oprostite mi, da Vam to poročilo, iz katerega vsake vrste zija neka vesela škodoželjnost, nekoliko pojasnim.
Te dni je prišel na Dunaj neki gospod ter je prinesol iz Ljubljano imonitno novico, da jo prof. Šukljo nekje rekel: »Kaj so moni mari pravšne mošnje dunajskih študontov!" Omonjoni gospod je trdil, da v<5 ta izrek prof. Šukljeta od noke vse voro dostojno pričo, a da njonoga imena no smo izdati. S tem Šukljotovim izrekom, sklepali so nekateri gospodje, ki j us študirajo že po 6, 7 in 8 lot, žaljena je vsa slovenska mladina in s znanim interpretovanjem člena XIX. vos slovenski narod ergo Šukljeta je treba bacniti iz »Slovenije."
»Slovenija11 ima zdaj 39 članov, trije so zadnjič pristopili, da so pomagali podpirati radikalni predlog. Zastonj so predlog pobijali, z izvrstnimi razlogi nekateri juristi. Kazali so na jednak slučaj 1. 1875., ko je tudi »Slovenija“ izključila svojega častnega člana dr. Razlaga, zato kor ga je napadal »Slovenski Narod". In vender slovenska mladina ni imela nikoli večjega in bolj požrtvovalnega dobrotnika in podpornika, kakor je bil dr. Razlag, ki dijakov ni podpiral samo z besedami in priporočili, ampak tudi z novci, in ki se je Ves čas svojega življenja trudil osnovati društvo v podporo slovenskih vseučilišnikov. Dr. Eazlag je bil tudi večkrat drugačoga političnega mišljenja, nego njegovi tovariši poslanci, napadali so ga za tega delj grdo po časopisih; a dan danes je vsak preverjen, da jo naša domovina imela kaj malo tako plemenitih, rahločutnih in poštenih domoljubov, kakor je bil dr. Razlag. S tem, da je »Slovenija" izključila njega, osramotila je 1.1875. sebe, a ne dr. Razlaga. Sploh pa na vsem svetu nikjer ni te navado, da bi se častni člani izobčevali iz društev. In kdo bode v prihodnje še hotel prevzeti od „Slovenije" častno članstvo, katero mu danes neprošena ponuja, a jutri zoper njegovo voljo p o sili jemlje? S takim početjem »Slovenija" posnema zagrebško Starčevičijance, ki so tudi v aka-demičnem društvu Strossmajerjovo podobo sožgali in Bleiweisovo sliko iz društva vrgli.
A vsi ti razlogi so bili bob v steno. Pri glasovanji je bilo 10 glasov zoper, a 11 glasov za izobčenje. A predsednik g. Murko izjavi na to, da so po društvenih pravilih častni člani volijo z 2/3 glasov, in da mora dosledno tudi za izobčenje biti */s glasov. Po živahni debati se je potem volilo sodišče, da razsodi, če g. predsednik prav tolmači. In to sodišče je izreklo, da ima gospod predsednik prav! Zdaj sodite sami, če je bil profesor Šukljo res izobčen iz društva, kakor poroča »Slovenski Narod!"
Zvedeli smo pozneje tudi, da prof. Šuklje podvrženih mu besed nikoli ni govoril. Zvedeli smo pa od predlagateljev samih tudi v resnici klasično, brezimno pričo, na katero so se oni opirali. Ta priča je neki „philh.dr.u M. M., zdaj v Trstu. Njegovo zanimivo biografijo je pod naslovom „Nov doktor" prinesel letošnji »Škrat" v svoji 3. štev. na 10. strani. Ta biografija bodi g. predlagateljem živo priporočena!
Domače stvari.
(Orna maša.) Danes zjutraj ob 10. uri bral jo v tukajšni stolni cerkvi visokočastiti gospod stolni prošt Josip Zupan z veliko asistenco slovesno črno mašo za Njegovo Veličanstvo pokojnega cesarja Franca I. Navzoči so bili g. deželni predsednik Andr. baron Winkler s gremijem deželne vlado, excelenca fml. Evgen vitez pl. Mfiller, g. generalmajor Groller pl. Mildensee z mnogimi častniki, višji dostojanstveniki tukajšnih civilnih oblastij, mestnega zbora, kupčijske zbornice in zastopniki raznih ljubljanskih učilišč.
— (Nova okrajna šolska nadzornika.) Vis. c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je imenovalo profesorja na c. kr. ljubljanski realki Andreja Senekoviča šolskim nadzornikom v radovljiškem, ravnatelja na c. kr. učiteljišči Blaža Hro-v a tli a šolskim nadzornikom v kočevskem okraji, oba za ostalo funkcijsko dobo.
— (O enketi), katero je sklical deželni odbor zarad preobloženja naših posestnikov z hipotekarnimi dolgovi, izvedeli smo sledeče. Enketa bodo imola tri sojo. Prvo sojo v dan 16. aprila ob 10. uri dopoludne. Teh enketnih sej se bodo po izvodbi dožolnozborskih ukrepov vslod povabila udeležili:
1.) vsi kranjski deželni poslanci; 2.) kranjska kmetijska družba po troh delegiranih zastopnikih; 3.) slavna c. kr. vlada in 4.) naslednje osobnosti, ki so o razmerah kmetijskoga stanu dobro poučene, iu sicer občinski predstojniki: Martin Bavdok v Bdmatu, Vinko Ogorelec v Škofolci, Josip Potepan v Dolenjem Semonu, Janoz Levec v Mengišu, Aleksij Valjavec v Bistrici, Anton Planinec v Boštanji, dr. Ignacij Namorš v Veliki Dolini; dalje gospodje: dr. J. Mencinger v Krškem, dr. Josip Koslor v Ljubljani, II. baron Lazzarini, veleposestnik v Smledniku, Janko Urbančič, veleposestnik pod Turnom, Adolf Obreza, državni poslanec v Cdrknici, Fran Kotnik, posostnik na Vrhniki, Anton Aleš, dekan
v Somiču, Anton Golobič, dekan v Cerkljah, Anton Ogulin v Novem Mestu, Fran Kavčič v Št.Vidu pri Vipavi in c. kr. okrajna glavarja, gospoda Jan. Mahkot v Ljubljani- in Anton Globočnik v Postojini. Slavno c. kr. deželno prodsedstvo se ob jednem prosi, da naznani imena onih članov, ki imajo zastopati pri enketi c. kr. deželno vlado. Vprašanja, koja bo enketa razpravljala, se ob pravem času naznanijo enketnim članom. Le-ta vprašanja so tičejo naprave kmetskih domov, kmetskega dednega prava, hipotekarnega zadolženja in kmetijskega zasebnega kredita, dalje sredstva v povzdigo kmetijstva in pospešitve domače industrije in konečno, kako za-pročiti po nekaterih krajih razvajeno prekomerno žganjopivstvo. Vrhu tega pridejo na vrsto v pogovor razne nepriličnosti, obsežene v poročilih župnijskih uradov, c. kr. okrajnih glavarstev in c. kr. okrajnih sodišč, ter se bodo nasvetovala sredstva, kako temu pomoči.
— (Na c. kr. babišči) v Ljubljani je bil slovenski učni tečaj dne 28. in 29. februvarija zaključen pod predsedništvom vladinega svetnika gospoda dr. vit. StOckla s natančnimi izpiti. Izmed 12 učenk, koje so se priglasile k tem izpitom, nahaja se 11 z Kranjskega, 1 z Štajerskega. Petero učenk je dobilo spričevalo »prav dobro", 5 »dobro" in 2 »povoljno".
— (Občni zbor hranilnega in posojilnega društva) v Ljubljani bode v nedeljo
2.	marca ob 10. uri dopoludne v steklenem salonu Sclireinerjeve pivarne na sv. Petra cesti. Na dnevnem redu je ogovor ravnatelja, poročilo in sklepanje o društvenem prometu za pretečeno leto, poročilo progledovalnega odseka, volitev pregledovalcev in posamezni nasveti udov.
— (Slovenci v Sudanu.) Kakor so vidi iz imenika pri Tokarji ubitih vojakov Bakerjevega oddelka, storili so smrt v daljnem Sudanu tudi sledeči Slovenci: Krivičič iz Istre, Smrekar iz Postojine (drugi ugibajo, da je to ista oseba z nekim Mih. Smrekarjem iz Tolmina, bivšim korpo-ralom v 22. pešpolku) in Ljubljančan Potokar. Naj jim bode lehka zemlja afrikanska!
— (Tepež.) V žganjariji v FrOlichovi hiši stepla sta se včeraj dva žganjopivca, in eden teh junakov je bil pri pretepu tako težko ranjen, da so ga prenesli v bolnišnico.
— (Tatvina.) Predvčerajšnjem po noči so pri hiši na Tržaški cesti št. 28, katera ima biti v kratkem prodana po eksekutivni dražbi, neznani tatovi odnesli vsa okna, vrata, vratiča od poči, in celo vodnjaku lakomneži niso prizanesli.
— (Olepšanjo) frančiškanske corkvo vrlo naprodujo. Sedaj so postavili nova znotranja vrata pri vhodu. Narejena so iz solidnega orehovega lesa in stekla, ki je vlit na poseben način — tako zvani »Kathedralglas" — in ki nareja prav lep vtis. Razrezan je na male tablice, ki so potem zopet umetno skupaj sostavljene. Vsa vrata so okusno okovana; izvršila jih je znana tirolska firma.
— (Uboj.) Mnogo se je užo govorilo in pisalo o sramotni prikazni, da se na Kranjskem neče zmanjšati število ubojev in težkih poškodeb. Tak žalosten slučaj so nam zopet javlja z Gorenjskega: V dan 24. febr. okolu 8. uro zvečer sreča 171otni fant Lovrenc Slamnik, po domače Fortun iz Spodnjih Gorij (okr. radovljiški) na cesti 231etnega fanta Val. Čopa, po domače Jermanovega, kojega brez vsacega povoda s žepnim nožem tako nevarno zabode v levo stran vratu, da je Čop vsled ra-njenja v nekoliko urah izdihnil svojo dušo. Slamnika so priprli; sodnijska preiskava bo pak pokazala, ali jo ta zločin učinil vsled nepremišljene porednosti ali v pijanosti.
— (Prihodnji tedon) pričnemo s prevodom 'furgenove izvrstne povesti »Punin in Ba-burin", na kojo uže sedaj opozarjamo čostito občinstvo. — Ob enem naznanjamo, da naročniki »Laib. Zeitung" po deželi lehko prejemajo »Ljubljanski List" pod istim zavojem, tako da odpado poštnina.
Telegrama »Ljubljanskemu Listu “
Berolin, 1. marcija. »Norddeutsche allg. Zeitung" odločno zanika, da bi se bil Bismarck leta 1881. z nekim članom najvišjega poljskega plemstva v Varzinu razgovarjal o poljskih aspiracijah proti Ruski. Petnajst let ni bilo niti jednega Poljaka v Varzinu.
London, 1. marcija. Vlada angleška je sklenila, da se pošlje vladi Združenih držav uljudna depeša, gledč akcije amerik. občanov, ki snujejo in izvršujejo na Angleškem dinamitne zarotbe v pokončavanje oseb in imetka.
Poslano.
Dragi rojaki!
Pri dopolnilnih volitvah za kupčijsko in obrtnijsko zbornico zmagali so naši kandidatje z ogromno večino. Nad tern zahvaliti se imamo v prvi vrsti ndrodnim volilcem, v drugi pa onim domoljubnim zaupnim možem po mestih in na deželi, kateri so s svojo delal-nostjo in požrtvovalnostjo pripomogli, da se je toliko narodnih trgovcev in obrtnikov udeležilo volitve. Narodni centralni volilni odbor ima prijetno dolžnost, zahvaliti se najtopleje vsem, ki so sodelavali pri sijajni narodni zmagi.
V Ljubljani dnč 29. februvarija 1884.
Za narodni centralni volilni odbor:
Dr. If. vit. Bleivveis.
Ilr-Jidni glasnik
z dnč 1. marca.
Vladina objava z dnč 29. februvarija 1.1., zadevajoča pozivljenje 4. razreda k vojaškemu naboru za
1. 1884 na Kranjskem in da se po § 44 omenjenega zakona za ta naborni razred prepoveduje ženitev.
Razpisane službe : Pri c. kr. okr. sodniji v Višnjej gori služba uradnega sluge z letno plačo 250 do 300 gld. in 25°/0 aktivno doklado. Prošnje do 30. marca c. kr. predsedništvu okrožne sodnije v Rudolfovem. — Pri omenjeni okrož. sodniji izpraznjeno je mesto sodnijskega pristava IX. razreda. Prošnje do 11. marca c. kr. predsedništvu novomeške okrožne sodnije. — Na dva-razredni ljudski šoli v Košani nadučiteljsko mesto z letno plačo 500 gld. Izvedenci v orgljanji imajo prednost. Prošnje do 30. marca okr. šol. svčtu v Postojini.
— Na dvarazredni ljudski šoli na Studenci služba
2. učitelja, 400 gld. in prosto stanovanje; prošnje do 20. t. m. okr. šol. svčtu v Krškem.
Eks. javne dražbo: Posestvo Fr.Šimčevo, oziroma Marije Šimčeve iz Prapreč, sodno cenjeno na 650 gld., dnč 15. aprila, 15. maja in 24. junija v Rudolfovem.
— Posestvo Julije, Evgenije in Emilije Milavec iz Cerknice, sodno cenjeno na 8250 gld., dnč 29. marca v Logatcu. — Posestvo Antona Repiča iz Gradiš, sodno cenjeno na 611 gld., dnč 22. aprila, 23. maja in 24. junija v Vipavi. — Andrej Vidmarjevo posestvo iz Rakitne, cena 4135 gld., dne 22. aprila na Vrhniki. — Posestvo Antona Zajca iz Vidma, cenjeno na 240 gld., dnč 27. marca, 24. aprila in 15. maja v Za-tičini. — Fran Orešnikova zemljišča iz Sbur, sodna cena 3953 gld., dnč 2. aprila, 7. maja in 11. julija v Mokronogu. — Posestvo Blaža Gašpariča iz Bezgovice, sodna cena 935 gld., dnč 7. maja, 11. junija, 9. julija v Kočevji. — Posestvo Tomaža Sidovna iz Z1 ane, sodna cena 1824 gld. 50 kr., dnč 22. marca, 22. aprila in 23. maja v Radovljici. — Posestvo Jakoba Svrža z Slapa, sodna cena 800 gld., dnč 11. novembra, 12. decembra 1884 in 13. januvarija 1885 v Vipavi. — Posestvo Frana Boleta iz Slavine, sodna cena 2490 gld., dnč 2. maja v Postojini. — Posestvo Marije Penko iz Kala, sodna cena 750 gld., dnč 5. maja v Postojini. — Posestvo Josipa Lenarčiča iz Nadanjega Sela, sodna cena 4133 gld., dnč 9. junija v Postojini. — Posestvo Antona Dolesa iz Hruševja, dnč 25. junija v Senožečah.
— Posestvo Josipa Čepka iz Vovč, sodna cena 1785 gld., dnč 16. maja v Postojini.
Dodavanje. C. kr. vodstvo idrijskega rudnika razpisuje, da treba: 2000 hektol. pšenice, 1600 hektol. rži in 1000 hektol. turšice, in sicer jedno polovico žita do konci aprila 1.1., drugo pa do konci maja 1884. Prošnje do 21. marca 1884 do 3. ure popoludne c. ki-, rudniškemu vodstvu v Idriji.
Proglašen za mrtvega je trgovski pomočnik Krstan Rosman, porojen v Rifenberku na Goriškem, ki se je 1. 1853 mudil v Gradcu a potem izginil.
Umrla Jo
v bolnici:
Dnč 28. februvarija: Ana Turk, dekla, 40 let stara, za rakom v trebušni žlezi.
Tivjci.
Dnč 28. februvarija.
Pri Maliči: Lampl, trgovec z Dunaja. — Miiller, fabri-kant iz Remscheida. — Grof in grofinja Bombelles z Hrvatske. — Frauendorf, soproga grašč., pl. Wil-don, fužin, soproga z Spodnje Štirske. — Rothel, trgovec iz Kočevja.
Pri Slonu: Trauttenberger, Nagy, Lustig, trgovci z Dunaja. —Wiederwohl, trgovec iz Trsta. — Marini, trgovec iz Škofje Loke.
Pri bavarskem dvoru: Vatovec, posestnik z Rašice.
—	VVernig, mesar iz Postojine.
Pri južnem kolodvoru: Premisel, trgovski potovalec iz Budapešte. — Mayer, trgovski potovalec iz Maribora.
Poslano.
V št. 37 tukajšnjega lista «S1. Narod» nas neki brezimnik pod krinko «Več delavcev* tirja na odgovor. Mi pa ljudem brez imena ne odgovarjamo, sicer pa, če je treba, na merodajnem mestu vsako uro.	(12)
Tuma, Sturm, Kriegel.
Wc6
o
rt
N
a>
>
o
fcG
•rH
'S9
r±4
ež
rt
P-H
ož
CO
PQ 66 rfl < S
Z,
>o
o
pH
c3
Pl
rt
>o
• rH
O
tj
M
o
m
i>
>
<D
+J
C
•r-a > 3 .2
Pl
05
o
J
. >•
ož
C3
•rH
s=J
>N
S-(
'M
O
bc
•rH
'5*
j*
W
J
o
P!
>o
o
4J
O
M
trgovina s železnino in stavbinsko ključaničarstvo (ii) 6-i Ljubljana
Gledališke ulice št. 8
priporoča svojo dobro izbrano zalogo štedilnik ognjišč, pečij in namiznih ognjišč, vseli stav-binskih okovanj, raznovrstnih železnih šibik, jezičasstega in žveterovatega železa, dalje priporoča tudi priznane kot najboljše in s bronasto svetinjo povodom ljubljanske izložbe odlikovane pljMgfe ter razno poljedelsko orodje.
Podpisani usoja si naznaniti, da je
in drugih stvari od gospoda A. Pribošiča prevzel ter priporoča p. n. občinstvu
vsakovrstne klobuke
za gospode
posebno pa: suknene klobuke (LodenhUte) v raznih barvah, kakor svetlo- ali temnorjave, svetlo-ali temnosive, svetlo- ali temnozelene itd., po 2 gld. 20 kr.; trde klobuke, najnovejši izdelek, rjave ali črne, dobro blago, po 1 gld. 80 kr., najboljše po 2 gld. 20 kr.; svilnate cilindre, najfinejša roba in najlepši izdelek, po 4 gld. 50 kr.; klobuke za dečke po 1 gld. do 1 gld. 50 kr.; dalje
srajce za gospode, spodnje hlače, vratnike, kravate
(4) itd. itd. Odličnim spoštovanjem
Ivan Soklič
v IjnMjani, Gledališke ulice štev, 6.
Semena.
X=o najnižji ceni se dobivajo mnogovrstna zanesljivo kaliva, kakor: dečna detelja (Luzerner), živinska velikanska pesa, domača detelja, kakor tudi travna, poljska in vrtna semena.
Poštna naročila se hitro razpošiljajo, kakor tudi drugo mnogovrstno blago se brez ozira na dobitek preskrbuje pri
Petru Lassniku.
(5) 3—3
Svarilo!
S tem p. n. občinstvo opozarjamo, da se v novejšej dobi izde-ljujejo kase ter prodajejo, ki imajo skoro jednako firmo, kakor i mi.
Trgovinski prijatelji nam naznanjajo, da se na ta način občinstvo le slepi, ter meni, da kupuje kase Wertheimovke 1
Mi svarimo, ne kupovati tacih kas, ker se s tako zlorabno manipulacijo špekulira le na premenjo imena.
Jedina zaloga pri gospodu
Franu Detterji
l J. pl.M(iczy, Mar pri,pri zlatem saiorop' ^
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
| Marijaceljske kapljice
i	za	želodec,
i kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje,
Šj imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu || in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri jedi, slab želodec, urak, vetrove,
^ koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobdl, krč * v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, v bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. — 1 Sklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld.,
5 tucatov samo 8 gld. fJSjF" Svarilo I Opozarjamo, da se tiste istinite Marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri „Samorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J.pl.Trnkoozy-ju. Razpošiljava se le jeden tucat.
mr Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
Gvet zoper trganje
po dr. :£v£a,li£-u.
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se Jgf « rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval.
< ,C Zai. 'va naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Ma-liču“ s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
MARIArZELLER ;. TROPFEM
NUR ECHT □ El
APOTHEKER TRNKOGZV LAIBACIi t STiJCK zoi
i S
Zahvala.
Gospodu pl. Trnkoozy-ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in
razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čimdalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski ovet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prisrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani
Pran T-u.gr, posestnik v Smariji pri Gelji.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
m
ft*oiu uhljev« (Dorsch)
m
I
P
&
olje
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr.
Salicilna nstna voda,
najboljfie za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.	(6)	2—2
Kri čistilne kroglice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih; udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah a 21 kr. jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se tekoj v lekarni pri »Samorogu"
Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani.
zaloga šivalnih strojev v Ljubljani.
(10) 4-1
F. Mlertheim in drugi
c. kr. dvorni liferanti c. kr. priv. prve avstrijske tovarne za kase.
 »jfeS3-g|g
A. Mayer-jeva
zaloga
■v Ijj-u.Toljan.i priporoča izvrstno
marčno pivo
iz pivovarne bratov Kosler (2) 3-3
v zaToojčlcili po 25 in. 50 steklenic.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šukljo.
Tiskata in zalagata Ig. v, Kleinmayr & Ped. Bamberg v Ljubljani.