JULIJ
17	P Aleksij
18	S Knmil
♦
©
19	N 7. pobink.
20	P Hieronim
21	T Praksed
22	S Maria Magd.
23	C Apolinar
24	P Krirtina Q
25	S Jakob, apost.
26	N 8. pobink. ®
27	P KriStof, muč.
28	T Victor
29	S Marta
80	C Julita, dev.
81	P Ignacij Lojol. +
ŠTEV. (NO.) 150.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
\
f	Geslo: Z* vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do imagei
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 30. JULIJA — THURSDAY, JULY 30, 1936
LETNIK (VOL.) XLV
Madrid. Španija. — Silorviti napadi in protinapadi obeh strani so sinoči začeli pojemati, kar je znak utrujenosti na obeh straneh. Skoro teden dni se je čula od severne strani od gua-darramskega 'pogorja silovita kanonada. Vladne čete, ki so bile v boljših pozicijah, kakor upornikih so z višav odbijali trdovratne napade upornikov, ki so hoteli za vsako ceno priti v posest gorskih prehodov, sko-% i katere bi se jim odprla pot v nižave na drugo stran proti Madridu. Vladni letalci so največ pripomogli, da so se napadi upornikov ustavili. S tem pa ni bojev še konec. Uporne čete so se zakopale v jarke, skozi katere vladne čete zastonj poskušajo naprej. Na levem krilu pogorja se je pa upornikom le posrečilo, da so se zajedli v strme bregove in tamkaj utrdili svojo bojno črto.
San Sebastian, Španija. — Pri Layola so vladne čete uspele proti upornikom, da so istim iztrgali iz rok vse vojašnice, ki so jih pred dobrim tednom zavzeli uporniki. Te vojašnice je zavzel in trdovratno držal pehotni polk, ki se je uprl vladi in potegnil z uporniki. Vladne čete so polk popolnoma obkolili in po skoro enodnevnem hudem boju so se uporni vojaki podali. Častniki in podčastniki so bili takoj vsi aretirani in odvedeni pred vojaško sodišče, kjer bo večino najbrže doletela smrt.
Seville, Šoaniia. — Tako1-zvana ljudska vlada je organize rala in opremila nove čete, ki jih je mobilizirala zadnje dneve za boj proti upornikom. Tako je sinoči odšlo kakih novih 6 tisoč mož proti jugu, kateri se imajo pridružiti vladnim silam in začeti prodirati proti Seville in Malagi, kjer so glavna središča upornikov na jugu.
Gibraltar. — Iz Ma-lage poročajo najnovejše vesti, da so uporniki zopet v ofenzivi in vladne čete na umiku. Uporniki so dobili nova ojače-nja iz Moroko, kakor tudi nove zaloge vojnega materiala. General Gonzalo Queipo de Liano je zaprosil angleško, nemško in italijansko vlado za vojni mate-
Ujgorniki zopet v ofenzivi na več krajih. — Obe strani so . utrujene od enotedenskega neprestanega bojevanja, i — Borba se bo zavlekla in zna trajati precej dalj, ka-i kor se je pričakovalo.
DEMOKRATI
RAZDVOJENI
V nekaterih krajih errozi pocep-ljenje med demokrati. — Nekateri bodo šli z republikanci.
Detroit. Mich. — Voditelji demokratskih oponentov, ki ..se ne strinjajo z gospodarsko in socialno politiko Rooseveltove administracije sklicujejo za 7, augusta poseben sestanek v tem mestu. Glavni vodja tega gibanja je neki Sterling Edmunds iz St. Louisa, Mo. Z njimi bo baje tudi Alfred Smith in mnogi drugi pravi poročilo. Ta skupina se imenuje "konštitucijonal-ni demokrati," ki zagovarjajo ustavo in konservativni način gospodarske in socialne politike. Njih politika se le malo razlikuje od politike republikanske stranke. Ker jih Roosevelt ni hotel poslušati in jih hodil tekom zadnjih treh let lastna pota, katere je smatral za najboljša v težki preizkušnji in krizi te dežele, so mu staroko-pitni demokrati hudo zamerili. Zamerili so mu največ zato, ker je dal Roosevelt malim ljudem, to je delavcem in srednjemu stanu več pravic. To je zabolelo bogatine, ki se zbirajo v znani "Liberty League" in mu tega ne morejo odpustiti. Skupina demokratov, ki vedri pod krovom "Liberty League" namigava,,da bo raje podpirala Landona, kakor Roosevelta. Tako se pripravljajo bogataši. Kaj bodo storili pa mali ljudje? Bodo šli z njimi? Morda, nevedne ptice mnogokrat sedejo na li-manice.
ITALIJI ŠE
NI ZADOŠČENO
Mussolini rezervirano molči in še ni gotovo, da hi Italija sodelovala v Lokarnu.
Rim. Italija. — Ko ie včeraj angleška zbornica sprejela nasvet angleškega zunanjega ministra Edena, da se je Anglija odpovedala sredozemski varnostni pogodbi ter vsem, kar se je smatralo, da zadržuje Italijo od sodelovanja z zavezniki, se je pričakovalo, da bo Italija takoj pristala na povabilo za v Lokarno, na sestanek velesil. Toda vsi, ki so tako upali so ostali presenečeni, ker italijanska vlada ni na vse te dogodke, ki so se završili v dobro Italiji odgovorila ne z mev ne bev. Iz zakulisnega šepetanja pri rimski vladi se je zvedelo, da Mussolini ne bo odgovoril toliko časa, da bo na jasnem, kako stališče bo zavzemala na takem sestanku Nemčija. Z drugo besedo, Italija in Nemčija bote ena drugo podpirale na lokarn-skem sestanku proti Angliji in Franciji. Na drugi strani se pa celo čujejo vesti, da kljub temu, da je Italija dobila zadoščenje od Britanije na lo-karnski sestanek ne poj de.
SUŠA UNIČUJE DREVJE
Rockford, 111. — Posebna komisija, ki nadzira in pospešuje olepšavo obcestnih teras ter zasaduje ob cestah drevje in razno olepševalno grmičje poroča, da je suša v premnogih krajih uničila vse to delo. Zlasti v višjih krajih in kjer je ilovica in svež, se sušijo celo veliki hrasti in drugo drevje. Suša leta 1934. je zadala drevju hud udarec. Letošnja suša pa to uničevanje nadaljuje.
TOWNSENDU JE LJUBŠI LAN DON KOT ROOSE VELT
Boston, Mass. — Na tukajšnjem javnem shodu, kjer je nastopil Dr. Townsend, je izjavil, da Lemke sicer ni najboljši mož, ali ker je čist in pošten, ga bo podpiral s svojo organizacijo. Glede Roosevelta pa je dejal, da mu je governer Lan-don ljubši kakor Roosevelt, ker povrat demokratov bi pomenil propast za deželo. Tako torej je
začel skakati sem in tja tudi rial, katerega bo plačal v goto- Dr Townaeild. Danes je za tega, jutri za drugega in če ni ta-
vini ob dostavi municlje. Obenem je zagrozil francoski vladi, da bo prekinil z njo vse zveze, kakor hitro pridejo uporniki do oblasti iz vzroka, ker francoska vlada pošilja levičarski vladi letala, strojnice in municijo.
Do kake odločitve še vedno ni prišlo na Španskem. En dan Potisnejo nazaj vladne čete upornike, drugi dan se poroča zopet o zmagi upornikov. Vladne čete so se zadnja štiri dni Zborno držale v vseh bojih. Vzrok je pripisovati zadostnim Slogam municije in modernemu orožju, ki ga je vladi posla-,a v veliki količini Francija. Toda sreča se zna kmalu zasukati. Govori se, da je iz Nemči-Je na potu velika količina pušk, ^Unicije in druge opreme za
ko, je pa tako. Za masikoga bi bilo res boljše, da bi nosil kik-ljot kakor hlače.
ŽIVLJENJSKA DRAGINJA VSLED SUŠE
Chicago, 111. — Na chica-škem žitnem trgu so zadnje dni porastle cene žitu od 2 do 5 centov pri bušlju. Boljše vrste koruza je poskočila v ceni skoro do1 7 centov. Tekom enega meseca so žitu, koruzi in nekaterim drugim produktom poskočile cene za skoro 15%. Podražitev pripisujejo suši, ki še vedno vlada po osrednjem zapadu in nekaterih drugih delih dežete. Pekarne že izjavljajo, da bodo primorane dvigniti ceno kruhu.
-o-
BREZPOSELNOST PADA New York, N. Y. — Relifne oblasti mesta New York, javljajo, da je od spomladi dobilo kakih 6000 ljudi delo pri privatnih družbah in podjetjih, ki so bili doslej na javni podpori. JSlična poročila se čujejo tudi iz drugih krajev dežele. Jeklarske tovarne so sprejele po vsej deželi večje število ljudi na delo. Kjub temu pa je seveda število brezposelnih še vedno visoko in jih računajo okrog 7 miljonov.
VELIKA REPUBLIKANSKA SLAVNOST
Chicago. 111. — Nocoj bo v chicaškem stadiumu velika republikanska .slavnost, ko bo podpredsedniški kandidat Fr. Knox, lastnik in izdajatelj "The Chicago Daily News" formalno obveščen, o nominaciji za podpredsedniškega kandidata od strani republikanske stranke. Pričakuje se velika udeležba.
upornike. Tako kakor razvidno pridno trguje z špansko vlado Francozi, z uporniki pa Nemci. Oboji delajo "kšeft" na račun razjarjenih Spancev.
KRIŽEM SVETA
-— %
—	Hendaye, Francija. — Francoske vojaške oblasti poročajo, da so španska uporna letala že parkrat preletela francosko-špansko mejo, proti čemur Francozi protestiraj o, Da se to ne bi ponavljajo več, so Francozi poslali na mejo škvadron letalov, da pazijo, na slične dogodke.
—	Berlin, Nemčija. — Nemška vlada je poslala šest bojnih ladij v španske vode, kjer s0 spi*ejeli na krov več sto jneinških podanikov, ki so se nahajali v Španiji. Nemška vlada je določila v ta namen za pomoč svojim izseljencem v Španiji 100 tisoč nemških mark. To kaže, kako se Nemci zanimajo za svoje izseljence.
—	Apalachicola, Fla. — Ko je vozil preko tukajšnjega mostu tovorni vlak z 15 železniškimi vozovi, se je pod njim podrl most in vseh 15 vozov se je zvrnilo v močvirje pod mostom. Razun strojevodje, se ni nihče drugi izmed 9 potnikov in železničarjev ničesar poškodoval.
—	Whitesburg, Ky. — V mali farmarski vasi ne daleč od tu se je te dni poročil 76. let stari Frank Henry, vpoko-jeni farmar, 21 letn0 Silvijo Miller. No ja, Kočevar je rekel, ko se mu je prevrnil voz z zelnatimi glavami in se je vsaka v svojo smer kotalila: "Vsaka glava suja pamet!"
—	New York, N. Y. — Iz urada angleške družbe Cu-nard Line prihaja vest, da*bo družba začela v kratkem graditi še nadaljna dva velika prekooiceanska parnika, ki bosta večja in modernejša, od sedanje največje ladije "Queen Mary." Cunard Linija uspešno in učinkovito tekmuje z francoskimi in ameriškimi družbami v tem oziru.
ZAHTEVE
BREZPOSELNIH
Oblegajo državno Dalačo in zahtevajo od članov zakonodaje takojšnje pomoči.
Harrisbure. Pa. — Velika skupina brezposelnih je navalila pred državno palačo države Pennsylvanijo ter hrupno demonstrirala za takojšno pomoč v relifni krizi, ki muči brezposelne v Pennsylvaniji. Brezposelni so napolnili tudi galerijo v zakonodajni zbornici ter demonstrativno zahtevali od državnih poslancev in senatorjev, da takoj nekaj store v odpomoč brezposelnih, katerim se je pred dnevi ukinila relifna podpora. Razjarjene ženske so vpile v zbornici: "Mi ne bomo pustili naše dece, da bi stradala in od lakote umirala." Na drugi strani so pa moški kričali na poslance: "Mi hočemo 100 milijonov za relief in jih bomo tudi dobili!"
Državja zakonodaja se je že teden dni bavila z vprašanjem, kako najti vire za svoto $50,-000,000.00, katere je treba takoj najti, da se odpomore relifne krizi v Pennsylvaniji. Ostrost krize pa vsak dan narašča.
b Jugoslavffe*
Trgovska potnica Justina Lukekova iz Most nevarno ob-streljena, ko je iskala zavetja pred ploho. Ustrelil jo je gostilničar, ki je mislil, da so tatovi. — Smrtna kosa, — Druge kratke vesti.
Žrtev tragične pomote
Ljubljana, 10. julija. —
V ljubljanski bolnici je umrl Vladimir Kumar, operni korep-titor. — V Dravljah je umrl Ivan Pire, posestnik, trgovec in sodar.
Na
Studencu pri Devici Mariji v Polju je snoči blizu polnoči prišlo do tragičnega nesporazuma, ki ga bo morala trgovska potnica Justina Lukekova iz Tovarniške ulice v Mostah bržkone poplačati z življenjem. Ves dan se , . .	„ je v Polju in po okolici mudila ,sm mizarskega pomočnika. Fan-
po opravkih, pozno zvečer pa se
Hud oadec
V Trati pri Št. Vidu je padel lestve 7 letni Viktor Bančič,
KOPIČENJA DENARJA NA BANKAH
New York, N. Y. — Polletni računski izkazi državnih in narodnih bank kažejo velik porast hranilnih vlog. Računi posojil pa posestvah pa vsepovsod še vedno padajo. Zadnja leta banke ne pogojujejo na dolgoročne termine, kakor le v zelo ugodnih slučajih. Zato imajo vse banke na rokah Visoke svote, s katerimi nekateri že ne vedo, kako bi razpolagali.,, Govori se celo, da nameravajo ponovno znižati obresti od hranilnih vlog na samo 1 odstotek. Iz kakega vzroka denarni zavodi nadaljujejo s takoi politiko je mnogim neumljivo. Ali je to opreznost in če je, je pretirana. Ali pa je nagajanje od strani ve-lebankirjev.
je vračala proti domu. Ko je pri spela do Studenca, se je iznada vlila silna ploha. Lukekova se je jzatekla na dvorišče znane Gru-move gostilne, da bi poiskala strehe in zavetja. Nesreča je hotela, da je v izbi pri odprtem oknu spal gospodar, gostilničar Janez Grum, ki je v hipu, ko se S je zdramil in začutil korake okrog vogla, pomislil, da so prišli vlomilci. Komaj kakih 14 dni je namreč minilo, kar se je pri-tepla neznana tatinska družba do njegove hiše in skozi gostilno skušala vdreti v lokal. Takrat mu je uspelo, da je že s samo sedo tatove pregnal, a od takrat je družina vendarle vsak večer legala v strahu pred novm vlo-imilskim obiskom, i Ko je gospodar snoči začutil človeka na dvorišču, je skozi okno povprašal, kdo je. Lukekova pa se iz neznanega razloga — tako je gostilničar izpovedal o-rožnikoma — ni odzvala, temveč se je skušala skriti pod pri-strešje, nakar je Grum segel po revolver in sprožil. Nesrečna trgovska potnica je kriknila in zbežala, a 'v trebuhu je začutila skelečo bolečino. Hitela je proti umobolnici, kjer jo je blizu vhoda pobral strežaj, jo spravil pod streho in telefoniral po reševalni avto, s katerim so ranjenko prepeljali na kirurški oddelek. Njeno stanje je prav resno. Krogla ji je obtičala v trebuhu, in čeprav so jo takoj operirali in ji kroglo odstranili, se v bolnišnici vendar boje komplikacij,
tek se je nevarno pobil in so ga oddali v ljubljansko bolnico.
-o-
Zasulo v* Dne 3. julija je v kamnolomu na Javorjih delal 31 letni delavec Edvard Kastelic iz Stične. Nepričakovano so se iztrgale velike zemske plasti in ga zasule. Kastelic je dobil poškodbe po vsem telesu, poleg tega ima tudi zlomljeno nogo.
-o-
Vinogradi propadajo Iz Maribora poročajo, da so vinogradniki v mariborski oko-5 lici in tudi drugih vinorodnih 'okoliših vsi obupani, ker se je v vinograde zagrizla perono-spora ter jih uničuje. Zaradi vsakodnevnega dežja tudi škropljenje nič ne pomaga. Bolezen se je pojavila že tudi na sadnem drevju. Tako bo letošnja sadna in vinska letina prav slaba, s čimer bodo vinogradniki 'in sadjerejci občutno prizadeti
-o-
Zlikovci
Posestnik Tomaž Novak v Grabrovniku, občina Štrigova, je preselil na kos zemljišča'dva večja čebelnjaka, ker je bila tam boljša paša. Neznani zlikovci so pa neke noči vdrli v čebelnjaka, ju opustošili, razdrli streho nad njima in pometali nekaj panjev čebel v reko Ščavničo. Tako trpi čebelar do 4000 Din škode.
--o-
Poleg vašega naslova in imena je datum, kedaj vam naročnina poteče. Obnovite na-
|
ročnino pravočasno.

ZAMORCI IZ MOKOKO V ŠPANIJI

Obsojen
Na eno leto strogega zapora
zlasti ker je ranjenka izgubila [t U\ohso^ \ Ljubljani 23 mnogo krvi.	eItm Ja"ez stresen " Plani-
__ne pri Horjulu, ker je Jožetu
Malovrhu zadal z nožem hudo rano, da je ta izkrvavel in umrl. Spoprijela sta se radi tega, ker Jože ni maral da bi Ja-ne^ hodil za njihovi deklo Frančiško Železnikovo. Začel je pa Jože in se je Janez samo branil, zato tako majhna kazen.
•-o-
Domov iz Rusije Vrnil se je po 21 letih iz Rusije s svojo hčerko Franc Rib-nikar iz Grmulj pri Mokronogu, kateri je bil leta 1915 v Galiciji vjet.
Z motiko naoaden
V mariborsko splošno bolnico je bil pripeljan 50 letni delavec Anton Metličar iz Jakobskega dola, katerega sta ponoči napadla neki čevljar in njegov hlapec ter mu z motiko prizadejala številne poškodbe.
Izganjajo iih
Dne 10. julija so avstrijska oblastva izgnala pri Št., Iliju na jugoslovansko stran šest oseb, štiri moške in dve ženski, ki so dolgo vrsto let živeli v Avstriji in ki niti ne obvladajo več dobro našega jezika. Oblastva so !jih odpremila v njihove domovinske občine.
Domačini iz španskih kolonij v Moroko, ki so jih importirali v Seville na Špansko za boj proti levičarski vladi na Španskem.
Smrtna kosa
V mariborsk bolnici je umrl jetniški kaznjenec, ki bi bil moral presedeti 20 let ječe, Franc Jevnik.
Novi župnik
Na Dolu pri Hrastniku je bil dne 1. julija instaliran za župnika Matija Medvešček, bivši trboveljski kaplan.
-o-
Roka roko umiva, praj^i pregovor. Katoliški Slovenci noj pa podpirajo tiste, ki podpira-
V Slovenski Bistrici jo njihov katoliški list "Am. je umrl Ludvik Černej, zdravnik, jsiovenec!"
*
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 30. julija 19,36
Poikojnica zapušča
TA	« >TnTTT O* t? r«3> ur Rusiji in Angliji obenem izgubili igro. Zato se bodo spo- bu.
IHlMERIKANSKI aLOVfeJNISC razumeli ali z Moskvo ali Londonom: verjetnejše je, da se I* Salle brata John Vidnh v
bodo pomirili z Angleži Seveda pa v Londonu niso tako	Pa;pa
bi vedeli, kaj jih čaka, ce bi Japonci zasedli ' .
i iErvi in najstarejši slovenski £	list v Ameriki.
f" ",.n UsUnovljan leta Wlh Ml
1 lehaje v»ak dan ruon n«delj, pone-lelikov in dnevov po prunikihi
Izdaja in tiakaJ
PDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in aprav«? }849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina!
..$5.00 _ 2.50 . 1.50
Za. čelo leto Za pol leta _ K> četrt leta
Za Chicago, Kanado bi Evropo:
Za celo leto__$6.00
Za pol leta__3.00
Za četrt leta__1.75
Posamezna številka__3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amertgf*
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and tha day after holidays,
Published by!
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office] 1849 W. Cermak Rd.t Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription^
For one year__
For half a year _
For three months__
_$5.00
_ 2.50
_ 1.50 Chicago, Canada and Europe:
For one year---$6 00
For half a year _.__3.00
For three month«__1-75
Single copy--i- 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tedna je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	___
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Borba ob tihem morju
naivni, da ne di veaen, Kaj jin caiui, ce ui japonci aaseuu sorodnikov.; tukaj v Strabane Vladivostok in porazili Rusijo! Zato utegne postati igra pa dva sina in dve hčeri ter vendarle bolj zapletena, kakor morda računa Tokio. 'moža. Prizadetim moje soža-
_Q__jlje, pokojni pa večni mir in
i pokoj.
V Arizoni so našli nekak .ovratnik iz zajčje kože, ka- i Moram še nekaj omeniti, koršne so nosili Indijanci v tej deželi pred 1500 leti. Za-dasi je tukaj veliko poročeval-
nimivo je, da je koža še čisto dobro ohranjena.
Največja ženska na svetu se baje nahaja v Berlinu v Nemčiji in se imenuje Elsa Dreyson, visoka 7 čevljev in 4 palce.
Bogastvo Združenih držav cenijo nad $300,000,-000,000; narodni dolgovi pa znašajo okrog $281,000,000,000.
V Italiji je 12,000 ljudi, ki so stari nad 80 let in 71 ljudi, ki so stari nad 100 let.
cev, pa nobeden ne spravi v javnost, kaj se tukaj pri nas godi. Baje bodo tukaj zopet pokali kanoni, kakor je pred par leti pisal Mr. Zupan v Glasilu KSKJ., ko je društvo sv. Jeronima obhajalo 20 letnico. To društvo sedaj gradi lepi katoliški dom, ki bo ponos vsej naselbini. Dom je sedaj dograjen že do vrha; ne vem pa lcedaj bo otvoritev. Sedaj omenim samo toliko, da se bodo glavni uradniki lahko že v
Pravijo, da afriški pigmejec povžije do 60 bananov pri naprej pripravili, ker vem. da
imenu moje žene Josephine Vidergar prav lepo zahvaljujem društvu sv. Ane št. 173, KSKJ. in glavnim uradnikom omenjene jednote, katera ima jako koristna pravila. Moja žena namreč ni bila zavarovana za bolniško podporo, drugače pa za vse druge sklade in seveda za posmrtnino. Pred enim mesecim je bila v bolnišnici sv. Jožefa operirana in sicer za precej nevarnim tumerjem. Operacija je bila huda, pa hvala Bogu, jo je prestala in je sedai zopet doma pri svoji družini ter se še precej dpbro počuti. Zahvalim se torej članicam že omenjenega društva sv. Ane in članicam podružnice št. 12, SŽZ. kakor tudi drugim prijateljicam, ki so jo v bolnišnici tako pogost'oma obiskovale in še sedaj na domu jo pridejo obiskat. Hvala dr. sv. Ane in
med Slovenci po Ameriki
eni sami jedi.
Medtem, ko je Evropa zaposlena preko svoje možnosti na lastnem kontinentu, se v Aziji dogajajo zelo važni dogodki, ki se globoko tičejo vsega mednarodnega življenja na svetu.
Anglija je po zadnjih mednarodnih dogodkih zelo vezana v Sredozemskem morju. Rusija pa mora zdaj računati z nemškim oboroževanjem in medtem je pa dobila Japonska v Aziji zaželjeno priložnost in popolno svobodo na Tihem morju in njegovih bregovih. Ker pa se nikakor ne ve, koliko časa bi utegnila trajati ta ugodna konstela-cija, hite Japonci na vso moč, da bi čimprej spravili čim večji kot Kitajske pod svojo oblast in bi nastopili z izvršenim dejstvom, ko bodo evropske zadeve vsaj v glavnem toliko urejene, da se bodo beli tekmeci lahko bolj zavzeli za svoje ogrožene interese.
v ' Vse kaže, da so Japonci na severu že izpolnili stavlje- iz Jugoslavije, no si nalogo in da so osredotočili pritisk na srednji in juž- ; j)d' tukaj iz S ni Kitaj ter se s tem močno približali središču angleškega interesnega področja, Hongkongu. Na severu so ostali v
VROČINA IN SUŠA V MINNESOTI
Soudan, Minn.
V prigibu vam pošiljam polletno naročnino za list Ameri-kanski Slovenec,' kakor po navadi, ker ta list se mi najbolj dopade in ga vselej težko pričakujem dan za dnem. To je pa zato, ker iz njega izvem novice z vsega sveta, zlas.ti veliko novic iz stare domovine, odkoder sem prišel pred 43 leti. Zato pa rad prebiram vesti
NOVICE IZ ZAPADNE PENNE.
Soudana pa ne vidim nobenega dopisa, zato sem se odločil da sam napišem _ _	...	Par vrstic, kako se tukaj ima-
defenzivi na doslej doseženih pozicijah, svojo akcijo pa sojmo _ Zimo „mo imejj ze]o
preložili na jug, kjer so priredili občutno demonstracijo z hudo, da se je živo srebro sti-vojnim brodovjem nasproti Formoze v Amoju, dalje v1 Hankovu in Šanghaju. Učinki so se takoj pokazali. V pokrajini Fukiang, ki leži nasproti'Formozi, so se takoj pojavile težnje po "samostojnosti". In ker se v to pokrajino seli mnogo japonskih podanikov s Formoze, imajo Japonci dober povod, da z orožjem "ščitijo svoje državlja
daj ni bilo skoraj dežja, le
parkrat je malo porosilo, pa Jces Mohorič, blagajničarka komaj toliko, da je prah zrno- 'Mary Kaušek, zapisnikarica čilo. Vročina pa taka, da ni za Mary Tomšič. Od sedaj naprej rejci v Mandžuriji, ki so se tja preselili, da se odtegnejo! presta jati; po 100 in tudi do [se bodo vršile naše seje v sre-Japoncem; toda slednji so se spomnili svoje dolžnosti in so 130 stopinj nad ničlo. Vse se do Po drugi nedelji v mesecu
ne". Z istim uspehom so Japonci igrali zaščitnika nad Ko-
shilo 50 in celo 5-5 stopinj pod ničlo. Sedaj po letu imamo pa silno vročino ki traja že tri tedne. Od 1. julija pa d0 se-
Strabane, Pa.
Tukaj se je ustanovilo društvo Slovanske Ženske Zveze in sicer dne 8. marca z devetimi članicami. Sedaj nas je pa precejšnje število skupaj. Želeti pa je, da bi jih še kaj več pristopilo, kajti \ čim več nas bo, bolj bo kratkočasno in bolje bo za društvo. Začetek je pač vsak težak in bolj slab in tako je tudi naš, ker nimamo še nič v blagajni. Zato smo sklenili na seji dne julija, da napravimo velik Bingo v sredo 29. julija v Drenikovem parku. Sklenili smo, da bi vsaka članica nekoliko darovala, pač pO svoji moči, da bomo počasi prišl^ do blagajne. Želim, da bi tako napredovale,
bodo povabljeni.
Imamo pa pri nas letos hudo vročino, smrtnih slučajev pa do sedaj hvala Bogu še ni bilo, kot berem, da so bili v Chicagi in tudi drugje. Tudi sušo imamo in kar žalostno je za gledati, kako se Vse suši 'po vrtovih. Vse je rujavo. Člo-jvek dela račune, koliko da bo ipridelal za življenje, pa pri-'de suša ali pa hudi nalivi in jdelo je vse zaman. Zlasti so vsled suše prizadeti farmarji, ki še dovolj krme za živino ne bodo pridelali. Draginja je vsled suše čedalje večja. Kaj bo, če ne bo kmalu dežja.
Delavske razmere pri nas še niso tako slabe, kakor je bilo to pred par leti vsepovsod. Opaža se, da se sedaj nekoliko več giblje in dela. — Veselic n piknikov se nam pa sedaj v Poletnem času ne zmanjka, vsako soboto in nedeljo je kaj; kdoi; torej hoče biti vesel je lahko. — Pa tudi ohcet bomo imeli pri Mihaelu Tomšiču in sicer kar dve. Hčerka, ki je vzela za moža Jožeta Boštjančiča, se je poročila v
Obisk iz Jugoslavije
, Te dni je posetil naše uredništvo v spremstvu č. g. patra Jožefa Cagrana, č. g. Dr. Ivan Knific, profesor v škofovih zavodih v .Št. Vidu nad Ljubljano. Č. g. doktor potuje po slovenskih naselbinah, da si ogleda naše naseljniško življenje v tej zemlji in da spozna razmere, v katerih ameriški Slovenci živimo. Obenem si bo ogledal tudi vse razne zanimivosti po tej širni zemlji. Potuje v Minnesota, nato v Colorado, Wyo., Utah in nato v zlato Kalifornijo. Nato se bo vrnil nazaj in začetkom septembra odpotuje
nazaj v Ljubljano, da zopet glavnim uradnikom KSKJ., za nastopi svojo profesorsko služ-
,'ponedeljek 27. julija, sin pa, Iki jemlje Mary Tomažin, se po drugih naselbinah. Uradni- >bo poro£ji v soboto 8. augusta. ce tega društva so: Predsedni-1_ 0bema novoporočer.cema ca MaryjKokhc, tajnica Fran- želimo y novem stanu mnogo
sreče in zadovoljstva. — Po-
poslali za njimi močne čete, da jih varujejo v zmešnjavah, ki jih je namenoma izzvala japonska politika.
Prvotno je kazalo, da se bodo Japonci za primer spopada z Rusijo izbrali za točko napada Vladivostok in njegovo primorje. Po zasedbi Mandžurije, Džehola, Badge in Notranje Mongolije se je izhodišče za morebitni sunek preneslo dalje za napad. Vendar do pričakovanega sunka po pet n i prišlo, ker se je izkazalo, da so meje Zunanje Mongolije delaj dobro zavarovane, in je Moskva izjavila, da se bo z vso silo zavzela za Zunanjo Mongolijo, ako bi bila napadena. Japonci so si zgradili močno izhodišče za vse nepredvidene primere, zato so zasedli še severnokitajski pokrajini Ca-har in Suijuan, da imajo v rokah železnično omrežje, ki drži proti zapadu. Zagotovili so si tudi železnico Tientsin-Peking in smatrajo, da šo z zasedbo Habeja in Sauduna za sedaj izvršili svoj načrt na severu. Zasedene pokrajine nimajo pomena samo kot izhodišče in kot prehod za japonske čete, marveč so tudi izredne gospodarske važnosti.
Pet severnokitajskih pokrajin ima preko 70 milijonov prebivalcev in sama pokrajina Hebej je večja od Velike Britanije. Japonska je tedaj svoji industriji osvojila z Mandžurijo viecl področje, ki ima preko 100 milijonov ljudi, kar je dovolj za prvi čas tudi za nezmerni japonski tek. Razen tega imaio sevel-ne kitajsk? pokrajine ležišča premoga, ki se cenijo na 140 milijard ton. Japoncem tako potrebna nafta je tudi tam, od sirovin pa so nadalje znameniti bombaž in sploh kmetijski pridelki, ki jih japonsko otočje nima v dovoljni meri. Iz tega bi se dalo sklepati, da je Japonska saturirana za daljši čas, ako bi je ne priganjal k nadaljnjim osvojitvam neukrotljivi imperializem, ki se je po februarskem uporu še ojačil. Vendar pa igraj'o Japonci nevarno igro, ko so segli na jug in tako prišli v neposredno nasprotstvo z Anglijo.
Japonsko broelovje obvladuje vse kitajsko obrežje in pod njegovo zaščito se je razvila živahna tihotapska trgovina. Anglija je s tem dvakrat prizadeta: na zmanjšanju carinskih dohodkov, na katerih ima svoj delež, in -zaradi-izpodrivanja angleškega blaga s cenješim japonskim. Na vs^k način morajo Japonci računati z odločnim odporom Anglije, ako bodo hoteli v južnem Kiiaju delati isto politiko kakor na severu. Morda je njihov poseg samo preizkušnja, kako daleč smejo iti. Vedo namreč, da bi proti
suši, še drevje v gozdovih. Krompirja in druge zelenjave ne bo letos ničs Od silne vroči* ne je umrl en mož in sicer v Virginiji ter ena ženska, ki je bila bolniška strežnica, je vto-nila pri Two Harbor. — Z delom je tukaj tako,-da delajo dni na teden, kateri Je pa veliko mladeni-čev od 18 do 25 let starih, ki so brez dela. V rudnike jih ne vzamejo, zunaj pa ni dela. Le tu pa tam vlovi kaftiri po kak dan, p'otem pa zopet par mesecev nič. — Drugih posebnih
zdrav ljem.
naročnikom in čitate-
tako hitro izplačane operacijske stroške $100.00. Ob enem priporočam društvo in KSKJ. vsem zavednim Slovencem, da pristopijo kot člani in članice, kateri še niste, ker je to ena najboljša in najbolj priporočljiva podporna slovenska organizacija v Ameriki. — Pozdrav naročnikom in bralcem tega lista.
John Vidergar
-o-
UREDNIKOVA POŠTA
—	Mrs. Ana Jaksha, Council Bluffs, la. — Naslov, katerega želite je:Mrs. Mary Plan-tan, Box 287, West Linn, Oregon.
—	L. B. Pittsburgh, Pa. —
Pojdite na Vašo bližnjo banko, pokažite jim Vaše papirje in bodo Vam povedali, kaj veljajo. Mi dotične firme ne poznamo, zato tudi ne vemo, kaj obveznice veljajo.
—	M. W. Milwaqkee, Wis.
— Frfeza "Haheas-Corpus" je latinskega izvora in jo rabijo ameriška sodjšea, k0 izdajajo tiralice. Pomeni, da je treba
gotovo osebo, za katero je izdano zaporno povelje, privesti telesno pred sodišče ali v zapor.
KAMPANJA PROTI PSOM
Chicago, 111. — Tekom zadnjih
ob sedmi (7) uri zvečer v prostorih društvo sv. Veranija št. 153.
Tukaj je umrla moja se-strična Alojzija Mikec, dekliško ipie Vidrih, doma iz Smo-lenje vasi, fara Šmihel pri Novem mestu. Umrla je že 1. maja v starosti 10 let. V Ameriki je bivala 28 let, od katerih ie tukaj v Strabane preživela 19, ostala pa v La Salle, III. Pogreb se je vršil po katoliškem obredu dne 3. maja. Pred pogrebom se je zbrala velika množica ljudstva od vseh stra-
novic za enkrat ni. Le to imam 'ni, ker je bila pokojna pozna-še sporočiti, da je prišla gem na daleč na okolu. Njeno krsto na obisk moja hči Sophia [je krasilo toliko cvetlic, kakor Berg, iz Chicage, kjer je ve (i
let poročena. — Pozdrav naročnikom in čitateljem tega lista.
Joe Snidavsich
SlRITF
A MLR.
?! OVFNCA'
menda še nobeno tukaj. Bila je v dveh društvih, JSKJ. št. 119, in SNPJ. št, 138, katerih člani so jo spremljali na zadnji poti. —■ Hvala predsednikom John Žigmar in John Ko-klič, za žalne govore na gro-
Mary Koklfč
OPOMBA. — Nikakor ni bilo dneh, ko je vladala v Chipago neznosna vročina, je veliko število psov pobesnelo, ki so kot taki obgrizli mnogo ljudi. Zraven tega se je med psi razpasla tudi nevarna kužna bolčzen steklina.
mogoče dopisa objaviti poprej, zato je glede prireditve nekaj izpuščenega. — Uredništvo.
V MILWAUKEE VEDNO
KAJ NOVEGA
Milwaukee, Wis.
Zopet sem se namenil par vrstic za Amerikanski Slove-nep, ker ta list se mi še najbolj dopade, zato ker prinaša vedno toliko novic iz vseh krajev širnega sveta. Zato list tudi priporočam in bi bilo najbolj primerno, da bi ga prebiral vsak ameriški Slovenec, zlasti pa vsak katoličan, če ima le toliko sredstev, da zmore plačevati naročnino, kar pa ni ppsebno težko, ker list ima nižjo naročnino, to je manj stane, kot kateri drugi časopisi, ki ne prinašajo toliko različnih vesti in novic.
Dolžnort me veže, da se v
Ako tak okužen pes koga ugrizne, zanese kal te bolezni na človeka, ki ga ugrizne, kar je vrlo nevarno. Zdravstvena oblast je objavila, da naj vsi taki, ki so bili zadnje dni od psov ugrizje-ni gredo takoj h zdravniku in se dajo preiskati. Obenem pa konje-derci lovijo zadnje dni vse pse, ki jih zalotijo na ulici.
— New York. N.Y. — Gradbena industrija v mestu Ncnv Yorku je v svoji aktivnosti in zaposlenosti porastla za celih 81% od lanskega leta. Tako poroča urad, ki izdaja dovoljenja za gradbe raznoterih poslopij in načrtov.
bo v škofovih zavodih. Prijaznemu gospodu doktorju se prav iskreno zahvaljujemo za njegov prijazni obisk in mu želimo obilo prijetnega užitka na potovanju po Ameriki. Nato pa srečno pot in povrat v domovino ! Bog z Vami!
Dodatno poročilo k smrti gdč, Jennie Gabor
V torkovi številki je bilo poročilo v tem listu, da je umrla v Francis Willard bolnišnici gdč. Jennie Gaber, stara 38 let, rodom iz Trnja pri Škofji Loki. V starem kraju zapušča očeta, mater, 4 brate in 1 sestro. Pokojnica je bila sestra pokojne ge. Ciril Pičrnan, ki je umrla pred nekaj leti. To je točnejše poročilo. O pogrebu in drugem pa je bilo poročano prav.
Na obisku
Cleveland, O. — Pri Father Ponikvarju se je za par dni nahajal na obisku Rev. John Bla-žič, ki že lepo vrsto let župniku« je na slovaški fari v Uniontown, Pa. — Omembe vrednote, da je Rev. Blažič imel leta 1908 v cerkvi sv. Vida novo mašo in je pri 1 tej cerkvi dve leti kaplanoval. , |
Vročina ga je ubila
Virginia, Minn. — V- Iron Junction, ne daleč od tukaj, je vsled vročine preminul na železniški progi delavec Joe Delič v starosti 70 let.
Obsojen
Ahmek, Mich. — Tukajšnje sodišče je obsodilo Nick Kramarja na leto dni zapora, ker je do smrti povozil nekega delavca s svojim avtom, nato pa zbežal.
Smrtna kosa
—	V Clevelandu, O. je umrla Josephine Sal^har, po domače Hočevar jeva v starosti 73 let. Doma je bila iz vasi Piševce, fara Šmihel na Dolenjskem. V A-meriki je biyala 44 let.
—	V Greensboro, Pa., je umrl Kari Petivič in sicer za poškodbami ki jih je dobil že pred tremi leti v premogovniku. Doma je bil od Borovnice na Notranjskem.
ŠIRITE
AMER.
SLOVENCA
mm
Vse vrste slovenske knjige, ki jih je mogoče dobiti na trgu, sc dobijo v Knjig arni "Am. Slovenca''. Pišite po brez p lačni cenik!
cQvp
TARZAN IN OGNJENI BOGOVI
(Metropolitan Newspaper Servicfe, Napisal! Edgai' Rice Burroughs
Dr. Jerry Jones, se vedno v strahu da ga zasleduje divja zverina, je splezal na prvo drevo ki ga je našel, da se na njem odpočije od prestariega stra1-hu. Niti od daleč si ni mogel predstavljati v kako čudno deželo ga je zanesel slučaj, v deželo, katere ljudstvo je vdano raznim vražam in malikovanju.
Medtem, ko je dr. Jerry Jones mirno počival in spal na velikem drevesu v deželi Baalovih častilccv, je Tarzan, kakor mu je bil naročal Tommy Welsh, skrbno iskal sled za izgubljenim geo-logisiom. V teh divjih goratih krajih, to ni bila nikaka lahka naloga, toda Tarzan je bil potrpežljiv v takih slučajih.
Nek.iko istočasno je Tommy Welsh ubral pot proti kempi, katero je bil zapustil, da poišče tovariša Jonesa; med potjo je skrbni iskal, če bi našel kako sled. Naenkrat se mu je zdelo, da za večjim grmovjem nekaj sliši in prepričan je bil, da je to Jerry Jones, toda sledilo je veliko razočaranje.
Namesto pričakovanega prijatelja, je videl pred seboj skupino črncev in A-rahcev, katere,je takoj prepoznal za lovilce sužnjev, iz čijih rok je bil otel Tarzana. "Proč od tukaj! Izginite!" je kričal nad njimi in vihtel svojo malo strojnico, toda 'ti ga niso hoteli ubogati. Bilo jih je preveč.
Četrtek, 30. julija 1936
AMERIKANSKI SLOVENEC
Btran 5.
NEZNANJE ANGLEŠČINE IN DOKAZ 0 ZAKONITEM PRIHODU
Ta je 15. izmed vrste člankov o državljanstvu in naturalizaciji.
Imamo znatno število inozem-cev v Združenih državah, ki bi radi postali ameriški državljani, ali jih kak razlog zadržuje. Dva izmed naj običajnih zadržkov sta nezmožnost govoriti angleški in nezmožnost dokazati zakoniti prihod.
Naturalizacij ski zakon pred-posuje, da nikak inozemec ne more biti naturaliziran v državljana, ako ne zna govoriti angleški. Za časa ljudskega štetja 1. 1930 je bilo 1,225,000 inozemcev, ki niso govorili angleški. Večina teh ljudi je dosegla ono srednjo starost, ko je človek nagnjen misliti, da "je prekasno učiti se".
Naučiti se angleški je stvar največje važnosti. Pa ne le zato, ker je to potrebno za ameriško državljanstvo. Znanje angleščine utegne biti ključ do boljše službe in do večje plače. Omogočuje razumevanje svojih lastnih o-trok in ožji stik z njimi, kakor tudi večjo vdeležbo v splošnem javnem življenju stik s sosedr.
REPUBLIKANSKA KANDIDATA
Ali se more inozemec ali ino-zemka naučiti angleški, ako so srdenja leta že minula? Odgovor je odločen "da". Nekdaj se je mislilo, da človek mora biti ke-daj prestar, da bi se učil, ali nedavna raziskovanja so dokazala, da človek ni nikdar prestar za učenje in da marsikdaj ljudje srednje starosti in tudi starejši ljudje se učijo še boljše kot otroci. Nadarjenost za učenje ježka je seveda različna, ali je prav malo ljudi, če sploh kdo,ki so se zares potrudiil naučiti se angleški, pa da ne bi uspeli.
Brezplačni tečaji za učenje angleščine so na razpolago v ameri-
turaliziran. Da ga dobi, mora pokazati, kdaj in kam je prišel. Dostikrat je inozemec pozabil ime ladije, s katero je prišel, ali dan in mesto prihoda. Zlasti je temu tako, ako je inozemec prišel sem, ko je bil še otrok. V nekaterih slučajih se je dogodilo, da je bilo ime izpuščeno iz seznama potnikov ali pa da je bilo ime tako zmrcvarjeno, da oblasti ne morejo potrditi zakonitega prihoda, tudi če so podatki glede prihoda istiniti.
Take težave v dokazovanju zakonitega prihoda so dostikrat sitne, ali ne nepremagljive. Ako se inozemec potrudi pregledati stare zapiske ali poskusi spominjati se takih podrobnosti, kot da-li je prišel blizu kakega praznika, koliko dni je bil na poti itd., je mogoče priravnati take informacije s seznami prihodov parnikov in ugotoviti, v jako mnogih slučajih, parnik, š katerim je inozemec prišel. Ako pa in živahnejši | vse to je brezuspešno oziroma ako je inozemec prišel nezakonito pred dnem 3. junija 1921, mu zakon dovoljuje, da se registrira, in more na podlagi te registracije dobiti spričevalo o prihodu. Pristojbina za to registracijo stane $10.
Ta odpomoč je na razpolago za vsakega inozemca, ki je prišel v Združene države pred dnem 3. junija 1921, tudi če ni bil zakonito pripuščen, pod pogojem pa, da je je od prihoda stalno stanoval v Združenih državah, da je oseba dobrega moralnega značaja in da ni podvržen deporta-ciji. Ako pa je inozemec prišel nezakonito kasneje kot 3. junija 1921, nič se ne da napraviti. Ako
POVRATEK RUSIJE V EVROPO
Odlomek iz
vxlolme diplomatske zgodovine.) A. Kuhar.
Dne 6. majnika 1921 že si sovjetska Rusija pribori # uradno priznanje od Nemčije. To je velik diplomatski dogodek, ko pride prvi sovjetski poslanik v evropsko državo. V Berlinu razplete sovjetsko veleposlaništvo takoj mrzlično delovanje na vseh poljih. Polagoma prihajajo vesti
stičnih načelih zgrajena stavba začela podirati na glavo, nastal važen notranjepolitični preokret, ki je šel v zgodovino pod imenom nove ekonomske politike ali s kraticami NEP. Ljenin je dejal, da se Rusija sama ne more izkopati iz razvalin, ki jih je nagrmadila svetovna vojna, zatem
lov
elikih gospodarskih pogodbah, [revolucija in končno še meščan-
o denarnih investicijah, o ruskih naročilih, o koncesijah v Sibiriji. Velesile se začudeno spo-gledajo in dajo nalog svojim po
ska vojna. Ona potrebuje denarne pomoči. "Naj pride od koderkoli", je dejal na kongresu vseruskih sovjetov 1. 1922, "pri-
lanikom v Berlinu, naj naveže- pr a vi j eni smo, da jo sprejmemo, jo stike s sovjetskim diploma- jtoda pod pogoji, ki jih bomo satom, da bi ne prišle prepozno, če mi stavili in sami tudi bomo izbi se v Rusiji kaj delilo. Uspeh polnjevanje teh pogojev nadzo-
Governer Landon, kot kandidat za predsednika Združenih držav in polkovnik Frank Knox kot podpredsedniški kandidat, ki sta bila zadnji teden "obveščena", da ju je republikanska stranka izbrala za svoja kandidata.
ških ljudskih šolah v vseh več- je prišel kasneje kot 3. junija jih in tudi v mnogih manjših 1921 ali prej kot 1. julija 1924,
mestih. Skoraj v vsakem večernem tečaju je lahko najti moške in ženske, stare šestdeset let in celo več kot sedemdeset let, ki se učijo angleški in ki uspešno prestanejo naturalizacijski izpit. Naučiti se novega jezika ni seveda lahka stvar, pač pa nekaj, kar se .doseže hitreje, kot si večina ljudi predstavlja. Pogum, da se začne, in vztrajnost v nadaljevanju sistematičnega učenja sta glavna predpogoja za pridobitev zadostnega znanja angleščine, ki bo v velikansko korist inozemca, naj postane ameriški državljan ali pa ne.Citati in pisati angleški je važno, ali.vse, kar naturalizacijski zakon zahteva, je zmožnost govoriti angleški.
Druga navadna ovira za državljanstvo je nezmožnost dokazati zakoniti prihod. Razun ako
Združene
on ne more po obstoječih zakonih legalizirati svoje bivanje, na drugi strani ne more niti biti deportiran. Predlogi, da se tudi tej
ni nedovzeten napram vplivom okoliša, kot so vpliv podnebja, prehrane, zemljepisne višine in načina življenj.
3.	Dočim je pojmljivo, da se fizična plemena morejo razlikovati tudi glede psihologičnih kakovosti, glede nagnjenja, vkusa, temperamenta in celo intelektualnih kakovosti, ni znanost v tem pogledu prišla še do točnih ugotovitev.
4.	Pleme ni ista stvar kot jezik, kultura ali narodnost. Pleme je dedno, jezik je kulturna pridobitev. Črnec more imeti angleščino za svojo materinščino. Ni nikakega Arijanskega plemena; Arijci je izraz, ki se more vporabljati le za skupino jezikov, ki jih govorijo prebivalstva raznovrstnih plemen, narodnosti, veroizpovedanj in drugih kulturnih pogledov. Ni nikakega "francoskega plemena", ni "nemškega plemena ali rase" v pravem zmi-slu besede. Taki izrazi vključujejo. narodnost, rabo skupnega jezika in neko stopinjo sličnosti glede oblike kulture, ali nič več.
5.	Fizični antropologi niso še v stanu natančno porazdeliti obr
dualna različnost, kar se tiče te- kompozicija Združenih držav lesnih potez in umnih zmožnosti, znatno spremenila vsled nedavne ali znanstvo ni dokazalo nikake- imigracije. Novodošleci so več ga ozkega vzajemnega razmerja ali manj plemensko isti ljudje, ki med telesnimi in umnimi pote- so tvorila ameriško prebivalstvo zami.	za nekoliko generacij, dasi se je
Znanstvena metoda, da se ugo- razmerje posameznih tipov med tovijo plemenske sestavine pre- seboj nekoliko spremenilo, bivalstva Združenih držav in Vsako pleme vsebuje vsako-vsake druge dežele, je vpošteva- vrstne ljudi, od idijota in krimi-nje distribucije tipičnih kombi- nala do ženija in državotvorca. nacij telesnega značaja v posa- Nikak tip ne producira večine
ni izostal.
Notranjepolitično ne, kajti na mah je vse Por en je in Porurje ter vsa Saksonska podminirana s , komunističnimi celicami. Zunanjepolitično ne, kajti osem mese-
rovali." Ko so velesile-zmagoval-ke to povabilo slišale in videle, kako se pred njimi odpirajo na stežaj vrata v neizmerno sovjetsko državo, so bile pripravljene, da same potipljejo v Moskvi, če
cev pozneje je Rusija že povab- j J* ne dalo vzpostaviti kakšno Ijena, da prisostvuje mednarod- (koristno sodelovanje, ki bi imelo
se to dobro, da bi iz Rusije iz-
mezniku, ki so znane kot dedne plemenske poteze. Pri tem se ne jemlje v poštev, od kod dotičnik izvira. Proučevanja teh fizičnih tipov v staro-ameriškem prebi-vastvu, glede otrok priseljencev iz drugih dežel in tujerodcev niso pokazala, da se je plemenska
posameznikov na enem ali drugem koncu stopinje. Mogoče je, da imamo posebne plemenske
ni konferenci v Genovi.
Vse je drlo gledat Čičerina, ki je prišel z nemško delegacijo, ki sta vodila dr. Wirth in Rathe-nau. Čičerin je čez noč postal diplomatska zvezda. Zavedajoč se svojega vtisa je hitro izkoristil priložnost ter vrgel med ge-
podrinilo Nemčijo, ki je že zasedla prva mesta. Zgled je dala kajpada Anglija.
Na tihem je Anglija po neuradnih kanalih uhajala v Moskvo že v aprilu 1. 1921. Sele mnogo pozneje se je izvedelo, da je
novsko konferenco, kjer so si an- 'odpotovala v Moskvo maloštevil-gleški državniki posebno priza- na delegacija angleških trgov-devali, da bi mogli dobiti kakšne jcev, k je dosegla, da se je kon-petrolejske koncesije na Kavka- cem majnika 1922 podpisala že zu, bombo sovjetsko-nemske zve- 'prva trgovinska pogodba med
nadarjenosti in slabosti, ali to ni !ze, podpisane v noči od 15. na Veliko Britanijo in sovjetsko Ru-
še znanstveno dokazano. Ni ni-kakih plemenskih monopolov za človeške čednosti ali pregrešno-sti.	FLIS.
RAZNOTEROSTI
skupini inozemcev dovoli pravi- stoj eča človeška plemena na pod
ca do registracije, so bili že pred Kongresom in je pričakovati, da Kongres prej ali slej razteže tudi na to skupino pravico do registracije in dosledno do naturalizacije.
Ako pa je inozemec prišel nezakonito v Združene države kasneje kot dne 1. julija 1924, ne
lagi njihove evolucije. Vsako pleme pokazuje zmes primitivnih in razvojnih značilnih potez.
6. "Čisto" pleme je malo več kot znanstvena abstrakcija; ne
KDO JE BIL "STRIC SAM?"
Po vsem svetu poznajo Zedi-njene države pod imenom "Uncle Sam" (stric Sam). Sedaj so oficielno dognali zanimiv izvor tega imena.
Vlada je bila naročila nekim brezposelnim duševnim delavcem naj napišejo uradni vodič skozi zgodovino Zedinjenih držav. V 1.
državah, pa tudi v Zedinjenih državah je umrljivost moških nenadno nazadovala, tako da se je izenačila z žensko umrljivostjo. V nekaterih deželah, kakor na Bavarskem, pa se je zgodilo celo to, česar v zgodovini umr-Ijivostne statistike še niso bili zabeležili, da je postala ženska umrljivost večja nego moška.
1812 v Troyu v državi New York j Dr. Bendel iz Niirnberga meni, je živel neki Samuel Wilson, ki je , da je vzrok temu v nazadovanju
delal v nekem podjetju za do-bavljanje mesa ameriškim če-itam, ki so se tedaj borile proti
moremo najti nikakega čistem j Ang'ležem. Bil je delovodja. Na
.1------ „	_^ 1 _1 nMTili 7i voin rin
alkoholizma deželah.
vseh evropskih
16. aprila 1922 ob treh zjutraj sij o ter zasebno pogodbo med v Čičerinovem hotelu v Rapallu. 'angleškimi trgovci in sovjetsko Bomba je bila tako učinkovita, Alado, ki je bila• podpisana, kot da je takoj razpodila konferen- 'omenjeno, že v aprilu 1921, na-co, Čičerin in Rathenau pa sta 'domestila z uradno pogodbo med fse zmagoslavno vrnila v Berlin, ^bema vladama. Junija meseca Revizionistične države so se to- 1922 je odpotovala v Moskvo de-, rej začele zbirati proti državam legacja trgovcev-zasebnikov iz zmagovalkam in to pod vodstvom i Pariza, ki pa je samo teren oti-sovjetske zvezde.	Ipala in se brez vidnega uspeha
V septembru 1922 beremo, da jvrnila nazaj v Evropo. Franco-so imeli zastopniki Avstrije in zi še niso mogli preboleti tistih 10 sovjetske Rusije prve neuradne milijard frankov, ki so jih poso-slike, ki jim je sledilo uradno Jdili carski Rusiji in čez katere priznanje sovjetske vlade. Ta- [je revolucionarna vlada brez u-krat se je na Dunaju ustanovila 'smiljenja napravila križ ter o skupna fronta med avstrijskimi kakšni vrnitvi carskih dolgov marksisti in moskovsko vlado sploh ni marala ničesar slišati, odnosno Komnterno, fronta, ki, V Rusijo so začele odhajati tudi je bila prav do marksističnega j delegacije iz Belgije, Češkoslo-punta v februarju 1934 osnova vaške in Italije, toda veliki svet
plemena v nikaki civilizirani deželi. Plemena čistost je kvečjemu omejena na ostanke divjih sku-
le da ne more postati ameriški pin v izoliranih divjih pokraji-državljan, marveč more biti de- Jnah. Sedanja človeška plemena portiran radi nezakonitega pri- so se pomešala in zarodila med
hoda. Edino, kar tak inozemec more storiti, da legalizira svoje bivanje v Združenih državah, je, da zapusti Združene države in da poskusi dobiti od ameriškega konzula priseljeniško vizo, tako
Ida se more povrniti v Združene
seboj tekom mnogih tisočin let.
7. Da so se obstoječa človeška plemena večinoma sestavila iz raznih izvrnih plemen, je lahko dokazati. Na primer, Polinezi predstavljajo stabilizirano zmes belokožnih, zamorskih in mongolskih elementov. Takozvana Nordiška rasa je bržkone zmes raznih plemenskih skupin, ki so bile v Evropi tekom ledene dobe in h kateri so bili v zgodovinskih časih dodani alpinski, mongolid-
v, , , / Tr o ski in drugi plemenski elementi, Ali i o res da v človeštvu sploh glavnem hcemerstvo. Ko ni se- . v ° 1	qw„
MJUl' , . . . . i . . v ... , „ ,, -:h prinesenih od Laponcev, blova-skupmami, ki,daj vec divjih svetov, da bi jih ^ ^......nnmAmr sQ ge
.je inozemec prišel
države pred dnem 29. junija, v
, , . -v . države zakonitim potom, on mora dobiti spričevalo |	1
1906,
o prihodu, predno more biti na-
FLIS.
<> 0 PLEMENSKIH RAZLIKAH
velikih zabojih, v katerih so razpošiljali meso, je stala z velikimi črkami označba "U. S." (United States — Zedinjene države). Ko so Wilsona nekoč vprašali, kaj ta označba pomeni, je odgovoril šaljivo: "Uncle Sam". Ta odgovor je postal med delavci in vojaki zelo popularen in se je razširil po vsej deželi, pozneje tudi po vsem svetu.
in posebej med sestavljajo ameriško stvo, imamo superijorne in infe-rijorne narodnosti in plemena?
Earnest A. Hooton, profesor človekoslovja na Harvard University in predsednik Ameriškega udhiženja fizikalnih antropologov, je odgovoril na to vprašanje z govorom, ki ga je nedavno imel na konferenci o inozemcu v Ameriki, ki se je nedavno vršil v Washingtonu pod pokroviteljstvom organizacije Foreign Language Information Service.
"Že od pamtiveka se je vsled podedovanih telesnihrazlik podtikalo temu ali onemu plemenu, da je inferijoren v mentaliteti in zmožnosti za civilizacijo", rekel je prof. Hooton. "S to zaničevanja vredno pretvezo so naši evropski predniki vpravičevali za-sužnjenje Črncev in iztrebljenje Indijancev in mnogih drugih primitivnih narodov. Razvpito "breme belega človeka" je bilo v
....	, • t> i i	Inov in drugih narodov, ki s
prebival-'prisvojeval, je Belokozec obrnili	b
i- I U •	pomešali s prebivalci "nordiske
isti zlobni argument proti svo-	1
ALKOHOL IN UMRLJIVOST
Splošno je naziranje, da so ženske bolj trdožive nego moški in res je dolgo časa v odločilni dobi med 40. in 60. letom umiralo več moških nego žensk. L. 11900. je bilo to razmerje približno 180: 100.
Po vojni pa je nastala v tem pogledu sprememba. V številnih '
List "Am. Slovenec" je lastnina katoliških Slovencev v Ameriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod pira katoliške Slovence v Ameriki.
pokrajine.
!. Proučevanje rezultatov hi-bridizacije (pomešanja) najbolj fizično različnih modernih plemen — kot Črnca in Nordika ali Mongoloida in črnolasega sredozemskega Belokožca — ni dokazalo, da se je' plodnost zmanjšala niti se vitaliteta znižala vsled takih kričanj. Mešan-
posestva sličnih ci pokazujejo obširno vrsto kom-binacij karakteristik, podedovanih od obeh roditeljskih plamen, nikako degeneracijo pa, akoj izvirajo od normalnih roditeljev.
9. Znotraj vsakega posameznega plemena \ie velika indivi-
jim lastnim soplemenjakom, izvršujoč več zločinov v imenu plemena in narodnosti kot jih je bilo izvršenih v imenu slobode".
Kar porf. Hooton smatra kot ujedinjeno mnenje antropologič-nih znanstvenikov, je v glavnem sledeče:
1.	"Pleme" je fizični oddelek človeštva, katerega člani se razlikujejo vsled
telesnih kombinacij, ki so posledica skupnega dedinstva.
2.	Ni nikakega edinega kri-tija za razlikovanje plemen; pod to ali ono pleme vključujemo človeške skupine raznovrstnih varijacij telesne oblike in postave — kot so količina barvila v	V NAJEM laseh, koži in očeh, oblika nosu, 'se odda stanovanje ^ visokost postave, razmerje dol- jin garažo, pošteni gosti glave do širokosti glave itd. Ti kriteriji so v glavnem dednega izvira, ali nikak izmed njih
ISCEM PARTNERJA
ki bi imel veselje vstopiti k dobroidočemu podjetju za izdelovanje slaščic. Mora imeti vsaj $500.00 kapitala. Za pojasnila se je obrniti na:
LOVRENC POKORN
' 2226 Bue Island Ave., • CHICAGO,' ILL.
za diplomatsko-politične odnoša-je med obema državama.
V decembru 1922 pridejo odposlanci Stambolijskega v Ode-
o teh romarjih takrat ni vedel mnogo. Bili so to samo podtalni poskusi izgladovanega evropskega kapitala, da bi se čez načela
so ter imajo večdnevne razgovo- morale in čez vse mlake krvi, ki re s političnimi predstavniki sov-j jo je pretočila sovjetska Rusija, jetske vlade. Takrat so bili po-j priboril pot do postojank in tr-loženi tudi temelji za bodoče de-J gov, kjer je upal na koristne do-lovanje sovjetske Rusije na Bal-'godke. Sovjetska diplomacija
kanu. Porušili so se ob tragični pogibeli Stambolijskega ter v re-jžimih, ki so mu sledili v Bolgariji.
Edino na Madjarskem sovjetska vlada ni več poskušala rova-riti, odkar se je ponesrečil prezgodaj začeti komunistični udar Bela Kuna.
Evropskih velesil-zmagovalk,
je ta naraščajoči pohlep spretno izrabljala. Prišla je komunistična vstaja v Porurju, nemška nagajanja, francoska okupacija nemških rudnikov, doba silnih napetosti med evropskimi državami, ki jih je Čičerin izigraval drugo proti drugi. Čimbolj se je položaj na zapadu zaostreval, čimbolj neprijetne so za Angli-
.predvsem Anglije in Francije, se;jo postajale posledice rusko-tur-'je polastil razumljiv nemir. Ve-jškega sodelovanja v Azji, čim-liki Britaniji ni šlo v račun, da bolj so francoske in angleške to-bi bila nemška industrija pokli-'varne vpile po novih' tržiščih, cana, odnesti pri obnovitvenem j tembolj so se navezovali stiki delu v Rusiji levji del, in da bi med zapadom in Rusijo. Odpo-
6. sobami slovenski družini. Oglasite sc na naslovu: 1844 West 22nd Place, Chicago.
DENARNE POŠILJATVE
odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene:
Za izplačila v dolarjih:
Za $ S.00 pošljite..........$ 5.75
Za $10.00 pošljite..........$10.85
Za $15.00 pošljite..........$16.00
Za $25.00 pošljite..........$26.10
Za $40.00 pošljite..........$41.25
Za $50.00 pošljite....^--$51.50
Lire:
• 50 lir	Za $ 9.00....................100 lir
Ža $43.00....................500 lir
Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust: Vsa pisma in' pošiljatve naslovite na:
JOHN JERIČU
(V pisarni Amer. Slovenca)
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
Dinarji:
Za $ 2.55.................... 100 Din
Za $ 4.95.................... 200 Din
Za $ 7.20.................... 300 Din
Za $ 9.55.................... 400 Din
Za $11.65.................... 500 Din
Za $22.90....................1000 Din
Za $ 4.65..
jneifiška denarna združenja zasedla vse pridobitne gospodarske (koncesije v sovjetski Rusiji. Franciji je bilo neljubo, da je njena vekovita nemška nasprotnica dobila pri sovjetih politično zaslombo, na katero se bo lahko pri svoji borbi proti versajski mirovni pogodbi oslanjala. Obema pa ni blo prav, da se je v Evropi pojavil tako močan reviziji onistični blok, ki bi utegnil o-gražati pridobitve mirovnih pogodb in sprožiti v Evropi pokret, ki bi moral nujno voditi do novih vojnih zapletljajev. Pojav komunističnih agitatorjev ob reki Renu je bil tudi neprijetna stvar. Velesile-zmagovalke so se začele resno bavti z vprašanjem, kako priti v stik s sovjetsko Rusijo. Na pomoč jim je prišla Rusija sama. Takrat namreč je pod Ljeninovim vplivom, ki je videl, da se mu je na čistih komuni-
slanstva so se vrstila v Moskvi. Sovjetske delegacije so se pojavljale v vseh evropskih prestoli-cah. Ivominterna je pridno organizirala svoje sekcije in celice. Razni "idejni predsodki" na ev-vropskem zapadu so začeli padati, zapadna diplomacija je začela govorti o "prasilah ruske revolucije, ki jih je treba pokri-stjaniti" (Herriot 1922). Lloyd George je v septembru 1922 objavil v "Manchester Guardianu" senzacionalen članek, v katerem je dejal, "da je treba najprej nasititi želodec pogana, potem šele ga pokristjaniti". Ljenin je odgovarjal iz Moskve: "Mi ne računamo več na takojšnjo svetovno revolucjo" ("Izvestja" v novembru 1922). Ruski rudniki in druga prirodna bogastva so izvajali nepremagljivo privlačno silo na zapadni kapital, petrolej v Kavkazu je Evropo razburjal.

r BWmn i
AMKRIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 30. julija 1936
HBSSSSHSBBBBi
"Za "srečo"
POVEST — SPISAL FR. MALOGRAJSKI

"Ali je to — res?" vpraša starec. Oči so se mu bile izbulile, in tresel se je po vsem životu, da so mu vidno tolkla kolena drugo ob drugo.
"Res, če vam rečem! Samo toliko se nas je rešilo, kolikor nas je bilo v našem čolničku, vse drugo se je potopilo. Slišal sem tudi še pozneje od več stranij praviti, da se razen nas niti jeden ni rešil. Sicer se je pa ladija potopila pred našimi očmi z vsemi tistimi, ki so bili ostali na njej. In France in Jakob sta bila gori, to dobro vem!"
"Hu-hu-hu!" zaječi stari Pust. "Hu-hu-hu, potem sem pa jaz kriv njegove smrti!"
Dvignil je še roke, kakor bi hotel klicati na pomoč, nato pa se je zgrudil na tla kakor mrtev.
"Vode, vode!" so začeli klicati vsi vprek. "Brž vode . .."
Lojzika je bila prva, ki je prišla do škafa vode, jo zajela ter ponesla v sobo, ako-ravno se je sama komaj vzdržala na nogah vsled grozne novice.
Starcu so brluzgali vodo v obraz in ga polivali z njo, a zaman; ni se zavedel. So-pel pa je še. Zato pošljejo naglo po duhovnika in pa po zdravnika v bližnji trg; njega samega pa dvignejo in ga neso na njegov dom, kjei* ga polože na postelj.
Lojzika je šla domu. V Pustovo hišo si ni upala. Ker ji je bil starec tako malo prijazen, ni hotela, da bi ga vznemirjala njena navzočnost, kadar bi izpregledal. Toda izpregledal sploh ni več. Komaj so ga bili deli v sv. olje, je izdihnil dušo. Zdravnik ga ni dobil več živega.
Ko je zapel mrtvaški zvon, je Lojzika vroče molila za dušo rajnega. Prosila je Boga, naj mu odpustil, če se je ločil s sveta morda z onim sovraštvom v srcu, katero je prej zmeraj kazal do nje. Se bolj goreče pa je molila za Franceta. Srce se ji je krčilo, ko je mislila na to, da ni več med živimi, in grenke, bridkostne solze so ji močile lica. Toda porajale so se ji tudi bolj sebične misli. Kar nehote ji je prišlo na um, kako lahko bi bila zdaj srečna, če bi bil France še živ. Njemu bi ne bil nihče več branil, voliti si ženo po lastni volji, no in njen oče bi se bil naposled tudi vdal! Ce ga je Komar pridobil zase, bi ga bil tudi on lahko. "O zakaj je moralo priti tako, zakaj?" je tarnala in vzdihovala. Vča-si pa se je zavedela, da so neumestne zdaj take misli, in stresla je z glavo ter rekla:
"Beži, izkušnjava, beži!" . . . * * *
Napočil je bil dan, ko je imela stopiti Lojzika s Komarjem pred oltar ter se zavezati za vse življenje z možem, ki ji je bil vsiljen.
Prej ta večer je bila prejela še pismo od Tončike. Pisala ji je, da se njej in vsem znancem dobro godi. Gostilna, katero je bila začela z Janezom, jima donaša dovolj dobička, samo truditi se je treba od ranega jutra do pozne noči, kakor je pristavila še Tončika. Kaj se je bilo zgodilo s Francetom, o tem ni mogla vedeti ona nič, če ne, bi je ne bila vprašala, kdaj bosta obhajala poroko.
To pismo Lojziki baš ni bilo v tolažbo. Tončika ni slutila, v kakih žalostnih razmerah je Lojzika; zato je pisala po svoji
stari navadi brez ovinkov, naravnost in tako, kakor je pač mislila. Ko bi bila znala, da je Lojzika drugega nevesta, bi je gotovo ne bila spominjala Franceta.
Lojzika je vsako prejšnje Tončikino pismo prečitala po večkrat zapored, to pa je položila takoj v predal svoje skrinje, kamor je spravljala pisma. Pripravljala se je resno na novo življenje in štela si je v dolžnost, da se ne bavijo nje misli več s Francetom.
Tisto noč pred poroko je še mnogo in iskreno molila.
"Moči mi daj, moči, o inoj Bog, da ne omagam!" tako je vzdihovala. "Moči mi daj, in ako je tvoja volja, predrugači moje srce!"
Naposled je zaspala in spala je bolje, nego je mislila, da bo. Ko se je zjutraj vzbudila, se prvi hip niti domislila ni, da je spala to noč poslednjič na tej postelji. Kakor po navadi, je vstala ter se začela oblačiti. Hkratu pa jo prešine zavest, da bo vstajala od jutri naprej drugje, in da je prišel trenutek, ko se ji bo ločiti od samskega stanu.
Mraz jo strese pri tej misli, da so ji za-šklepetali zobje.
"Moj Bog, ali se mora to res že danes izvršiti?" vzdihne. "Ali se ne more odložiti še za nekoliko časa?"
Toda za premišljevanje zdaj ni bilo več dosti časa. Od Komarjeve hiše sem je prihajal že hrup v dokaz, da se svet je zbirajo. Treba se je bilo pripraviti in obleči. Kmalu se oglasi tudi pri njej nekaj povabljenih, ki so zbijali šale in ji s svojim smehom niso pustili, da bi se bila še dalje potapljala v svoje misli.
Ko se je približala odločilna ura in je prišel ženin po njo, jo je premagala še enkrat bolest. Ozre se po sobi, kakor bi nekoga iskala. Oh, pregrešala je svojo dobro mater, ki bi jo bila tolažila in jo blagoslovila ! Predno je stopila čez prag, se je sklonila še enkrat čez svojo posteljo in se bridko razjokala. Slonela je dokaj časa tako, dokler ji ni zadonel na ušesa osor-ni glas njenega očeta. Zdrezne se in skloni po koncu. Obrisavši si solze, stopi nekako odločno v vrsto. Svatje so ukali in se smejali, kakor je na kmetih pri takih prilikah navada, Lojzika pa ni slišala o vsem tem nič. Po glavi ji je šumelo, in govorjenje, ukanje in vriskanje svatov je čula le v nerazločnih glasovih, kakor če buqi, tuli in piska vihar. Sicer pa je bila pri polni zavesti.
"Moči mi daj, o moj Bog, moči!" je vzdihovala zopet in zdaj pa zdaj obrnila oči proti nebu.
Francetova podoba ji je vstajala znova pred očmi. Ko je Goričevski Tonček pra-vil, da se je ponesrečil, je verovala v njegovo smrt, zdaj pa se ji je hkratu zdelo to izmišljeno, nemogoče. Neki glas ji je rekel, da France še živi, da se še vrne, da jo še ljubi. Da bi se otresla teh misli j, je zatrjevala sama sebi: "Komar bo zdaj moj mož, njemu obljubim zvestobo in njemu bom zvesta! Da, njemu bom zvesta!..."
A čim večkrat se je iznebila izkušnjave, tem večkrat se ji je vrnila zopet...
(Dalje)
Napačna je misel-
če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki.
Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas!
Naročite tiskovine od:
Tiskarna Amerikanski Slovenec
POVESTNE KNJIGE IN ROMANI
katere ima v zalogi naša knjigarna:
AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu ' in njegovem življenju. Mehkovezana ............. 86c
BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana.......................... 60c
Mehkovezana ................................ 40c
BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani.......... 45c
BURKEŽ GOSPODA VITER-
GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 strani ............................................... 50e
CIRKUŠKI OTROK, spis. Bracket 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c
ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ............................................ 75c
ČIGAVA SI? spisal Slavko Slavec. Nova knjiga, broširana, 162 str. Povest iz sodobnega slovenskega jjivljenja in vse skozi zanimiva ............................ 65c
ČRTICE, spisal Fran Ksaver
160 strani ...................................... 75c
Meško, trdo vezana knjiga z
DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj ........................................$3.00
DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest ...............-................................. 60c
ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja .......................................$1.00
FABIJOLA, po kardinalu Weise-manu. Brošura 222 strani. In-teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva ........................ 45c
lelNŽGARjEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan irs vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in povestice iipod spretnega Finžgarjevega peresa ......................................................$1.50
FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ................................ 75c
GLAD, 53. zvezek Splošne knjižnice. Povest iz švedskega življe-
' nja, ki slika socialne razmere. Trdovezana knjiga 239 strani....$1.25
GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj................$1.50
GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................... 40c
GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življenja. Brošura z 270 strani....................$1.00
GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 str. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja ................................................ 35c
JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive ....................$1.00
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, po-, vest, ki jo ljudje zelo radi čita-
ljica za mladino ........................... 30c
JAROMIL, češka narodna prav-jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ....................................$1.50
JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 30? strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ............$1.00
JURČIČEVI ZBRANI SPISI,
zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranik spisov je 10 zvezkov, vsak po................$1.00
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Krupclja in krupcije.
Prav vsaka krupcija je odurna in prav vsako moramo obsojati. Dogaja se korupcija na Dunaju, v Moskvi, v Parizu, zadnjič se je dogodila tudi v Londonu in v — Beogradu je hudo zasmrdelo. Žal, da se dogajajo korupcije, in prav Sovjeti ne razumejo špasa, ker sfrči toliko in toilko glav, ki so tam zdaj poceni. Ogorčenost nad korupcijo pa je zelo različna, kakor je pač komu pri srcu, recimo, Moskva, Dunaj, Pariz ali — Beograd, in zadnji je nekim krogom prav ma-
IZGUBLJENI SVET. Roman
spisal C. Doyle, brošura z 233 .	,	.. ,
strani	_ 75o lo pri srcu, ampak ne radi ko-
V vsakem zvezku so sledeče povesti:
1.	zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja.
2.	zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klo-šterski žolnir. — Grad Rojinje. — Golida.
so koga opeharili. Vsekako je pa Abrahamov rod tudi pri ta, kih "Amerikancih" dobro zastopan, saj po nekih okrajih naših mest vidiš le Jude, in v mestih, ne na kmetih se skuhajo stvari, kjer ne ukradejo, kakor kak cigan, klobaso, mi-Ijone ukradejo, kakor se je to' dogodilo tam doli v Beogradu, kjer je neki Jeftič, sin Abrahama in Izaka in.., igral prav prvo vijolino v politiki.
Slovanu je treba samole kapo ateizma in liberalizma postaviti na glavo, pa bo pozabil zapreti ,celo usta od samega vzhičenja, da pri tem ne vidi, kako mu prebrisani "Rus" ali "Poljak," ali "Ceh," ali "Jugoslovan" ali "Hrvat" krade prav nesramno iz žepa zadnji belič. Slovenci še nima-
3.	zvezek: Deseti brat. per.
4.	zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata.
5.	zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma.
6.	zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma.
8.	zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. —
—	Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas.
—	Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca.
9.	zvezek: Rokovnjači. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci.
10.	zvezek: Slovenski svetec in učitelj.
—	Veronika Deseniška.
KMEČKI PUNT, A. Šenoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani ......................................$1.00
KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Fer-dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00
KRALJ ALKOHOL, J. London. Bošura 245 str. Povest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol....$1.25
KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani....$1.00
KRIŠTOF DIMAC, J- London. Trdovezana knjiga 404 str. A-meriška povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raz-boritega življenja na divjem za-padu ................................................$1.50
KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, —
vsak zvezek po ............................ 65c
1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček.
rupcije, ki tam splošno vlada ali se je dogodila. Dogodila se je korupcija v Beogradu, obsežna korupcija, ki gre na mi-Ijone, za katere je bila oškodovana država, in korupcija mo dosti "Slovencev," ki so sega v visoke kroee. in vse to I prišli iz Judeje, če pa nam je vrlo grdo za Beograd, o |kak Jud postavi .na mizo v potem ni prerekanja in nobene- jdobi socializma ali komunizma Nemški val-fga dvoma. Imena so Bodi, "ru- brlozgo ateizma , in materiali-
Iski" imigrant Nečajev ali zeha. anntikvar Glueck, Neftič, prejšnji šef vlade, minister Ne-deljkovič, poslanik Španije. Kaj, ko bi kdo malo pogledal
zma, in zagode nekaj o —. delavskih pravicah, pa dobimo tudi soizne oči od samega vzhičenja, da ne vidimo takega — "Slovenca," in njegove
v — rodilnik, rasno pripad- jkorupcije, ko gre vendar tu za nost teh nečednikov? Več ne pTeč ko za kake miljončke di-pravim, da me kdo ne loputne i" ar je v.
1849 W. Cermak Rd.
Chicago, III
GREHI PRINCA SARADINA,
jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani ............$1.25
IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske povesi i. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj ..............................................$5.00
IZBRANI SPISI, DR. KREKA,
2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ............................$1.50
IZDAJAVEC, spisal F. V. Sle-nienik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c
IZLET GOSPODA BROUČKA,
zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani............ 80c
IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finžgar, trdo vezana knjiga z 280 strtni............$1.60
IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50
IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani .......................... 60c
7.	zvezek: Jagnje. — Starček z gore.,
8.	zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj (družina).
13. zvezek: Sveti večer.
15.	zvezek: Pavlina.
16.	zvezek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan.
17.	zvezek: Brata. — Različni sestri.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL,
spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivcc, kakoršnega ni med Slovenci. Dva dela; vsak stane ...................................... 60c
KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' Krmite. Trdo vezana knjiga..........$1.25
Mehkovezana knjiga ..................$i_0o
KAPETANQVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja .................................. 65c
KAZAN, volčji pes, J. O. Cur-vvood. Roman iz kanadskega življenja. Brošura 196 strani.... 75c
KLEOPATRA, R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Brošura 290 strani ........................i..............$1.00
KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ............................$125
Po glavi, ker baje rad stikam za ljudmi, ki so Abrahamovega rodu. dasi so na papirju in V papirju — Rusi, Jugosloveni, Španci., ki pa so do pičice podobni svetovno znanim Ma-žarom, vsak po 50 krajcarjev, ker le toliko je stalo, da je prav vsak z najbolj krivim nosom postal — Mažar. Ni morda vsak Jud korupcionist, ampak samo Judje imajo zveze prav povsod, v Rusiji, Madridu in Beogradu, in prav pri velikih vsotah so v Beogradu in Moskvi in Parizu in na Dunaju prav tako malo vestni, kakor so razni poštenjakoviči v Ameriki, dasi morda ravno niso Abrahamovega rodu, ki se voizijo v tem bolj elegantnih limuzinah, za čim večjo vsoto
Korupcija in korupcije, ker smo večinoma sami korumpi-rani, duševno korumpirani, in prav vsaka korupcija uspeva le na takih korumpiranih tleh. Kaj se zgražamo, ko bi se imeli zgražati nad samimi se-ioj, in je vsako zgražanje o korupciji le podla hinavščina.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in oredpisuje očala
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenu« Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 0 zjutru • do 8:30 zvečer.
Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. CERMAK ROAD,	CHICAGO, ILLINOIS
1NASI KRAJI'
Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-lcrotisku na finem papirju.
KNJIGA STANE
$1.00
Slike so iz vseh-delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska.
' Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na:
Knjigarna "Amerikanski Slovenec"
Chicago, 111.
1849 W. Cermak Rd., \