Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Lektor Andrej ^esen, univ. dipl. prof. Uredni{ki svet Predsednik Peter Tom{i~, univ. dipl. ekon. ^lani Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., mag. Miroslav [trajhar, dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`., Jakob Repe, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Janez Zalar, dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`., prof. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Janez Lesar, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 1.75 0 SIT Posamezniki (polletna) 3.500 SIT Podjetja in ustanove (polletna) 19.000 SIT Obrtniki in {ole (polletna) 9.500 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. @iro ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 54, {t. 3 UDK 630 / ISSN 0024-1067 marec 2002 uvodnik V slogi je mo~ Morda ste tudi vi kot otroci od star{ev sli{ali vzgojno zgodbico o palici potem, ko ste se stepli s sestro ali z bratom. O~e jo je moral bratu in meni povedati tolikokrat, da jo {e danes sli{im: “Poglejta, otroka, ~e vzamem tole dolgo palico v roke (pri tem je nevarno po`ugal proti nama), jo z lahkoto prelomim (to je tudi naredil). ^e pa palico ve~krat prelomim in pali~ice zdru`im skupaj, jih nih~e ve~ ne more prelomiti. Zato se ne tepita, raje dr`ita skupaj, saj bosta tako mo~nej{a. V slogi je mo~.” Z bratom se ‘e dolgo ne tepeva ve~, spomnim pa se te pou~ne zgodbe zlasti takrat, ko poslu{am slovenske managerje o tem, kako se je tveganje odlo~anja in poslovanja pove~alo. V podjetjih se praviloma zavedajo, da bi bilo treba pove~ati vlaganja v razvoj novih izdelkov, v nabavo nove opreme, v izobra‘evanje in delovne sposobnosti zaposlenih, v graditev blagovnih znamk, v osvajanje novih trgov in kupcev in v druge pomembne strate{ke dejavnosti. @al pa podjetja najpogosteje nimajo potrebnih sredstev za tak{na vlaganja. Banka in dr‘ava nista partnerja, ki bi tveganje delila s podjetjem. Podjetja oziroma managerji si morajo pomagati sami, ~eprav nas praksa u~i prav nasprotno. Ekonomisti sicer ne pravimo, da je v slogi mo~, pravimo pa, da je treba upo{tevati tako imenovano “ekonomijo obsega”. Le-ta u~i, da ve~ji obseg poslovanja zahteva relativno manj{e stro{ke kot manj{i obseg poslovanja. Prijatelj Pekin Ogan (profesor na Indiana University, ZDA) za slovenska podjetja pravi, da so velike ribe v malem ribniku (“big fishes in small water”). In {e prav ima - slovenska podjetja so prevelika za slovenski trg in premajhna za tuje trge. Ko sem se z direktorjem velikega slovenskega lesnega podjetja pogovarjal o tem, zakaj slovenska podjetja ne nastopijo skupaj na sejmih v tujini, zakaj ne sodelujejo pri razdelitvi programov in skupnem investiranju na trgu, mi je potrdil gornjo misel s temi besedami: “Vsi mi smo veliki petelini na majhnem kupu gnoja!” Upam si trditi, da z ekonomske strani dokaj dobro poznam probleme slovenskih lesnih podjetij. Te bi lahko strnil v naslednje ugotovitve: a) prevelika navezanost na enega kupca, b) oblikovna in tehnolo{ka zaostalost), c) klasi~ni proizvodi (premalo novih) z malo dodane vrednosti, ~) nefleksibilnost prodaje in proizvodnje, d) slaba prepoznavnost blagovnih znamk in e) usmerjenost v kratkoro~no namesto dolgoro~no poslovanje. Vse te slabosti je mogo~e odpraviti, vendar samo z ve~jim sodelovanjem podjetij med seboj. Bojim se, da so pogosto glavna ovira za bolj{e poslovno povezovanje podjetij osebnostni razlogi managerjev. @al nas {ele tujci pogosto dokon~no prepri~ajo (in prisilijo) v to, da je v slogi res mo~. dr Marko HOČEVAR dogodki, odmevi kazalo stran stran 52 56 Karakterizacija lesnih spojin Pojavnost arhitekturne v tehnolo{ki vodi iz membrane iz lesenih lamel proizvodnje lesovine The phenomenon of architectural membrane made of wood lamellas Characterization of wood compounds in process water from mechanical pulping avtor Peter MAROLT avtorica Janja ZULE stran 62 Črna jelša (Alnus glutinosa (L) Gaert.) - drevo z zlim slovesom Black adler (Alnus glutinosa (L.) Gaert. - a disreputable tree avtor Niko TORELLI Nastanek mraznih razpok pri drevju 65 Niko Torelli Po SL[ Maribor veje sve` veter 75 Intervju z Ale{em Husom Sanja Pirc (Skoraj) vse, kar ste `eleli vedeti o ro~nem tračnem brušenju 67 Ale{ Likar Muzej Vrbovec 91 Sanja Pirc anketa meseca Informativni dan 2002 V anketi so predstavljene ocene informativnega dneva na nekaterih lesarskih {ola h iz vsebine 73 [~urkov skedenj - igra~ka iz prete klosti EISENMANN - kompetentni partner pri vpra{anjih o lesu (II.del) 78 DOM - za monta`ne hi{e in stavbarje 81 Vrtno pohi{tvo NOVO GARDEN 82 Na SLŠ Ljubljana poleg MOSTIŠČARJEV še hišni sejem 84 Finski profesor gostoval na SL[ v [kofji Loki 86 Predmet Varstvo pri delu na vi{je{olskem {tudiju lesarstva 88 Rezbarstvo in slovenska lesna industrija 90 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva 92 kratke novice LIP BLED, prejemnik znaka kakovosti v graditeljsktvu za storitev monta‘e stavbnega pohi{tva Na sejmu Domofin v Celju, 14. februarja 2002, je podjetje LIP BLED, d. d., prejelo Znak kakovosti v gra-diteljstvu za montažo stavbnega pohištva. Zbirka številnih domačih in tujih priznanj tega uspešnega slovenskega lesnega predelovalca je tako bogatejša še za eno pomembno lovoriko. Znak kakovosti v graditeljstvu podeljuje Gradbeni center Slovenije z namenom spodbuditi prizadevanja za odličnost in dvigniti konkurenčnost proizvodov in storitev slovenskega graditeljstva. Prejemniki znaka so izdelki in storitve s področja graditeljstva v RS, ki izpolnjujejo visoke, strokovno pripravljene in mednarodno primerljive zahteve glede kakovosti, proizvajalec oz. izvajalec pa zahteve glede zagotavljanja kakovosti ter poslovne odličnosti. Letošnji prvi javni razpis za podelitev Znakov kakovosti v graditeljstvu je obsegal štiri področja, predmet ocenjevanja pa so bile različne storitve, ki se opravljajo v okviru postopka graditve. Prijavljena podjetja so ocenjevali po naslednjih kriterijih: • rezultati kakovosti (najpomembnejši kriterij, katerega ocena temelji na podlagi rezultatov lastnih preiskav proizvajalca in preskusov v neodvisnih in usposobljenih laboratorijih), ijaLes 54(2002) 3 dogodki, odmevi kratke novice • učinkovitost in kakovost procesov, • zadovoljstvo kupcev, • vpliv na družbo in okolje ter • finančni in poslovni uspeh. V podjetju LIP BLED so se odlo~ili prijaviti na razpis za podro~je SMSP 2002 – Storitev monta‘e stavbnega pohi{tva, in sicer s storitvami, ki spremljajo njihovo obse‘no ponudbo notranjih in vhodnih vrat. Prijavljene storitve, s katerimi so uspe{no zadostili vsem ocenjevalnim kriterijem in si prislu‘ili Znak kakovosti so: izme-re in popis zidnih odprtin na objektu, svetovanje ter monta‘a vrat. Usklajenost ohranjanja dolgoletne tradicije in hkratnega razvijanja sodobne filozofije je LIP BLED letos pripeljala do novega dose‘ka, s katerim so dokazali, da niso le vrhunski proizvajalec (edini slovenski proizvajalec, ki je pridobil znak kakovosti tudi za izdelek – notranja vrata) tem-ve~ tudi kakovosten izvajalec storitev. S pridobljenim Znakom kakovosti bo pesem gozda, ki jo v va{ dom prina{a LIP BLED, odmevala {e glasneje. obvestilo Mednarodni pohi{tveni sejem v Milanu DIT lesarstva LJUBLJANA organizira strokovno ekskurzijo na ogled mednarodnega pohi{tvenega sejma v Milanu, in sicer v petek in soboto 12. in 13. aprila 2002. Dodatne informacije dobite po po{ti oz. ob torkih med 10.00 in 11.00 uro dopoldne na (01) 25 221 43. Slovenski stavbarji pesimisti~ni Po podatkih mag. Andreja Mateta, predsednika Sekcije proizvajalcev stavbnega pohi{tva, se pi{ejo za slovenske stavbarje v ‘e sicer slabih {e slab{i ~asi. Ob vsesplo{ni recesiji na nem{kem trgu, kamor najve~ izvozijo, dobivajo lesena okna status ni{nega izdelka, saj jih iz leta v leto agresivneje spodriva plastika - v Nem~iji je letos posko~ila {e za deset odstotkov in trenutno predstavlja 65 odstotni dele‘. Razmere niso bistveno bolj{e niti doma, saj je v Sloveniji registriranih okrog 160 proizvajalcev plasti~nih oken, ki si ob nedosledni zakonodaji lahko privo{~ijo ni‘je cene in tako dodatno me{ajo ‘e tako dovolj zapletene tr‘ne {trene. Do absurdnih situacij pa prihaja na biv{em jugoslovanskem trgu, kjer vlada velika konkurenca poleg tujih tudi med samimi slovenskimi proizvajalci. Po na~elu Kjer se prepirata dva … se tako bistveno ceneje prodajajo lesena okna kot plas-ti~na. Po Matetovih besedah bi moralo priti v tem boju za pre‘ivetje vsaj do doma~ega konsenza. Koliko teh oken bo lesenih? anketa meseca Informativni dan 2002 Zdenka STEBLOVNIK, v.d. ravnateljice LŠ Maribor, Višja strokovna šola. Višješolski strokovni izobraževalni program lesarstvo je nastal kot odraz dejanskih potreb lesne industrije in je v skladu s tem izrazito praktično naravnan, kar je razvidno iz predmetnika, predmet praktično izobraževanje pa obsega kar 40 % fonda ur. V tem študijskem letu želimo oblikovati mrežo podjetij, ki bodo našim študentom omogočala praktično izobraževanje. V letošnjem študijskem letu je na Lesarski šoli Maribor, Višji strokovni šoli, vpisanih 58 izrednih študentov, od tega 3 študentke. Večina jih prihaja iz lesnoindustrijskih podjetij z bogatimi delovnimi izkušnjami in strokovnim predznanjem. Izobraževalno delo je organizirano večinoma v petek popoldan in v soboto čez dan. V študijskem letu 2002/ 3 na LŠ Maribor, Višji strokovni šoli, razpisujemo 70 vpisnih mest za redni in 60 vpisnih mest za izredni študij. Za potrebe informiranja smo pripravili reklamni plakat in zgibanko z osnovnimi informacijami o študiju, že v začetku študijskega leta pa smo izdali redno informativno publi- nadaljevanje na strani 61 ► ► ► ijaLeS 54(2002) 3 raziskave in razvoj UDK: 676.15:543.3 originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Karakterizacija lesnih spojin v teh-nolo{ki vodi iz proizvodnje lesovine Characterization of wood compounds in process water from mechanical pulping Avtorica mag. Janja ZULE, In{titut za celulozo in papir, Bogi{i~eva 8, 1000 Ljubljana izvleček/Abstract Predstavljena je problematika ones-na‘evanja papirni{kih vodnih sistemov s komponentami lesne mase in podan postopek dolo~anja vsebnosti prevla-dujo~ih skupin lesnih spojin v vlaknin-skih suspenzijah in procesnih vodah. Kemijsko so ovrednoteni vzorci tehno-lo{kih vod iz proizvodnje lesovine iz me{anega lesa iglavcev. V njih so dolo-~ene vrste in koncentracije monosa-haridov, ki sestavljajo lesne hemice-luloze, nekatere ekstraktivne spojine, ki imajo prete‘no koloiden zna~aj ter visokomolekularni lignin. Problems, caused by accumulation of different wood components in pa-permaking process waters, are indicated. Analytical procedure for chemical characterization of predominant dissolved and colloidal substances is described. Process water samples from the production of mixed softwood mechanical pulp have been sistematically analyzed. Types and concentrations of monosaccharide units from soluble hemicelluloses have been identified and quantitatively evaluated, as well as amounts of different wood extractives and polymeric lignin. Klju~ne besede: lesovina, procesna voda, raztopljene in koloidne snovi, kemijska karakterizacija Key words: mechanical pulp, process water, dissolved and colloidal material, chemical characterization Uvod Lesovina oz. bru{evina sodi v skupino mehansko pridobljenih vlaknin, katerih osnovna karakteristika je visok izkoristek, in sicer 95 – 98 %. Najve~krat jo pridobivamo iz lesa iglavcev, npr. iz smreke in jelke. V nasprotju s kemijsko celulozo vsebuje prakti~no vse komponente lesa, saj pri postopku izdelave lo~imo lesna vlakna med sabo zgolj z mehanskim razvlaknjevanjem lesa z brusnimi kamni, pri ~emer pride le do razmeh~anja lesne mase, ne pa tudi do odstranitve lignina oz. deligni-fikacije. Klasi~ni postopek poteka pri atmosferskem tlaku in temperaturi okrog 70 °C, pri ~emer zna{a poraba vode v povpre~ju 35 – 50 m3/t. Lesovino uporabljamo samo, ali pa v kombinaciji z drugimi celuloznimi in recikliranimi vlakninami za proiz- vodnjo manj zahtevnih vrst papirja, kartona in lepenke, saj sta njeni zna-~ilnosti slab{a mehanska jakost in obstojnost (1, 9). Ve~ina obratov za proizvodnjo lesovine deluje integrirano v sklopu papirnic, kar pomeni, da se uporablja lesovinska suspenzija neposredno po mletju in morebitnem beljenju za izdelavo papirja na papirnem stroju, brez predhodnega spiranja, o‘ema-nja in su{enja, kar je primer pri kemijski celulozi, ki obi~ajno prihaja v papirnice od drugod v obliki bal ali velikih pol, zato jo je treba razpu{-~ati in mleti, predno potuje kot vlak-ninska suspenzija na papirni stroj. ^eprav je lesovina surovinski material visokega izkoristka, pa se med njeno proizvodnjo raztopi v vodni fazi vendarle pribli‘no 2 do 5 % lesne mase. Tako prehajajo v vodo razli~ne hlapne spojine, lesni sladkorji, lignin, nizkomolekularni lignani in {tevilne ekstraktivne spojine, kot so npr. komponente lesne smole. Izlu‘evanje lesne mase se lahko nadaljuje tudi med proizvodnjo papirja, njegov obseg pa je odvisen od vrste vlaken in tehnolo{kih pogojev, kot so temperatura, pH in koncentracija. Raz- ijaLeS 54(2002) 3 raziskave in razvoj topljeni in dispergirani koloidni delci pomenijo dolo~eno obremenitev za papirni{ke vodne sisteme. Dejstvo namre~ je, da je prav voda eden naj-pomembnej{ih dejavnikov tehno-lo{kega procesa, saj pomeni osnovno transportno sredstvo za vlaknine, zato lahko njena kakovost bistveno vpliva na celoten potek proizvodnje in na uporabnost kon~nih izdelkov. Onesna‘evanje krogotokov z lesnimi spojinami postaja pere~e zlasti v bolj zaprtih sistemih, kjer tehnolo{ko vodo na koncu delno ali v celoti zajamemo in jo ponovno vrnemo v proizvodnjo. Recikliranje vode je z ekonomskega in ekolo{kega vidika sicer ugodno, vendar pa zahteva posledi~-no kopi~enje lesnih onesna‘evalcev v njej vpeljavo ustreznih postopkov ~i{~enja, sicer bi njihove koncentracije kmalu narasle prek vseh sprejemljivih meja. Ni treba posebej poudariti, da moramo kemijske karakteristike voda v takih sistemih stalno spremljati. V prvi vrsti moramo ugotoviti, katere snovi se kopi~ijo, kak{-ne so njihove koncentracije in od kod izvirajo. Pri tem so nepogre{ljive sodobne kromatografske in spektro- ijaLeS 54(2002) 3 skopske analizne tehnike, predvsem plinska kromatografija in UV/VIS spektroskopija. Po literaturnih navedbah in na{ih prakti~nih izku{njah prevladujejo v papirni{kih procesnih vodah tri skupine lesnih spojin, in sicer ogljikovi hidrati in lignin, ki so vodotopni ter koloidno dispergirani ekstraktivi. Analizni postopek za dolo~anje teh komponent prikazuje shema 1. Postopek odlikujejo enostavnost, hitrost ter veliko {tevilo informacij, zato je hkrati primeren tudi za raziskovalno delo in rutinske dolo~itve (3, 5, 6). Ker je analiza ogljikovih hidratov s plinsko kromatografijo po tej shemi nekoliko dalj{a, jo v mnogih primerih nadomestimo s hitrej{o spektrofoto-metri~no metodo dolo~anja celokupnih topnih sladkorjev, vendar pa pri tem ne dobimo podatkov o sestavi lesnih sladkorjev. Najve~ topnih komponent obi~ajno prina{ajo v proizvodni proces leso-vinske suspenzije, nekoliko manj reciklirana vlakna, naj~istej{e pa so sve‘e celulozne vlaknine, pridobljene s kemijsko delignifikacijo lesa. V sklopu na{ih prou~evanj papir-ni{kih vodnih sistemov smo temeljito kemijsko ovrednotili tudi tehnolo{ko vodo iz proizvodnje lesovine. Dolo-~ali smo vrste in koli~ine lesnih spojin, ki se dispergirajo in raztapljajo ter kasneje povzro~ajo visoke obremenitve na papirnem stroju. Eksperimentalni del Kakovost vode iz klasi~nega postopka izdelave lesovine iz me{anega lesa iglavcev smo sistemati~no spremljali 6 mesecev. V tem ~asu smo v obratu odvzeli 10 vzorcev lesovinske suspenzije, ki smo jih na enak na~in predhodno pripravili, analizirali in ovrednotili. V njih smo dolo~ali kon- centracije petih monosaharidov, in sicer arabinoze, ksiloze, manoze, ga-laktoze in glukoze, ki so osnovni sestavni elementi polimernih hemice-luloz. Ovrednotili smo tudi vsebnosti visokomolekularnega lignina in hi-drofobnih lesnih ekstraktivov, med njimi vi{jih ma{~obnih in smolnih kislin ter sterolov. Vse analizne do-lo~itve smo izvedli v treh ponovitvah. Priprava vzorca Originalne vlakninske suspenzije (4 %) smo z deionizirano vodo razred-~ili na 1 % koncentracijo, dobro pre-me{ali in centrifugirali 30 minut s hitrostjo 1500 vrt/min. Centrifugat smo previdno lo~ili od usedline in ga uporabili za vse nadaljnje kemijske analize. Analiza ogljikovih hidratov 2 mL alikvot vodnega vzorca smo vakuumsko posu{ili in mu dodali 2M raztopino HCl v brezvodnem metanolu. Zmes smo refluktirali 3 ure pri 100 °C. Po kon~ani metanolizi smo vzorec vakuumsko posu{ili in ga ponovno raztopili v ustrezni koli~ini piridina. Odmerili smo 70 μL piri-dinske raztopine in ji dodali reagenta za silaniziranje, in sicer 80 μL TMCS (trimetilklorosilan) in 150 μL HMDS (heksametildisilazan). Zmes smo dobro preme{ali in pustili stati 4 ure pri sobni temperaturi. Po kon-~ani reakciji smo posneli plinski kro-matogram pri naslednjih eksperimentalnih pogojih: kapilarna kolona Ultra 1 (25 m), temperatura in-jektorja 270 °C, temperatura FID detektorja 300 °C, pretok N2 1,5 mL/ min, temperaturni program snemanja 150 °C; 4 °C/min; 290 °C (10 min). Koncentracije posameznih monosa-haridov, nastalih pri metanolitskem razpadu polisaharidov, smo izra~u- raziskave in razvoj nali iz umeritvenih krivulj ustreznih standardnih substanc. Ekstrakcija z MTBE (metil t-butil eter) ter analiza ekstraktivnih spojin in lignina V 10 mL epruveto z obrusom smo odmerili 4 mL vodnega vzorca in ga nakisali do pH 3,0 - 3,5. Nato smo dodali 2 mL MTBE in intenzivno stresali 1 minuto. Zmes smo centri-fugirali pri hitrosti 1500 vrt/min toliko ~asa, da sta se organska in vodna faza dobro lo~ili. Zgornjo, organsko plast smo odpipetirali, z vodno plastjo pa smo ekstrakcijo ponovili {e dvakrat. Zdru`ene organske ekstrak-te smo vakuumsko posu{ili in jih ponovno raztopili v ustrezni koli~ini MTBE. Raztopino smo metilirali s plinskim diazometanom tako, da smo vse proste organske kisline pretvorili v ustrezne metilne estre. Plinski kro-matogram smo posneli pri naslednjih pogojih: kapilarna kolona SPB-1 (15 m), temperatura injektorja 250 °C, temperatura FID detektorja 300 °C, pretok N2 1,5 mL/min, temperaturni program snemanja 200 °C (2 min); 3 °C/min; 280 °C (10 min). Koncentracije posameznih ma{~ob-nih in smolnih kislin smo izra~unali iz umeritvenih krivulj ustreznih standardnih substanc. Vse plinsko kromatografske analize smo izvedli na aparatu Hewlett Packard HP 5890. Lignin smo dolo~ili v vodni raztopini po ekstrakciji z MTBE spektrofo-tometri~no, in sicer z merjenjem UV absorpcije pri 280 nm, pri ~emer smo uporabili vodne raztopine Na ligno-sulfonata kot standarde za kali-bracijo. Analize smo izvedli na UV/ VIS spektrofotometru Varian CARY 50. Rezultati Vsi rezultati so zbrani v treh preglednicah, kjer so navedene povpre~ne koncentracije posameznih parametrov. Gre za povpre~ja vseh meritev (skupaj 30), kjer smo obdelali deset trenutnih vzorcev lesovinske suspen-zije, vsak vzorec pa je bil izmerjen v treh ponovitvah. Prikazano je tudi koncentracijsko obmo~je, oz. meje, znotraj katerih so se gibali posamezni rezultati. Vrednotili smo koncentracije petih monosaharidnih enot, in sicer arabi-noze, ksiloze, manoze, galaktoze in glukoze, ki sestavljajo razmeroma dobro topne lesne hemiceluloze. Slednje smo morali zato predhodno metanolitsko razgraditi in derivati-zirati, da smo dobili hlapne produkte, primerne za plinsko kromatografsko analizo. Rezultati dolo~itve so v preglednici 1. Po pri~akovanju je v vodi najve~ ma-noze, ki je ena glavnih komponent smrekove hemiceluloze. Nekoliko presene~ajo dokaj visoke koncentracije glukoze v primerjavi z drugimi, kar pomeni, da je med procesom bru{enja lesa pri{lo verjetno tudi do rahlih po{kodb nekaterih vlaken in s tem do fragmentacije celulozne verige, ki jo sestavljajo izklju~no glukozne enote (2). Zanimivo je, da se razmerja med koncentracijami posameznih monosa-haridov v obdobju merjenj niso kaj bistveno spreminjala, kar pomeni, da je bila pri proizvodnji vseskozi dokaj konstantna sestava lesne mase. Precej ve~ nihanj pa je opaziti pri izmerjenih koncentracijah, kar je razvidno iz posameznih koncentracijskih obmo-~ij. Taka nihanja so obi~ajno posledica spreminjanja razli~nih tehno-lo{kih parametrov med postopkom bru{enja. Slika 1 prikazuje tipi~en kromato-gram lesnih monosaharidov, v katerem posamezno zvrst z izjemo galak-toze predstavljata kar po dva vrhova, saj pri procesu derivatizacije oz. sila-nizacije nastane ve~ produktov. Med ekstraktivnimi spojinami smo dolo~ali ma{~obne kisline, smolne kisline in sterole. Najve~ je bilo smol-nih kislin, predvsem dehidroabietin-ske in abietinske, pribli`no enkrat manj pa sterolov, med katerimi je prevladoval β-sitosterol. Ma{~obne kisline sta zastopali nasi~eni palmi-tinska in stearinska, medtem ko so bile nenasi~ene oleinska, linolna in linolenska opazne le v sledovih, zato njihovih koncentracij nismo mogli natan~no izmeriti. Rezultati meritev so prikazani v preglednici 2, sestavo ekstrakta pa prikazuje slika 2. Preglednica 1. Vsebnost monosaharidov v centri-fugatih lesovinske suspenzije Spojina Povpre~na Koncentracijsko koncentracija obmo~je mg/L mg/L Arabinoza 3,1 2,3 – 3,9 Ksiloza 10,2 7,8 – 12,9 Manoza 61,2 46,8 – 77,4 Galaktoza 15,3 11,7 – 19,4 Glukoza 12,2 9,4 – 15,5 Slika 1. Plinski kromatogram monosaharidov A arabinoza K ksiloza M manoza GA galaktoza G glukoza ijaLeS 54(2002) 3 raziskave in razvoj Pre eks les Preglednica 2. Vsebnost ekstraktivov v centrifugatih lesovinske suspenzije Spojina Povpre~na Koncentracijsko koncentracija obmo~je mg/L mg/L Ma{~obne kisline 1,1 0,5 - 1,7 Smolne kisline 9,8 5,7 - 18,5 Steroli 4,7 3,5 - 76 Analiza ekstraktivov ni popolna, ker zaradi instrumentalnih omejitev nismo mogli dolo~iti vsebnosti vi{jih lipidov, in sicer sterolnih estrov in trigliceridov, katerih koncentracije v takih vzorcih obi~ajno niso zanemarljive. Prav tako zaradi pomanjkanja ustreznih standardnih substanc nismo koli~insko ovrednotili ligna-nov (L), to je nizkomolekularnih spojin ligninskega tipa, ki so sicer lepo vidni na kromatogramu (slika 2). Na koli~ino omenjenih spojin lahko sklepamo iz podatka, da je bila povpre~na koncentracija celokupnega ekstrakta 38 mg/L (gravimet-ri~na dolo~itev), vsota povpre~nih izmerjenih koncentracij ekstraktiv-nih spojin pa je zna{ala 15,6 mg/L. Visokomolekularni lignin smo dolo-~ali spektrofotometri~no pri valovni dol`ini 280 nm v preostanku vodnih vzorcev po ekstrakciji oz. odstranitvi koloidnih ekstraktivov s topilom metil-terc-butil eter (MTBE), s ~i-mer smo hkrati tudi odstranili komponente, ki motijo dolo~itev lignina. Rezultati so zbrani v preglednici 3. Poleg treh glavnih skupin tehnolo{ko pomembnih lesnih spojin so v centri-fugatih vlakninskih suspenzij obi-~ajno tudi razne bolj hlapne komponente, katerih koncentracije so obi-~ajno nizke, vendar kljub temu obremenjujejo vodni medij, lahko pa tudi vplivajo na kemizem izdelave papirja. Najpomembnej{e med njimi so ni`ji alkoholi (metanol) in hlapne organske kisline (mravlji~na, ocet-na), ki jih pa tokrat v na{o raziskavo nismo vklju~ili. Velja tudi omeniti, da je primerjava na{ih meritev s podobnimi analizami modelnih in industrijskih vod, nastalih pri bru{enju lesa norve{ke smreke, ki so jih opravili na Finskem pokazala, da so vsebnosti in sestava lesnih komponent v vseh primerih, kljub nekoliko razli~ni tehnologiji in surovinski sestavi, precej podobne. Tako so bile koncentracije celokupnih ogljikovodikov pri njih v pov-pre~ju do 30 % vi{je, vsebnosti lesnih ekstraktivov pa prakti~no enake. O koncentracijah lignina je manj podatkov, vendar tudi ti ka‘ejo na primerljivost (2, 4, 7, 8). Sklep Sistemati~na karakterizacija vzorcev tehnolo{ke vode iz obrata za proiz- vodnjo lesovine iz me{anega lesa iglavcev je pokazala, da med postopkom prehaja del lesne mase v vodni medij in ga posledi~no kemijsko obremenjuje. Najpomembnej{e komponente lesovinske vode so ogljikovi hidrati, lignin in lesne ekstraktivne spojine, katerih koncentracije se gibljejo v razli~nih obmo~jih. Natan~na kemijska analiza ve~jega {tevila vzorcev v dalj{em ~asovnem obdobju je pokazala, da je najve~ razmeroma dobro topnih ogljikovih hidratov (80 – 130 mg/L), nekoliko manj je lignina (50 – 115 mg/L), najmanj pa lipofilnih ekstraktivov (30 – 45 mg/ L). Prav te spojine so pomemben vir onesna`enja papirni{kih vodnih krogotokov, {e zlasti v zaprtej{ih sistemih, kjer njihove koncentracije intenzivno nara{~ajo. Poznavanje njihovih kemijskih lastnosti in vsebnosti je nujno potrebno zaradi bolj{ega razumevanja celotnega kemizma nastanka papirja in vpeljave ustreznih tehnik ~i{~enja procesne vode. literatura 1. Fengel, D.; Wegener, G., 1989, Wood chemistry, ultrastructure, reactions, Walter de Gruyter,Berlin-New York 2. Holmbom, B.; Aman, A.; Ekman, R., 1998 Chemistry in papermaking , EUCEPA Symposium 1998, Proceedings, Florence 1998 3. Holmbom, B.; Örrsa, F., 1993, Proc. 7th Intern. Symp. Wood and Pulping Chem., Vol. 2, CTAPI, Beijing 4. Mustranta, A.; Spetz, P. ; Ekman, R.; Luuko, K.; Buchert, 1998, Chemistry in papermaking, EUCEPA Symposium 1998, Proceedings, Florence 1998 5. Sjöström, E.; Alén, R., 1999, Analytical methods in wood chemistry, pulping and papermaking, Springer-Verlag, Berlin-Heidelberg 6. Stenius, P. (ed.), 1999, Papermaking Science and Teschnology, Book 3: Forest products chemistry, Gummerus Printing, Jyväskylä 7. Sundberg, A.; Ekman, R.; Holmbom, B.; Sundberg, K.l; Thornton, J., 1993, Nordic Pulp and Paper Research Journal, no.1/1993 8. Sundberg, A.; Ekman, R.; Holmbom, B.; Grönfors, H., 1994, Paperi ja Puu – Paper and Timber, vol.76/no.9/ 9. Sundholm, J.(ed.), 1999, Papermaking Science and Teschnology, Book 5: Mechanical pulping, Gummerus Printing, Jyväskylä, ijaLeS 54(2002) 3 raziskave in razvoj UDK: 721:694.5 pregledni znanstveni ~lanek (A Rewiew) Pojavnost arhitekturne membrane iz lesenih lamel The phenomenon of architectural membrane made of wood lamellas avtor asistent mag. Peter MAROLT, u.d.i.a., Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, SI - 1000 Ljubljana izvleček/Abstract Pri izvedbi fasadnega ovoja je poleg uporabnega vidika lesa pomembna predvsem njegova ~asovna in duhovna komponenta. V sodobni arhitekturi si stojijo nasproti izolacija in zasebnost ter vplivi okolja. Poudarjen je fenomen dvojne opne, notranje, osrednje lupine in zunanje polprosojne membrane iz lesenih lamel. Zunanja lo~uje javno od zasebnega, zamejuje zaseben prostor, rabi kot izolativni pla{~. Prestreza padavine in poglede v notranjost objekta. Poudarjena sta zamisel dvojne opne v vernakularni arhitekturi in pomen lesa kot humanega materiala. Na nekdanje lesene kladne stene ostaja le {e spomin, debelina za fasadni pla{~ uporabljenega lesa se zmanj{uje. Les kot material za izvedbo zunanje opne zakriva hladno armiranobetonsko steno. Ostaja sopotnik bivali{~a in njegove duhovne razse‘nosti. Spo{tovanje pomena izro~ila lahko daje kvaliteto tudi sodobnemu oblikovanju. In the paper, beside the applicative aspect of wood used in the construction of an elevation hull, its time and spiritual components have been stressed in the first place. In contemporary architecture, isolation and privacy are confronted with environmental influences. The article examines the phe- nomenon of a double membrane -the interior central shell and the exterior semi-transparent membrane made of wood lamellas. The later represents a barrier that separates the public sphere from the private premises, it delineates the private space and serves as an insulating mantle. It intercepts meteorological impacts and other people’s glimpses into the interior of a building. I point out to the probable origin of the concept of a double membrane in the vernacular architecture and to the significance of wood as a humane material. Onetime heavy timber walls remain only a memory and the thickness of wood used for the construction of elevation mantle diminishes nowadays. Wood as a material for the construction of the exterior membrane can conceal a cold reinforced concrete wall. It remains a roommate of a dwelling and its spiritual dimension. The respect of the importance of legacy could improve the quality of the contemporary design. Klju~ne besede: arhitektura, konstrukcija, les, tradicija, duhovnost, lesene lamele Keywords: architecture, structure, wood, tradition, spirituality, wood lamellas 1. Kompleksnost bivalnega okolja Od nekdaj razli~nega razumevanja notranjega in zunanjega prostora po mnenju Fistra (1999, str. 83) prehajamo do celovitega upo{tevanja prostora kot bivalnega okolja, skupaj z njegovimi prakti~nimi, ~asovnimi in duhovnimi sestavinami.1 Na tem mestu poudarjam predvsem drugi dve komponenti, saj sem mnenja, da nanju ~esto pozabljamo. Duhovnost daje ‘ivljenju vrednost, pravo barvo. Je del civilizacije, kulture, kulturnega izro~ila, zrcalo ~asa in prostora, kar velja tudi za arhitekturo. Arhitektura pomeni znanost, umetnost in filozofijo. Duhovna komponenta kot esenca umetnosti, sopotnik, bistvo ‘ivljenja, nad~utno, prese‘ek, je (od-li~no) izhodi{~e ideje za izoblikovanje arhitekturnega prostora, konstrukcija pa to tudi dejansko omogo-~a izpeljati. Stavbarstvo (arhitektura) je pravzaprav umaterializirana oblika ideje o prostoru. Cerkvena arhitektura, prav tako tudi nekatera posvetna, postaja danes vedno bolj asketska, poduhovljena in meditativna. Prostor duhovnosti lahko naj- 1 Fister govori o cerkvenem stavbarstvu, zadeva pa velja tudi v splo{nem. ijaLeS 54(2002) 3 raziskave in razvoj demo tudi ob/v nekaterih sodobnih, minimalisti~no oblikovanih domovanjih. Les ostaja sopotnik bivali{~a in njegove duhovne razse‘nosti. Pri iskanju izhodi{~, predvsem pa za la‘je razumevanje sodobne arhitekture, se velja opreti tudi na izro~ilo tradicije in preu~iti pomen lesa kot ~loveku doma~ega materiala. 2. Spremenjen namen, poenostavljeni detajli V vernakularni arhitekturi so nekdaj na “rantah” ali na ob stavbo prislo-njenem kozolcu su{ili koruzo. Cevc (1993, str. 138, 173) omenja recimo Dre`nico in Kostrivnico. Danes lesene, gosto ena do druge polo`ene letve, rabijo kot element, ki delno zakriva pred son~nimi `arki in pogledi. Zamenjala sta se tako namen kakor tudi izvedba. Oblikovanje sodobne, ali vsaj “trendovske” arhitekture, se nagiba k minimalisti~nemu oblikovanju, o~i{~enemu “odve~nih” detajlov, kar se ka`e tudi na licu stavbe, ki je tudi v primeru opne iz lesenih lamel danes obi~ajno o~i{~ena nekdanjih tesarskih detajlov - lesnih zvez. Navpi~ni koli, zarinjeni v tla, so ena najpreprostej{ih konstrukcij. Med-njo so lahko vpeta polnila. Ta so nekdaj posnemala tudi preplet, kot ga {e danes poznamo iz na~ina pletenja ko{ar ali ko{ev. (Juvanec, 1990, str. 213). Detajli, to velja tudi za lesne zveze, so se pri sodobno oblikovani arhitekturi spremenili, predvsem pa poenostavili. Neometan preplet je nekdaj prepu{~al nekaj zraka in svetlobe, danes ga nadome{~a “preplet” svetlobe in sence. 3. Te‘nja po varnosti Osredoto~il sem se tako na sakralne kakor tudi na posvetne stavbe (stalna bivali{~a kakor tudi na bivali{~a, ki se uporabljajo ob~asno), ki se od okolja lo~ujejo s polprosojno opno, a se ijaLeS 54(2002) 3 hkrati prek nje z njim tudi povezujejo. Dodatna (lesena) opna je logi~-na posledica premo~nih, neza‘elenih dra‘ljajev, ki generirajo iz okolja, in za{~ita pred njimi. Za bivali{~e sta namre~ od nekdaj zna~ilni te‘nja po varnosti in zasebnosti. Dodatna opna poudarja to te‘njo. Zanju je namre~ zna~ilno, da danes postajata {e bolj izraziti. Nagonska te‘nja po varnosti je ena najmo~nej{ih motivacij pri ~loveku. Po Schwartzu, ki ga citira Musek (1993, str. 80-84), med osebne vrednote poleg varnosti sodi tudi tradicija. 4. “Polprosojna” fasadna opna Druga~en odnos do duhovnosti se danes izkazuje v ve~ji odprtosti arhitekture. Masivne dele stavbe predvsem v razvitej{em delu sveta nado-me{~ajo la‘ji elementi in demateria-lizirane steklene povr{ine, leseni zasloni, s ~imer arhitektura dobiva lah-kotnej{i izraz. (Marolt, 2001b, str. 262). Dematerializirane ploskve tudi navzven poudarjajo ~lovekovo odprtost za sprejemanje sveta okoli sebe, medtem ko leseni zasloni poudarjajo ve~jo ‘eljo po zasebnosti. (Ti dve, na videz nasprotni si re{itvi, se obi~ajno dopolnjujeta.) Z dodatno opno omo-go~imo ve~jo zasebnost. Lesene elemente - lamele je mogo~e uporabiti za oblikovanje “polpro-sojne” (fasadne) membrane, ki deluje podobno kot okenska zavesa in omogo~a pretok le delu informacij iz okolja. “Zavesa” iz lesenih lamel je vmesnik med svetnim in svetim. Ovoj iz lesenih lamel predstavlja polje, ki razmejuje javni od zasebnega prostora, deli mno{tvo informacij, ki izvirajo iz okolja, in ti{ino. Simbolno ponazarja vmesni prostor med materialnim in duhovnim svetom. Igra vlogo sita, ki zaustavlja odve~no, nepotrebno iz okolja. Tla evangeli~anske kapele sprave Rudolfa Reitermanna in Petra Sas-senrotha na Bernauer Straße v Berlinu, ki stoji na mestu poru{ene cerkve in hkrati na mestu obmo~ja nekdanjega berlinskega zidu, so sestavljena iz zmesi phane ilovice in drobcev opeke, za oja~itev rabijo lanena vlakna. Notranja “lupina” je enake sestave in debela dobrega pol metra. (Stegers, 2001, str.73). Tla vmesnega prostora med obema obodnima stenama so iz litega asfalta.2 Tako sta prostora simbolno lo~ena tudi z izborom pohodnih povr{in. Konstrukcija v tlorisu ukrivljene stene iz butane gline pomeni harmonijo oblike in materiala. Po mnenju Fischerja, ki ga citira Stegers (2001, str. 73), glina in opeka v simbolnem smislu tu pomenita sveto zemljo. Zunanjo opno kapele sestavljajo lesene stojke in grede iz borovine in zavesa iz pokon~nih lamel lesa kanadske duglazije. Od vremenskih vplivov “posrebrena” zunanja arhitekturna membrana daje objektu nove likovne razse`nosti (ibidem, str. 73). 5. Odlo~itev za uporabo lesa ^emu bi se pri oblikovanju sodobnega fasadnega pla{~a (iz lesenih lamel) kot druge, zunanje opne od-lo~ili za les? Les je naraven material. Najbolj cenjena gradbena lastnost lesa je, da ga lahko vgrajujemo vzdol‘no in da lahko prena{a razpe-tine, ki jih ni mogo~e premostiti z drugimi naravnimi materiali. (Juva-nec, 1999, str. 9). V obmo~jih, ki so pora{~ena z gozdovi, je priro~en material. Leseno konstrukcijo je lahko izdelati, sestaviti. Les je tudi enostavno povr{insko obdelati (Juvanec, 2 Kar postaja `e skorajda pravilo pri oblikovanju sodobnih meditativnih prostorov. raziskave in razvoj 1999, str. 11). Od sonca in de‘ja posiveli les na zunanj{~ini objekta, kakor tudi sicer od let in vplivov okolice potemneli les znotraj objektov, pomenita likovno - estetsko kvaliteto, ki jo lahko nudi le naraven material, kakr{en je les. Opa‘ na osen-~eni, oziroma (delno) za{~iteni povr-{ini, z leti na svoji povr{ini zaradi izpiranja in lu‘enja pridobi paleto tonov in daje vtis akvarelirane slikarske ploskve. Po svojih tonih spominja na odpadlo jesensko listje. Barvni toni neza{~itenega lesa se prelivajo od transparentne oran‘ne, prek okra, temno rjave, nadiha modrovijoli~ne, do temno sive, skorajda ~rne, kakor da bi hkrati uporabili ve~ industrijskih lu‘il za les na isti povr{ini. (Treba si je le vzeti ~as in se ozreti navzgor, pod napu{~ starej{ega skednja ali kozolca.) Pomembna je zdru‘ljivost lesa z drugimi naravnimi materiali. Kot pravi Juvanec (1999, str. 11), les v kombinaciji s kamnom deluje naravno. Za les velja, da je human material (ibidem, str. 9). Tudi na dotik je prijeten. 6. Fazni prehod v zasebnost V primeru, da poizku{amo na kratko opredeliti razvoj fasadne odprtine -okna, lahko re~emo, da se je ta od nekdaj majhnega okna, odprtine3 pove~ala, se v 20. stoletju tudi izrazito zni‘ala in hkrati mo~no podalj-{ala (vedutno okno). Tak{no okno pomeni prehodno fazo v zasebnost, saj izlo~a neljube poglede na okolico, zato pa omogo~a pogled na zanimiv izsek krajine. Sedanja faza razvoja na 3 Kamen je omogo~al le premo{~anje manj{ih razpetin, medtem ko so bile odprtine v lesenih konstrukcijah majhne predvsem zaradi ~im manj{ih toplotnih izgub (tudi steklo je pri{lo kasneje, nadome{~ale so ga preparirane ko`e), saj se v vseh prostorih neko~ ni kurilo. Zato pa je lesena notranj{~ina morala dajati vtis toplega, za bivanje prijetnega prostora. poti k ponovni zasebnosti je polpro-sojna fasada, zavesa iz lesenih lamel. Po najbolj ~rnem scenariju naj bi temu sledila zadnja faza, ki bo pomenila popolno izoliranost od okolja, samozadostnost. Glede na trenutno pot arhitekture je seveda sprejem-ljivej{i razvoj v smeri omenjene pol-prosojne fasade in dvojnega fasadnega pla{~a. To pomeni razvoj (konstrukcije) enotne zunanje fasadne opne - “zaslona”, za katero stoji notranja - konstruktivna stena, ki jo odpiramo glede na danosti (‘elje) in potrebe posameznega uporabnika. Ve~ja zaprtost oziroma odprtost sta seveda odvisni od konkretnih danosti okolja. Globalizacija vodi tudi do osiroma-{enja bivali{~a kot duhovne vrednote, kjer poslej vsakdo ‘ivi bolj ali manj sam zase (Trelcat, 2000, str. 109). Zapiranje v varen (lesen) ovoj je torej logi~na posledica geopoli-ti~ne, ekonomske in tehnolo{ke globalizacije, kulturnih izmenjav in interakcij. Izhod iz (duhovne) krize je iskanje zato~i{~a, varnosti znotraj lupine, podobno kot to velja v naravi za pol‘a in pol‘jo hi{ico. Domovanje je s temi pojmi danes morda {e bolj povezano kot do nedavna4 (Marolt, 2000, str. 242). 7. Ve~plasten pomen pla{~a iz lesenih lamel “Preplet” lesenih letev lahko, simbolno gledano, ozna~uje preplet svetnega in svetega. V vizualnem smislu polprosojna lesena opna izlo~a pogled na “sive cone” okolja in pomeni {~it pred neza`elenimi pogledi. V resnici je ambivalentne narave. Hkrati lo~uje in povezuje oba sve- 4 V ~asu tur{kih vpadov je cerkveni prostor za kme~ki `ivelj tudi dejansko pomenil zato~i{~e telesa in duha. Reitermann / Sassenroth: kapela sprave na Bernauer Straße, Berlin, 2000 (vir slike: avtor) BEHF Architekten: Zato~i{~e (“zunanja soba”), Arlsdorf, Avstrija, 1998. Objekt tlorisnih izmer 3 x 9,12 m, ki je v uporabi ob~asno, kot zato~i{~e (telesa in duha). (vir slik: Pierer, H. Holzbau in Kärnten. Proholz Kärnten, Celovec) revijaLes 54(2002) 3 Baumschlager, Eberle: hi{a v Lochau-u; zrak kot izolator, lo~itev zasebnega. (vir slike: AW 175) Karl Schuster: “Prostor premi{ljevanja” (vir slike: avtor) Marcus Wespi, Jerome de Meuron, hi{a v Fawil-u, [vica Zastrta vhoda partija -zunanja opna iz horizontalno name{~enih letev, izolativno steklo za njo (vir slike: Häuser 2/2001) ijaLeS 54(2002) 3 tova. Posvetno (profanum) lo~uje in hkrati nevidno povezuje z zamejenim (s svetim) prostorom (fanum-om). Latinska beseda sanctus (sveto) je po Kocjan~i~u (1999, str. 53) povezana z besedo sancire, ki pomeni omejiti, zagraditi, zaobjeti. Lesen zaslon poleg simbolno - uporabne vrednosti postaja oblikovalsko izhodi{~e arhitekturnega projekta. Rabi kot dekorativen element, kot sen~ilo pred son~nimi ‘arki v poletnih mesecih. Predstavlja strukturi-rano fasadno ploskev, ki me~e senco v notranjost, v vmesni, “tamponski” del pred vstopom v bivalni del. Tak{na oblikovalska re{itev je kompromis med javnim in zasebnim. Fasadna opna deluje kot celi~na membrana, ki podnevi prepu{~a v vmesni del le pre~i{~eni del informacij in prepo-lovljeni del son~nih ‘arkov, pono~i pa navzven prepu{~a del umetne svetlobe iz notranjosti, zaradi ~esar objekt deluje kot svetilo, oporna, orientacijska to~ka v temi.5 Arhitekta Baumschlager in Eberle sta pri enodru‘inski hi{i v Lochau-u, v Vorarlbergu, v sosednji Avstriji, zaradi izkori{~anja pasivne son~ne energije, z zrakom kot izolatorjem, uporabila dvojno fasadno opno. Z zasen~itvijo notranje povr{ine je pre-pre~eno njeno prekomerno pregrevanje. Glede na to, da je objekt sicer v veliki meri obdan s steklenimi povr{inami, prezra~evani leseni zunanji obod hkrati prepre~uje poglede v notranjost in tako nudi ‘eleno zasebnost. Naklon lamel se po vi{ini fasade postopno spreminja. Vzdol‘no name{~ene lamele se maksimalno razprejo v vi{ini kapa. 5 Tako oblikovana fasadna opna na neki na~in nadome{~a reflektorske lu~i, ki pono~i osvetljujejo slovenske baro~ne cerkvice. raziskave in razvoj Tak{na, z dvojno opno zaklju~ena stavba, tako enodru‘inska hi{a kakor tudi cerkveni objekt, pravzaprav predstavlja celico z bogato (duhovno) sredico, vmesnim prostorom in ovojem, lupino, ki to jedro {~iti.6 Karl Schuster zasnuje prostor, ki meri 5,4 x 4,8 m in je osvetljen z neonsko lu~jo, spodaj zaklju~en z asfaltnimi tlemi, na obodu pa z izola-tivnimi stekli. Za temi stoje vertikalne, torzijsko zvite letve iz ‘aganega lesa, ki s sencami, ki jih me~ejo, dajejo prostoru meditativni karakter (Sowa, 2000, str. 58). Prostor, ki je brez opreme, ima isti pomen kot nevtralno zasnovani meditacijski prostori (glej tudi Groß, 2000, str. 67). Treba ga je razumeti kot objekt, ki ga uporabljamo za~asno in lahko pomeni prostor duhovne sprostitve ob domovanju pa tudi kot prostor na povsem drugi lokaciji. 8. So‘itje razli~nosti Les je pojem doma~nosti. Kot tradicionalen material pomeni pojem navezanosti na nek material, dobrino. Je materialni izraz danosti, ki nam jih ponuja narava. Skala kot trden material, je v tej zvezi, simbolno gledano, simbol bo‘je mogo~nosti. Izhaja-jo~ iz razli~ne narave tradicionalnih materialov, ‘ivega, vedno delujo~ega lesa in kamna, trd(n)ega, ne‘ivega produkta narave, izhaja tudi njuno so‘itje, ki se ka‘e tudi v dvojni opni in njeni naravi. Zunanji leseni obod je prva bariera, ki lo~uje nezamejen in notranji prostor, a ne postavlja kon~ne lo~nice, pa~ pa uporabnika pripravlja na 6 Nekdaj je polje vmesnega prostora zapolnjevala debela konstrukcija. Z naprednej{o tehnologijo, druga~nim na~inom gradnje je pri{lo do dvojne opne in vmesnega prostora, ki bi ga sicer pri ve~jem odmiku lahko uporabili za “vzporedne” oziroma stranske prostore. raziskave in razvoj Peter Fister: plan{arska hi{a na Veliki Planini (vir risbe: Fister, P. (1986) Umetnost stavbarstva na Slovenskem. CZ, Ljubljana.) Leseno jedro iz tramov. (Borut Juvanec: Samostojna ka{~a v bivalnem objektu.) (vir risb: Les 7-8/1988) vstop v prostor z druga~nim pomenom in predstavlja mehko lo~nico med dvema prostoroma. Razli~na narava osrednjega pla{~a in zunanje membrane zaradi razli~nega zaznavanja posameznega ovoja ustvarja bipolarnost. Medtem ko osrednji pla{~ daje vtis “stati~nega”, trdnosti, zunanja opna daje vtis vibrant-nega, mehko delujo~ega “zaslona” iz lesenih letev, ki zaradi razli~nega, menjajo~ega se polo`aja sonca, son~-nih `arkov in s tem spreminjajo~ih se senc, deluje kot dinami~na, stalno spreminjajo~a se komponenta prostora. V simbolnem pomenu dvojnosti in hkrati nelo~ljive enotnosti opni ne moreta ena brez druge, ~e naj bi ostali eno. Lo~ujeta duhovni od ~ut-nega sveta, a se prek zunanje membrane z njima hkrati tudi povezujeta. Tak{na arhitekturna membrana je hkrati povezovalni in lo~evalni element med interierjem in eksterier-jem, med svetim (posve~enim) prostorom in zunanjim svetom. 9. Kulturno izro~ilo Na Daljnem vzhodu origami - umetnost zgibanja papirja, ikebana -umetnost oblikovanja cvetli~nega aran‘maja, obredno pitje ~aja, ureje- vanje (kamnitega) vrta, pomenijo ~lovekovo duhovno ‘ivljenje, ukvarjanje z njimi pomeni vzpostavitev notranjega ravnote‘ja. Tak{na duhovnost ni lo~ena od ‘ivljenja, pa~ pa je ‘ivljenje samo. Duhovno in duhovnost pravzaprav prihajata iz posvetnega. (Sveto) izro~ilo prednikov (in odnos do istega) je na Japonskem bistveno bolj ‘ivo kot to velja recimo za Evropo in ostaja del kulture v naj{ir{em pomenu besede. Iz ‘ivega izro~ila prihaja tudi odnos do danosti bivanja, do bivali{~a, uporabe naravnih, humanih materialov (lesa), do humane zasnove doma in notranje ureditve. Izro~ilo pomeni stik s tradi-cijo.7 Spo{tovanje pomena izro~ila lahko daje kvaliteto tudi sodobnemu oblikovanju. 10. [pekulacija z izvorom ideje Plan{arska hi{a na Veliki Planini vsebuje osrednji del, pastirjevo biva- 7 Z izro~ilom je povezana tudi nekdanja splo{na “zapoved”, modrost, da je treba drevesa posekati pozimi, ko le-ta po~ivajo, imajo v sebi najmanj vode, drevesnih sokov. Ko se ta les posu{i, je kvalitetnej{i, obstojnej{i, trajnej{i kot dana{nji umetno su{eni in ne glede na letni ~as in lunine mene posekan les. 8 Pojem ov~ic v religiji figurativno ozna~uje vernike. li{~e in obod, ki ga zapira streha, po-lo‘ena na nizko vertikalno ploskev. Vmesni prostor je staja, pod katero preno~i drobnica.8 Z zornega kota vrednot, pomena za kmeta, je zanimiv fenomen nekdanje samostojne ka{~e v bivalnem objektu. Ka{~a je tu samostojen prostor znotraj podstre{nega dela objekta. Lesena prizma iz tramov je polo‘ena na tramove stre{ne konstrukcije - po-veznike. Ima pod in strop, vhod in dve, visoko name{~eni zamre‘eni okni na nasprotni strani. Okrog nje je prostor, kjer zrak prosto kro‘i. Ta “tampon” premikajo~ega se zraka pomeni za{~ito pred vro~ino, prepih omogo~a zra~nost znotraj ka{~e (Juvanec, 1988, str. 218). @ito in drugi pridelki so za ~loveka od nekdaj pomenili pre‘ivetje. Odnos do njih in duhovnost, povezana z njihovim pridelovanjem, sta bili zato od nekdaj stalnica ~lovekovega bivanja. Do objektov za njihovo spravilo, donegovanje, je imel ~lovek od nekdaj spo{tljiv odnos (Marolt, 2001a, str. 102). Mimo uporabnega vidika tudi v duhovnem pomenu, v pomenu vrednot, pomen ka{~, ‘itnic ni zanemarljiv. V na{em primeru je ka{~a sicer v podstre{nem delu stavbe, pa Les 54(2002) 3 raziskave in razvoj vendar na nek na~in tudi v jedru bi-vali{~a (‘ivljenja). Nasprotno lahko ka{~a ravno zaradi vrednosti, ki jo ima za kmeta, in iz varnostnih razlogov, stoji recimo nekaj deset metrov stran od bivali{~a, saj bi eventualni po‘ar v nekdaj s slamo kriti doma~iji, lahko v njenem osrednjem delu sto-je~o ka{~o prav tako uni~il.9 Kmet bi tako ostal brez imetja. V ka{~ah so namre~ ponekod poleg ‘ita su{ili tudi meso, mesne izdelke, v njej so hranili moko, volno, obleko (dokumente) in celo denar (Juvanec, 1988, str. 217). Prebivalci {e danes ponekod za zimo nasekana drva zlo‘ijo ob fasado svoje hi{e tako, da so jim ~imbolj pri roki, so bolj suha in jih ni treba posebej za{~ititi pred padavinami ali odkopavati izpod snega, saj so pod nad-stre{kom, hkrati pa skupaj z zrakom, ki ostaja v vmesnem prostoru med steno in zlo‘enimi drvmi, delujejo tudi kot toplotni izolator. Iz tega izhaja tudi ideja za sekana, preparirana (bukova) “drva” kot oblogo, zunanjo, izolativno opno sodobne enodru‘inske hi{e. 11. Sklep Sodobne arhitekture, ki uporablja lesene lamelne membrane, ne bi bilo brez nekdanje gradnje preprostega kmeta in niza generacij, ki so negovale gradnjo v lesu. Tehni~no smo danes leseno konstrukcijo nesporno sposobni izvesti. Spo{tovanje pomena izro~ila pa daje gradnji z lesom kvaliteto in ji dodaja vrednost. Odnos do kulturnega izro~ila pomeni tudi odnos do danosti bivanja, do bivali{~a, uporabe in oblikovanja lesa, do humane zasnove doma in notranje ureditve. Na nekdanje lesene kladne stene ostaja le {e spomin, de- 9 Nevarnost prihaja od ognji{~a in isker, ki bi utegnile ta po`ar povzro~iti. ijaLes 54(2002) 3 belina za fasadni pla{~ uporabljenega lesa se zmanj{uje. Les kot material za izvedbo zunanje opne zakriva hladno armiranobetonsko steno in rabi hkrati z zra~nim tamponom kot izolacijska plast. Prestreza padavine in poglede v notranjost objekta. Predvidevam, da bomo tudi v prihodnosti sledili razvoju (konstrukcije) enotne zunanje fasadne opne -“zaslona”, za katero bo stala notranja - konstruktivna stena, ki jo bomo {e naprej odpirali glede na danosti, `elje in potrebe posameznega uporabnika. Lesena opna torej ostaja sopotnik bivali{~a in njegove duhovne razse`-nosti. literatura 1. Cevc, T. 1993, Slovenski kozolec. Agens, @irov-nica. 2. Fister, P. 1999, Vloga sakralne arhitekture v prostoru. Sakralna arhitektura v slovenskem prostoru - danes: 81-90. Pozoj, Velenje. 3. Groß, G. 2000, Multireligiöse Räume. Kunst und Kirche 2/2000, str. 66-71. 4. Juvanec, B. 1988, Ka{~a na Slovenskem. Les 40/7-8: 217-221. 5. Juvanec, B. 1990, Arhitektura in les: detajli. Les 42/7-8: 213-220. 6. Juvanec, B. 1999, Lesena monta‘na gradnja v slovenskem kulturnem prostoru. Gotove hi{e v Sloveniji. Priloga revije Les marec 1999: 9-14 . 7. Kocjan~i~, G. 1999, Sveti prostor - prostor simbola. Sakralna arhitektura v slovenskem prostoru - danes. (str. 49-60) Pozoj, Velenje. 8. Marolt, P. 2000, Domicile as a Shelter of Body and Soul. Proceedings of the XXVIII IAHS World Congress on Housing, Abu Dhabi: 239-251. 9. Marolt, P. 2001a, Sveto na pragu tiso~letja. AR 1/1: 100-109. 10. Marolt, P. 2001b, Arhitektura sakralnega prostora tu in danes v Sloveniji - sveto v sakralnem in profanem. (magistrsko delo), Fakulteta za arhitek turo, Ljubljana. 11. Musek, J. 1993, Osebnost in vrednote. Educy, Ljubljana. 12. Sowa, A. 2000, Denkraum, une boîte a penser. L’Architecture d’aujourd’hui 328: 58-59. 13. Stegers, R. 2001, Eine Geschichte hinter Lamellen. Architektur Aktuell; 3: 66-75. 14. Trelcat, S. 2000, L’intime á l’oeuvre. L’Architecture d’aujourd’hui 328: 109. anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 51 kacijo za naše študente. V kratkem bomo objavili stran višje strokovne šole tudi na svetovnem spletu. Obiskalo nas je skupaj 64 kandidatov, od tega 53 interesentov za redni in 11 interesentov za izredni študij. Interesentom smo poleg informativnega gradiva nudili ustne in slikovne informacije o predmetniku, vsebini predmetov, posebnostih študija, predstavili dosedanje izkušnje predavateljev in študentov ter interna gradiva za študij, ki jih pripravljajo naši predavatelji. Sodeč po anketi, so bili obiskovalci z informacijami zelo zadovoljni. Darinka KOZINC, ravnateljica SL[ Nova Gorica. Poklicno in strokovno šolstvo, z izjemo nekaterih poklicev, preživlja krizo, ki ima različno podobo v posameznih okoljih. Nova Gorica s svojo obmejno lego je gotovo zelo občutljivo področje. Ob vstopu Slovenije v EU meje ne bo več in bitka za prevlado bo neusmiljena. Nikakor ni zanemarljiva bližina Furlanije z močno lesarsko proizvodnjo in velikimi kadrovskimi potrebami. Ali bo šolsko ministrstvo znalo voditi dovolj subtilno šolsko politiko v tem prostoru, bo pokazal čas. Na SLŠ Nova Gorica smo z različnimi prireditvami skušali opozarjati nase v javnosti, še zlasti pa smo bodočim dijakom prikazali nadaljevanje na strani 64 ► ► ► raziskave in razvoj UDK: 630*176.1:801.312 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Črna jelša (Alnus glutinosa (L.) Gaert.) - drevo z zlim slovesom Black alder (Alnus glutinosa /L/ Gaertn.) - a disreputable tree avtor prof. dr. dr.h.c. Niko TORELLI, Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 LJUBLJANA izvleček/Abstract Detajlno je opisana etimologija, izro~ilo, ljudska verovanja in znamenita prevajalska zmota, ko je Herder prevedel danski elle(r)konge “vilinski ({kratji) kralj” v nem{~ino kot Erlkönig “jel{ji kralj”. To je naslov Goethejeve najlep{e balade, ki sta jo uglasbila Schubert in Loewe. A detailed description is presented of the etymology, tree lore, folk beliefs and famous erraneous translation of the Danish elle(k)konge into German Erkönig by J.G. Herder. J.W. Goethe has a poem on him, set to music by F. Schubert and C. Loewe. Klju~ne besede: ~rna jel{a, Alnus glutinosa, etimologija, izro~ilo, verovanje, Goethe Keywords: black alder, Alnus gluti-nosa, etimology, tree lore, folk beliefs, Goethe D Slika 1. Črna jelša (Alnus glutinosa (L.) Gaertn.): jelšev sestoj v Volčjem Potoku Črna jelša (Alnus glutinosa (L.) Gaertn.) se imenuje “črna” zaradi temne skorje in starejših “storžkov” oz. soplodij z olesenelimi luskami (sliki 1, 2). Nemci jo prav tako imenujejo črna jelša (Schwarzerle) pa tudi rdeča jelša (Roterle), očitno zaradi rdečkaste barve lesa, še zlasti zaradi intenzivnega oranžnordečega oksidativnega obarvanja svežih prerezov. Seveda pa naše rdeče jelše ne smemo zamenjevati z ameriško rdečo ali Oregonsko jel{o (red alder, Alnus rubra Bong. sin. A. oregona Nutt.). Latinsko vrstno ime glutinosa pomeni “lepljiva” in se nana{a na lepljive mlade poganjke. Izvor rodovnega imena Alnus pa ima, kot bomo videli, zelo globok indoevropski koren. Slovensko ime jel{a (in redko knji‘no tudi ol{a) zveni enako ali zelo podobno v slovanskih jezikih: nare~no hrva{ko jel{a (sicer joha, jova, jo{ika in ja{a), ~e{ko ol{e in nare~no jel{e. Praslovansko *elü{a, *olü{a “jel{a” sta izpeljanki iz praslovanskega *elüxa in *olüxa “jel{a” (znano npr. nare~no rusko ¸lxa), kar je enako s starovisokonem{kim elira (prim. Snoj 1997). [ * pomeni “dobljeno s sklepanjem, oz., da beseda ali pomen ni izpri~an, temve~ rekonstruiran s primerjalno jezikovno metodo.] Obstaja torej sorodnost z germanskimi jeziki, pa tudi -kot bomo videli-tudi z italskimi. Nemci imajo dva izraza za “jel{o”: Erle in Eller. Erle je visokonem{ko (nem. hochdeutsch) in srednjevisokonem{ko (nem. mittel-hochhdeutsch) ime za “jel{o”, ki ga lahko sledimo prek starovisokonem-{kega (nem. althochdeutsch) erila in ijaLeS 54(2002) 3 raziskave in razvoj njegove starej{e oblike elira (glej zgoraj!) do gotskega *alisa, germanskega *aliso- ter indogermanskega ali bolje indoevropskega *el- in *ol-[“rde~kasto, rjavkasto] bleste~ se”. Tukaj se nakazuje podobnost z nem. Ulme “brest”(!) in novovisokonem-{kim (nem. neuhochdeutsch) Else, ki prav tako pomeni “jel{o” in prihaja iz spodnjenem{kega (nem. niederdeutsch) else. Eller je spodnjenem{ko ime za “jel{o”., ki spet vodi do staro-visokonem{kega elira in starosa{kega elora. Tukaj smo zelo blizu staro-angle{kega alor, ki je osnova zdaj-{njemu angle{kemu imenu za “jel{o” alder. Skupaj s staroislandskim olr in {vedskim al izvira iz germanskega *alizo in *aluz. Podobnost se ka`e tudi z latinskim Alnus pa tudi s keltskimi in baltskimi jeziki: staro-nordijsko olr, litovsko alksnis, na-re~no elksnis. Keltsko aln pomeni toliko kot “v bli`ini vode”. Kot smo spoznali, gre pri vseh teh sorodno zvene~ih imenih za izvedenke indo-evropskega korena *el- in *ol “rde~-kasto, rjavkasto ble{~e~ se”. Jel{evina se takoj po poseku obarva rde~e-oran`no, pa tudi sicer je rde~kasto-rjave barve. Podobno velja za nem. Ulme “brest”, ki slovi po svoji bleste~i (zlato) rjavorde~i barvi (prim. Dro-sdowski 1989). Tudi slovenski jelen naj bi dobil ime po barvi. Izraz naj bi izviral iz praslovanskega *ele, kar naj bi tudi pomenil “rjav” ali “rde~” (Snoj 1997). Oglejmo si imena za jel{o {e v drugih evropskih jezikih. Zlahka bomo zaznali skupne indoevropske korenine: angle{ko alder, francosko aune, {pansko aliso, italijansko ontano, in alno, {vedsko al, in nizozemsko els. Nem{ko ime za “jel{o” Erle je povezano tudi z zgodovinsko prevajalsko zmoto. Sloviti nem{ki filozof, teolog in prevajalec Johann Gottfried Her- ijaLeS 54(2002) 3 Slika 2. ^rna jel{a (Alnus glutionsa (L.) Gaertn.): lanski in leto{nji stor‘ki (soplodja z olesenelimi luskami) der je pri prevajanju danske ljudske pesmi H~i vilinskega kralja napa~no prevedel oz. interpretiral danski elle(r)konge oz. elve(r)konge kot “Erlkönig”, t.j. kot “jelj{ji kralj” namesto kot “Elfenkönig” “vilinski / {kratji/ kralj. Izraz elf so si Nemci izposodili iz angle{~ine, kjer elf pomeni “zlobno ~loveku podobno pritlikavo bitje, {krata”. Cerkev jih je imela za demone in zle duhove, povezane s hudi~em (prim. Dros-dowski 1986). Do zavajajo~ega prevoda je pri{lo {e zlasti lahko, saj je eller, kot vemo, spodnjenem{ki izraz za “Erle” oz. “jel{o”. J.W. Goethe je z njim naslovil svojo najlep{o balado Erlkönig: “Wer reitet so spät durch Nacht und Wind?…” Vsak nem{ki otrok jo zna na pamet, drugi pa vsaj njen za~etek. 1821 je balado pod istim naslovom uglasbil Franz Schubert, kasneje pa {e Carl Loewe. Danski original, liri~na pesnitev “H~i vilinskega kralja”, govori o mlade-ni~u Olufu, ki na predve~er svoje poroke ja{e po de`eli in vabi svate na poroko. Med no~no je`o naleti na rajajo~e vile. H~i vilinskega kralja ga vabi na ples in mu ponuja zlate ostroge, svileno srajco in kupe zlata, vendar jo Oluf zavrne. U`aljena prikli~e nanj “kugo in bolezen” in ga “udari po srcu”. Posadi ga na konja in požene domov. Naslednji dan, na dan po-roke,najde nevesta Olufa mrtvega. Omeniti je treba, da germanska mitologija ne pozna nikakršnega jelš-jega kralja, pač pa kralja vil, ki ugrablja še nekrščene otroke. Slovenci smo doživeli kar šest njenih prevodov z nepravilnim* in pravilnim prevodom naslova (prim. Sa-mide 2000). Naslov in prvi verz se v slovenskih prevodih se glasi: • Stanko Vraz (1952) Jel{njak*. “Kdo ja{e tak pozno po vetri na dom?” • Jovan Vesel Koseški (1870) Jel{ni {krat*. “Kdo jaha zapoznen ob vihri v no~?” • Fran Levstik (1953-58) Vilni kralj. “Kdo jaha skoz veter in no~ tamnó?” • Ivan Pregelj (1915-16) Vilinji kralj. “Kdo ja{e tak pozno skoz no~ in vihar?” • Matevž A. Ternovec (1891) Vilinec. “Kdo jazdi (!) tako pozno v no~ in v vihar?” • Matevž A. Ternovec (1910) Vilinec. “Kdo jezdi, v‘e pozno v no~ in vihar?” • Oton Župančič (1949). Duhovín. “Kdo jaha tak pozno v veter in no~?” Morda je tragična vsebina danske lirične pesnitve “Hči vilinskega kralja” še olajšala povezavo s slabim slovesom jelše. Jelše pri poseku “krvavijo” (oksidativno obarvanje!). Poleg tega rastejo na odročnih, močvirnih krajih, ki so se jih ljudje od nekdaj izogibali. Tam so nekoč keltski svečeniki, druidi, utapljali svoje človeške žrtve. Če niso prišle več na dan, potem so bogovi sprejeli njihovo žrtev. K temu so močvirja pri Ger- raziskave in razvoj anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 61 lepoto lesarskih poklicev skozi različne delavnice. Ob tem smo sodelovali z roko v roki z lesarskimi podjetji. Svetovalnim delavkam iz osnovnih šol smo izčrpno in z uporabo sodobne tehnologije prikazali vse možnosti poklicnega in strokovnega izobraževanja v okolju, kjer bi se bodoči lesarji lahko zaposlili. Nase in na svoje izdelke smo opozarjali tudi z različnimi razstavami in z mednarodnim sodelovanjem. Organizirano smo obiskali vse osnovne šole in jim sami spregovorili o poklicih. Obiskovalcev dneva odprtih vrat in informativnega dne je bilo le za odtenek več kot lani, vendar zdaleč premalo glede na kapacitete šole in potrebe. Na informativnem dnevu smo učence in njihove starše odpeljali z avtobusom v galerijo Mercator centra, kjer so si ogledali razstavo izdelkov dijakov naše šole. Šola se je predstavila tudi v slovensko govorečem okolju v Italiji. Razpisani programi so bili naslednji: lesarski tehnik, mizar in tapetnik, obdelovalec lesa. Poleg poklicev v lesarstvu so bili razpisani tudi programi iz gradbene stroke, zidar, tesar in kamnosek po dualnem sistemu, vendar zanje ni bilo pravega zanimanja. Ob vsem trudu, ki ga šole vlagamo v popularizacijo lesarskih poklicev, se mi poraja vprašanje, ali so ti poklici, ki jih mladim ponujamo, dovolj privlačni zanje? Ali mladi v lesarski stroki vidijo svojo življenjsko priložnost? Najbrž bo o prihodnosti lesarskega šolstva potrebno razmisliti na več področjih. nadaljevanje na strani 77 ► ► ► manih veljala za prebivali{~e mrtvih. Popotniki, ki so za{li, so trepetali pred stra{no “jel{evo babo” imenovano Irle ali Else. Ta je zvija~no zvab-ljala ljudi v mo~virje. Veljala je za utele{enje jel{e in so jo povezovali s ~arovni{tvom. Izreki kot “Erlenholz und rotes Haar sind aus gutem Grund rar” (“Jel{evna in rde~i lasje so iz dobrega razloga redki”) ali pa “Rotes Haar und Erlenloden wachsen nicht auf gutem Boden” (“Rde~i lasje in jel{ev loden ne rastejo na dobrih tleh”) (prim. Laudert 1998). Grigson (1960) navaja, da prina{a nesre~o, ~e gre{ mimo jel{e. Morda zato, ker to pomeni, da si v mo~virju. Tam pa te lahko doletijo vsakr{ne nesre~e. Posebno vlogo igra jel{a v starofrankov-skem pravu. Lex salica (Salii = skupina Frankov, ki so se naselili v da-na{nji Nizozemski v 4. stol.) so nad glavo izob~enega ~lana skupine zlomili jel{eve palice in odlomke vrgli v razli~ne smeri. To dejanje je simboliziralo celotno odpoved prizadetega dru`ini in domu. V gr{ki mitologiji se jel{a pojavlja v razli~nih situacijah. Gr{ko klethre “jel{a” izvira iz gr. kleio “zaprem”, “zaklenem”. Zveza z “jel-{o” je nekoliko bolj zamotana. Prero-~i{~a so bila pogosto na otokih (tudi re~nih), kjer so rastli gosti jel{evi logi. Iz Odiseje zvemo, da so votlino nimfe Kalipso na otoku Ogigija obdajale skrivnostne jel{e. Kar sedem let je brodolomec Odisej potreboval, da se je izmuznil o~arljivi zaljubljeni nimfi. Potem je domoto`ni Odisej prispel na otok Aio (Aeaea). Ta m ga je ~arovnica Kirka zadr`evala na-daljni dve leti. Tudi tam so rasle jel{e. V Vergilovi Eneidi beremo, kako so Heliade, h~erke son~nega boga He-liosa, objokovale smrt svojega brata Fetona, dokler se jih Zeus ni usmilil in spremenil v jel{evo go{~avo. Skratka, ni~ dobrega … Slovenci imamo nekaj pomenljivih pregovorov in celo {al na ra~un jel{e, ki pa presenetljivo nimajo tragi~nega prizvoka tako kot v germanski, gr{ki in rimski mitologiji (prim. Kunaver 1996): “ Ta je na jel{evini kuhan” (slabe pameti). “Vsak izgovor je dober, magari jel{ev”. “Kroja~i najbolj obrajtajo jev{evo drevo, ker rado raste ob cestah. To pa zato, da lahko nanj splezajo, ~e se ~esa prestra{ijo. S seboj pa nosijo kroja~i peglezen zato, da jih veter ne odnese, meter pa, da se pol`ev branijo”. literatura 1. Drosdowski, G. 1989. Etimologie der deutschen Sprache. Dudenverlag, Mannheim, Leipzig, Wien, Zürich. 2. Goethe, J.W. Pesmi-Herman in Doroteja 1949. Duhovin, prevod O. @upan~i~, str. 41. Mladinska knjiga, Knji‘nica Kondor, Ljubljana. 3. Grigson, G. 1960. The Englishman’s Flora. Phoenix House Ltd. 4. Koseski, J. Vesel 1870. Jel{ni {krat (Goethe Erlkönig), prevod. V: Razne dela pesni{ke in igrokazne Jovana Vesela-Koseskega: 439-440. Matica Slovenska, Ljubljana. 5. Kunaver, D. 1996. ^ar lesa v slovenskem ljudskem izro~ilu. Zbirka Pod lipo doma~o. Samozalo‘ba, Ljubljana 6. Levstik, F. 1916. Vilni kralj, prevod. Slovan 14(9-10):282. 7. Laudert, D. 1998. Mythos Baum. BLV, München, Wien, Zürich. 8. Pregelj, I. 1915. Vilinji kralj, prevod. Mentor 5(1-2):1-2. 9. Samide, I. 2000. Od jel{jega {krata do duhovina. V: 25. Zborniku Dru{tva slovenskih knji‘evnih prevajalcev, Ljubljana str. 94-116 . 10. Snoj, M. 1997. Slovenski etimolo{ki slovar. Mladinska knjiga, Ljubljana. 11. Ternovec, M. 1891. Vilinec, prevod .V: Matev‘ Ternovec: Kitica povestic, str. 6. Tiskarna Dolen~eva, Tr s t . 12. Ternovec, M. 1910. Vilinec, prevod. V: Matev‘ A. Ternovec: Venec povestic, str. 21-22. Tiskarna Dolen~eva, Trst. 13. Vraz, S. 1952. Jel{njak, prevod. V: Stanko Vraz: Slovenska djela, 2.: 54-55. JAZU,Zagreb. 14. @upan~i~, O. 1949. Duhovin, prevod. Novi svet 4(7-8):673. Les 54(2002) 3 raziskave in razvoj UDK: 630*852.18 strokovni ~lanek (Professional Paper) Nastanek mraznih razpok pri drevju Formation of frost cracks in trees avtor prof. dr. dr.h.c. Niko TORELLI, Gozdarski in{titut Slovenije, Ve~na pot 2, 1000 LJUBLJANA izvleček/Abstract Opisan je mehanizem nastanka mraznih razpok kot ga je predlagal H. Müller-Thurgau in dokazal H. Kübler. A description is given of mechanism of frost ceack formation in tree as proposed by H. Müller-Thurgau and substantiated by H. Kübler. Klju~ne besede: mrazno kr~enje, mrazne razpoke, mrazna rebra, nastanek Keywords: frost-shrinkage, frost cracks, frost ribs, formation Nastanek mrazne razpoke spremlja mo~an pok, podoben topovskemu. Pri tem nastane do ve~ metrov dolga, v smeri debelne osi potekajo~a mraz-na razpoka (angl. frost crack, nem. Frostriß m) in kasneje mrazno rebro (angl. frost rib, frost scar, nem. Frostleiste f). ^eprav se mrazna razpoka proti koncu zime zapre (slika) in jo preraste kalus, se lahko naslednjo zimo spet odpre in tako ve~krat zapored. Mrazno rebro je rezultat ve~kratnega kalusnega prekrivanja mrazne razpoke. Radialne mrazne razpoke povzro~ijo natezne napetosti v tangencialni smeri. Razumevanje procesa nastanka mraz-nih razpok nekoliko ote‘uje obstoj v nasprotni smeri delu-jo~ih rastnih tla~nih napetosti. Vendar te delujejo pri normalni temperaturi. Müller-Thurgau je ‘e 1886 (cit. iz Mayer-Wegelin et al. 1962) obrazlo‘il nastanek mraznih razpok z “mraznim kr~enjem” lesa zaradi “notranjega su{e-nja”. Po njegovi hipotezi naj bi bilo kr~enje lesa posledica izhajanja “imbibicijske” (vezane) vode iz celi~nih sten v celi~ne lumne, potem ko je v njih zmrznila prosta (kapilar- na) voda. Pri “mraznem” su{enju voda ne izhaja iz lesa! V tem kontekstu res lahko govorimo o “notranjem” in “zunanjem” su{e-nju. Slednjega lesarji prav dobro poznamo in ga izvajamo “na prostem” ali pa ga v su{ilnicah programirano pospe{imo s tehni~nimi sredstvi (tehni~no ali “umetno” su{enje). U~inek je v obeh primerih identi~en: izlo~anje vezane vode iz celi~nih sten in z njim povezano kr~enje lesa z izrazito pre~no kr~itveno anizotro-pijo. Rezultat: zna~ilne radialne ijaLeS 54(2002) 3 raziskave in razvoj razpoke. ^eprav Müller-Thurgau “iz-zmrznjenja” vode iz celi~ne stene v celi~ni lumen ni mogel prepri~ljivo dokazati, oziroma ga napraviti vidnega, njegove hipoteze desetletja niso mogli niti potrditi niti ovre~i. [ele Kübler (1962) je dokazal, da parni tlak ledu z ni`ajo~o se temperaturo pada hitreje kot parni tlak podhla-jene vezane vode v celi~ni steni. Vi{ji parni tlak vode v celi~nih stenah dejansko povzro~i, da vlaga difundira proti ledu v celi~nih lumnih. Z drugimi besedami, parni tlak `ene vodo iz celi~ne stene. Manj je vode v celi~ni steni, mo~neje jo ve`e nase Slika 2. Nastanek radialne in tangencialne razpoke na mestu prerasle povr{inske mehanske po{kodbe Tangencialna razpoka je nad temnim za{~itnim lesom. [ibko mesto je tudi parenhimska “barierna cona” v podalj{ku. Radialna razpoka poteka pravokotno na tangencialno razpoko oziroma za{~itni les in poteka med nesklenjenimi kalusnimi plastmi. Slika 3. Mrazna razpoka, kalusno prekrivanje in nastanek mraznega rebra (risba po Küblerju 1988 iz Thomasa 2000) stenska substanca in ni`ji je njen parni tlak. Ko migracija vlage in mrazno kr~enje prenehata, se pri dolo~eni temperaturi izena~ita parna tlaka vode v celi~ni steni in ledu. Hitrost notranjega su{enja lesa se s padajo~o temperature zmanj{uje. Proces je reverzibilen (slika 1). Ko za~ne temperatura zmrznjenega lesa nara{~ati, led v celi~nih lumnih sublimira in difundira nazaj v celi~no steno. Celi~ne stene in z njimi les “mrazno” nabrekne (Kübler 1983). Zdaj nastanka radialnih mraznih razpok ni te‘ko pojasniti. Ohlajeni periferni del drevesa se “notranje” su{i in “mrazno” kr~i, ~emur se vla‘na sredica upira. Na periferiji debla nastanejo natezne napetosti v tangencialni smeri. Kontrakcija perifernega lesa zaradi mraza napetosti {e pove~a. [ibko mesto, kjer deblo po~i, so trakovi in (zarasle) po{kodbe, ki so zapustile tangencialne in radialne razpoke (slika 2). K pokanju so zlasti nagnjeni hrasti, platana, jesen, brest in jelka. Nastale razpoke so lahko sredi zime {iroke ve~ centimetrov. Ob koncu zime se mrazne razpoke zaradi “mraznega” nabrekanja zapro. Pri tem pomagajo tudi rastne tla~ne tangencialne napetosti. Zaprto razpoko kalus la`je preraste. V~asih je treba ve~ milih zim, da jo kalus dokon~no preraste. V notranj{~ini razpoka seveda ostane. Menjavajo~e odpiranje in kalusno prekrivanje razpoke povzro~i nastanek mraznega rebra (slika 3). Mrazno su{enje in kr~enje je vezano na mrtve celice. Kako pa pre‘ivijo hud mraz ‘ive celice kambijeve cone, parenhimske celice beljave, celice v skorji in popkih? Skorja zadostuje le pri majhnem in kratkotrajnem zni‘a-nju temperature. Hudemu mrazu kljubujejo žive celice na tri načine. Prvi je znižanje zmrzišča s kopičenjem sladkorjev, organskih kislin ali aminokislin v celici. Mehanizem varuje žive celice do temperature -1 ali -2 DC. Nižjim temperaturam žive celice lesnih rastline kljubuje s sposobnostjo, da se celična vsebina podhladi, ne da bi zmrznila. Tako lahko drevje prenese temperature do - 40 DC. To sposobnost pa si rastlina pridobi šele po nekajdnevnem obdobju s temperaturo pod 5 DC Tedaj se zgodijo v celici bistvene fiziološke spremembe. To pojasnjuje, zakaj lahko nenaden mraz na začetku zime brez prehodnega ohlajevanja povzroči smrt rastline, enak ali hujši mraz sredi zime pa ne. Še hujšemu mrazu pa drevje kljubuje z izločanjem vode iz celic v medcelične prostore, kjer zmrzne. Celice se izsušijo. Prvi pogoj je predhodno počasno ohlajevanje. V takšnem stanju pa rastline prenesejo temperature tudi do -196 DC D literatura 1. Kübler, H. 1962. Schwinden und Quellen des Holzes durch Kälte. Holz als Roh- und Werkstoff 20:364-368 2. Kübler, H. 1983. Mechanism of frost crack formation in trees - a review and synthesis.Forest Sci 29:559-568. 3. Mayer-Wegelin, H., Kübler, H., Traber, H. 1962 Dber die Ursache der Frostrisse. Forstwissenschaftliches Centralblatt 61:129-137 4. Müller-Thurgau, H. 1886. über das Gefrieren und Erfrieren der Pflanzen. Landwirtschaftliches Jahrbuch 15:453-610 5. Thomas, P. 2000. Trees: their natural history. Uni- versity press, Cambridge. Les 54(2002) 3 znanje za prakso (Skoraj) vse, kar ste ‘eleli vedeti o ro~nem tra~nem bru{enju (pa niste imeli koga vpra{ati) avtor Ale{ LIKAR pri obdelavi nekaterih takih materialov trak neusmiljeno hitro uni~il. Brez dvoma je bru{enje lesa (pa tudi kak{nih drugih materialov) lahko {e kako zamudno opravilo. Hkrati pa je jasno, da neobru{ena povr{ina naj-ve~krat ne zado{~a osnovnim kvalitetnim zahtevam o dokon~anem izdelku. Generacije in generacije mizarskih vajencev neko~ in danes spoznavajo “~ar” ro~nega bru{enja lesa in marsikateri potem to opravilo za-sovra`i iz vsega srca. Prav ni~ dru-ga~e ni - na primer - v doma~i delavnici, le da je tu verjetno ve~ zagnanosti, gre konec koncev le za “hobi” in ne obvezo. Zato je razumljivo, kako vsakemu doma~emu mojstru slej ko prej postane nakup brusilnega stroj~ka nujnost, brez katere si ne more ve~ predstavljati svojega dela. Vendar se pred takim nakupom pojavi tudi kup vpra-{anj o uporabnosti posameznih vrst brusilnih stroj~kov. Tokrat si bomo podrobneje ogledali mo‘nosti ro~nega tra~nega brusilni- ka, predvsem s tračnim brusilnikom BSC1-575 Iskra-ERO, s presenetljivo majhno porabo energije motorja (550 W) in vendar glede na hitrost prenosa popolnoma zadovoljivo, s {irino traku 75 mm in granulacijo, ki je bila v na{em primeru 80. Pa poglejmo: 1. Ali lahko s tračnim brusilnikom brusimo še kaj drugega razen lesa? Lahko. Precej uspešno lahko brusimo umetne materiale (plastiko, kerock) in celo kovine. Vendar je v tem primeru treba poskrbeti za tole: • Vrečko za prah bomo odstranili in čim bolj očistili brusilnik ostankov lesnega prahu (to najbolje storimo s stisnjenim zrakom), posebej če bomo brusili železo, ki se bo iskrilo! • Brusni trak mora biti namenjen TUDI za brušenje kovin. • Med brušenjem kovine se trak in s tem tudi podloga med strojem in trakom mo~no ogrejeta, zato ju ve~krat pustimo, da se ohladita. Prav je, da se zavedamo, kako s tem trakom kasneje ne bomo mogli ve~ prav uspe{no brusiti lesa in da se bo 2. Ali lahko s tra~nim brusilnikom brusimo parket? Seveda, vendar si ne smemo predstavljati, da bomo obrusili kar celo sobo. Trak je velik samo toliko, kolikor je, in se bo pa~ po nekaj metrih izrabil. Poleg tega je velikost odvzema pri tem bru{enju precej manj{a kakor pri strojih, ki so namenjeni bru{enju parketa. Vendar: za manj{a popravila, bru{enje parketa ob steni in druga~e te‘je dostopnih mestih je tra~ni brusilnik {e kako uporaben. 3. Kak{ne vrste papirja naj uporabimo pri bru{enju s tra~nim brusilnikom? Najuporabnej{a granulacija za grobo bru{enje je 60 ali 80, za fino pa 100 ijaLeS 54(2002) 3 znanje za prakso ali 120. Trakovi so seveda lahko tudi bolj fini, predvsem za bru{enje povr-{ine, kjer bi ‘eleli dose~i ve~ji sijaj po lakiranju. Pravilna je uporaba najprej grobega (recimo 60), nato srednjega (100) in na koncu {e finega papirja (150). Na ta na~in bomo najhitreje dosegli svoj cilj, hkrati pa bodo trakovi ostali najdlje uporabni. Prehod iz grobega v fini (80-150) ni primeren, raze grobega papirja so pregloboke in jih fini ne more izbru-siti tako, kakor bi bilo potrebno. 3. Koliko povr{ine lahko obrusimo z enim trakom? Odgovor na to je zelo odvisen od povratnega vpra{anja: kak{ne povr-{ine? ^e brusimo les brez pretirane vsebnosti smole ali drugih snovi, bomo obrusili z enim trakom tudi prek 20 kvadratnih metrov povr{ine. Takoj pa, ko je les smolnat ali pa je na njem veliko lepila, se ta povr{ina precej zmanj{a. Vendar lahko kljub temu pri~akujemo, da bomo z enim trakom obrusili med 10 in 15 kvadratnimi metri. Toda: mo~no pritiskanje na stroj~ek med bru{enjem ne samo da ni koristno zanj, tudi ‘iv-ljenjska doba traku se drasti~no zma-nj{a! 4. Ali lahko brusni trak za brusilnik naredimo doma? Da, lahko, vendar je zadeva kar precej zahtevna. Najve~ji problem je izbira lepila, ki mora biti hkrati elas-ti~no in trdno in ne sme biti ob~ut-ljivo na temperaturo. [e najbolj{i rezultat bomo dosegli z epoksidnim lepilom, kljub njegovi temperaturni ob~utljivosti. Vendar se pri takih poskusih najve~krat sre~amo z velikim problemom izravnave debeline traku na spoju, ki potem med uporabo “tol~e”, kar pa ima lahko za posledico zelo slabo kvaliteto bru{e-ne povr{ine. Zato naj velja: poi{~imo v trgovini originalno lepljene trakove, v primeru ve~je porabe pa po-i{~imo katero od krojilnic brusnih trakov in problemov bo bistveno manj. 5. Kako brusiti robove? Bru{enje robov je lahko precej la‘je, ~e si izdelamo priro~no mizico, kamor bomo pritrdili tra~ni brusilnik. Ne nazadnje lahko v tem polo‘aju precej uspe{no brusimo tudi okrog-line, hkrati pa so robovi pravokotni na ploskev. Mizica naj ima dovolj veliko ploskev, kjer bomo vodili ob-delovance, ta ploskev pa naj bo narejena tako, da jo lahko dvigamo, morda tudi malce nagnemo in tako izkoristimo ~im ve~jo povr{ino traku. Brusilnik mora biti trdno vpet, vendar ne pozabite na pretok hladilnega zraka elektromotorja! Robove lahko brusimo tudi tako, da brusilnik dr‘imo v rokah, vendar je na ta na~in te‘je dose~i pravokotnost robu. 6. Pri bru{enju se pojavi na lesu “o`gana” povr{ina, zakaj? Trak je bil v tem primeru najve~krat izrabljen, v~asih pa je njegova granu-lacija tudi previsoka za vrsto lesa, ki ga brusimo. Verjetno pa smo tudi premo~no pritiskali na stroj~ek in tako {e dodatno pospe{ili uni~enje povr{ine. Popravilo take povr{ine je mo‘no edino z novim trakom ali pa z ro~nim bru{enjem. ^e je o‘ganina pregloboka, pa bo pomagalo le {e skobljanje ... 7. Kako odbrusiti staro barvo? Na kratko re~eno: zelo te‘ko. Ve~ina premazov se pri bru{enju segreje in stopi, tako stopljena barva pa takoj zapolni prostor med brusnimi zrnci. Na traku se pri~nejo pojavljati “oto~-ki” barve, kasneje pa kar cele proge. Temu se tako reko~ ne moremo izogniti, zato bo bolje premisliti, ~e je za odstranitev stare barve {e kak{na druga mo‘nost. Edina, morda malce bolj{a re{itev, je nabava posebnega brusnega papirja z “odprtim nanosom zrn”, ker bo njegova ‘ivljenjska doba nekoliko dalj{a. Poleg tega je uporaba brusilnika z manj{o hitrostjo (kakor je to primer pri brusil- ijaLeS 54(2002) 3 ZS - Zdru`enje lesarstva iz dela zdru`enja 6. sestanek sekcije proizvajalcev monta‘nih hi{, 14. februar 2002, GZS Sestanek je vodil @eljko Vene (Mar-les Hi{e Maribor), vodja sekcije. Dnevni red: 1. Sprejem Pravilnika o organiziranosti in delovanju sekcije monta‘nih hi{, ki deluje pod okriljem GZS-Zdru‘enja lesarstva 2. Posvet sekcije proizvajalcev monta‘nih hi{ v okviru sejma Alpe Adria Dom 3. Razno Sklepi: 1. Delovna skupina v sestavi g. Vene (Marles), g. Per~i} (Knauf) in g. Luki~ (LUMAR Hi{e) se dogovori o osnovnih pogojih za pristop v sekcijo tako za proizvajalce kot tudi za dobavitelje reprodukcijskih materialov. Tako dopolnjen pravilnik pregleda pred dokon~nim sprejetjem {e pravna slu‘ba GZS. 2. Vsi ~lani sekcije naj ~imprej po{ljejo problematiko o izobra-‘evanju na podro~ju suhomon-ta‘ne gradnje na GZS-Zdru‘enje lesarstva, in sicer najkasneje do petka, 22. februarja 2002, nakar jo bo 28. februarja 2002 bo obravnavala Komisija za izobra-‘evanje. Celostna problematika izobra‘evanja lesarjev pa se bo obravnavala na Upravnem odboru GZS-Zdru‘enja lesarstva 14. marca 2002. 3. Moderator posveta na leto{njem posvetu o monta‘nih hi{ah bo g. @eljko Vene, vodja sekcije. 4. Kotizacije za posvet letos ne bo, zato naj se vsako zainteresirano podjetje pove‘e direktno z Zvezo lesarjev Slovenije, ki organizira ta posvet, za oglas v zborniku, zanimirati pa je treba tudi druga podjetja, ki sicer razstavljajo na tem sejmu. 5. Vsak ~lan sekcije pridobi za objavo oglasa vsaj enega dobavitelja, in sicer najkasneje do ponedeljka, 18. februarja 2002. 6. Na za~etku posveta vsak proizvajalec predstavi svoje novosti v ok. 5 minutah. 7. Isti dan posveta (ob 14.uri) bo sklicana novinarska konferenca, moderator le-te je ga. Mirijana Bra~i~ (Marles Hi{e Maribor), za katero se pripravi t.i. “Press mapa” (nekaj ~lanov sekcije se dobi v sredo, 20. februarja 2002, v Marlesu, zaradi dobre priprave teh materialov). 8. GZS-Zdru‘enje lesarstva o novinarski konferenci obvesti vse novinarske hi{e, Zveza lesarjev Slovenije pa bo poskrbela za objavo na internet straneh (slo-net). 9. GZS-Zdru‘enje lesarstva odpre na svoji spletni strani www.gzs.si/ lesarstvo posebno stran za sekcijo proizvajalcev monta‘nih hi{. Vsebinsko to stran oskrbuje ga. Mirijana Bra~i~ (Marles Hi{e Maribor). Sestanek sekcije proizvajalcev stavbnih elementov, 26.februar 2002 Dnevni red: 1. Pregled zapisnika prej{nje seje 2. Tr‘na situacija na podro~ju oken in vrat (informacija ~lanov sekcije) 3. Oblikovanje delovne skupine za prodajne cene: * za fasadne elemente iz vsebine ijaLeS 54(2002) 3 GZS - Zdru`enje lesarstv • za notranja vrata 4. Obve{~anje potro{nikov o kvaliteti proizvodov 5. Razno: • ekskurzija FEMYB • ~lanarina FEMYB Sestanek je vodil mag. Andrej Mate (Inles Ribnica, d.d.). Sklepi: 1. Zapisnik zadnje seje z dne 12.11.2001 se soglasno sprejme. 2. Delovni skupini za prodajne cene oken in zunanjih vrat in delovna skupina za notranja vrata se sestanejo v času sejma Dom, in sicer v četrtek, 7. marca, ob 8. uri (proizvajalci notranjih vrat) in 10. uri (proizvajalci oken ter zunanjih vrat), in sicer na GZS. 3. Nosilec delovne skupine za okna je Jelovica, d.d. (ime sporočijo naknadno), za področje notranjih vrat pa LIP Bled, d.d. (g. Stane Perčič). 4. GZS-Združenje lesarstva pripravi spisek vseh znakov kakovosti, ki so vezani na področje stavbnega pohištva. 5. GZS-Združenje lesarstva naj povpraša pri Zvezi potrošnikov Slovenije, da se (enkratno) strokovno obdela tematika okna-vrata. 6. V okviru RCL (sekcija za okna) naj bi izdali brošuro s tematiko okna-vrata, ponovno zaradi čimbolj kvalitetnega obveščanja potrošnikov. 7. Ekskurzija FEMYB-a je predvidena v mesecu septembru 2002 po naslednjem razporedu: LIP Bled - Jelovica - LIKO - INLES - LESNA - Selišnik, nadaljevanje v Avstriji. 8. Miroslav ^as pripravi natan~en program ekskurzije FEMYB-a za mesec september 2002. 9. Vsi zainteresirani ~lani sekcije naj se ~imprej (oz. najkasneje do srede, 6. marca 2002) prijavijo prek anketnega lista za sejem München Bau na GZS-Zdru‘enje lesarstva. Komisija za izobra‘evanje, 1. marec 2002 Sestanek je vodila ga. Majda Horvat, predsednica Komisije za izobra‘e-vanje. Dnevni red: 1. Pregled zapisnika Komisije za izobra‘evanje z dne 22. 5. 2001 2. a) Problemi na podro~ju izobra‘evanja v lesarstvu b) Novosti na podro~ju poklicnega izobra‘evanja c) Vpis v izobra‘evalne programe d) Predlog za izobra‘evalni program Oblikovalec notranje opreme 3. Poklicna matura 4. Usposabljanje za zaposlene v lesni industriji 5. Razno Sklepi: Ad 1) Zapisnik prej{nje seje se v celoti sprejme. Ad 2) 1. Podjetja morajo na GZS-Zdru‘e-nje lesarstva sprotno sporo~ati potrebe po lesarskih poklicih za nova u~na mesta in {tipendije ter po{iljati prijave oz. napovedi o potrebah po dolo~enih lesarskih poklicih v prihodnjih letih, da bomo kot panoga lahko bolj argumentirano nastopali pri Ministrstvu za {olstvo. 2. Financiranje novih raziskav glede izobra‘evanja po mnenju komisije na GZS-Zdru‘enju lesarstva ni potrebno. 3. CPI priskrbi odgovor, kdo bo pla-~al 20 % srednjim lesarskim {olam za odpiranje programa, kot zahteva kurikulum. 4. Komisija za izobra‘evanje predlaga UO GZS-Zdru‘enja lesarstva, da leta podpre program Oblikovalca notranje opreme - vi{je{olsko izobra-‘evanje in spro‘i postopek za verifikacijo poklica. Predlog programa Oblikovalec notranje opreme je treba dopolniti, zavezan predlagatelj, t.j. Srednja lesarska {ola Nova Gorica. 5. Za naslednje {olsko leto je treba skupaj z lesarskimi {olami izvesti skupno akcijo za ~imve~ji vpis v lesarske izobra‘evalne programe. V ta namen se Upravnemu odboru GZS-Zdru‘enja lesarstva predlaga, da se izdela posebni propagandni material za popularizacijo lesarskih poklicev (film in tiskani material). Ad 4) Komisija za izobra‘evanje podpira sodelovanje pri projektu vzpostavitve trajnega sistema izo-bra‘evanja in usposabljanja zaposlenih v slovenski lesni panogi, ki sta ga pri~ela Zveza lesarjev in RCL; v ta projekt se vklju~i tudi izobra‘e-vanje mentorjev za vajence in obvezno prakso v podjetjih. Ad 5) Komisija v sestavi g. Leban, g. Prevodnik, ga. Horvat dolo~i zunanje ~lane za dr‘avno izpitno komisijo za lesarskega tehnika in to sporo~i na GZS-Zdru‘enje lesarstva najkasneje do ponedeljka, 11. marca 2002. 4. krog razgovorov o prenovi KPL, 6. marec 2002, Dom sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana Dnevni red: Les 54(2002) 3 ZS - Zdru`enje lesarstva 1. Obravnava simulacijskih izra~u-nov po predlogu SINLES-a 2. Dogovor o za~etku nadaljevanja uradnih pogajanj o KPL V odsotnosti g. Gregori~a je skupino delodajalcev vodila ga. Gole-Gran-dovec, ki je najprej predlagala obravnavo pisma sindikata KNSS. SKLEP: Pogajalski skupini sta seznanjeni s predlogom KNSS. KNSS bo povabljena na nadaljevanje uradnih pogajanj o prenovi KPL. Takrat bomo zahtevali, da se izka‘e z odlo~bo o reprezentativnosti v lesarski panogi. ad/1 SKLEP: Pogajalska skupina delodajalcev pripravi predlog osnove za pribli‘evanje “enke k minimalki”. Do 22.4.2002 s predlogom seznani skupino delojemalcev. ad/2 Za predstavitev predloga delodajalcev se skli~e 5. delovni razgovor o prenovi KPL. SKLEP: 5. delovni razgovor pogajalskih skupin za prenovo KPL skli~e skupina delodajalcev v ~etrtek, 25. aprila 2002, ob 13.00 uri v prostorih GZS, Dimi~eva 13, Ljubljana. Standardi, presku{anje in certificiranje na podro~ju lesarstva Kje si bomo lahko pridobili certifikate o skladnosti za podro~je lesarstva v Sloveniji? Na oddelku za lesarstvo Biotehni{ke fakultete ‘e desetletja deluje Laboratorij za presku{anje pohi{tva. Njegova osnovana dejavnost je poleg raziskovalnega dela predvsem ugotavljanje lastnosti in zna~ilnosti po-hi{tvenih izdelkov in skladnosti le- ijaLeS 54(2002) 3 teh z zahtevami standardov ali nad-standardnih zahtev. Laboratorij je usposobljen za delo po evropskih standardih (EN), mednarodnih (ISO) in nacionalnih standardih (SIST EN, SIST ISO). Zajema področja finalnih izdelkov pohištvene industrije: • bivalno pohištvo, • kuhinjsko in kopalniško pohištvo, • pisarniško pohištvo, • zunanje vrtno pohištvo, • šolsko pohištvo, • vhodna vrata ( notranja in zunanja - mehanske lastnosti, lastnosti vrat pri različnih klimatskih razmerah). Svojo usposobljenost laboratorij na Oddelku za lesarstvo dokazuje s vključitvijo v proces akreditacije in članstvom v združenju SILAB (slovenski laboratorij), ki je član EUROLAB -a (evropske zveze nacionalnih laboratorijev). • Za gradbene proizvode lesne industrije odobreni (priglašeni) organ še ni določen (najverjetneje bo ZAG Ljubljana). • Montažne hiše z leseno konstrukcijo: za montažne hiše z leseno konstrukcijo je že določen datum, to je julij 2004, ko bomo proizvajalci morali imeti evropsko tehnično soglasje, kar bo pogoj za dajanje proizvoda na trg. • Okna , vrata - Product standard prEN 33231 je kot predstandard že v postopku poizvedovanja, zato bi bilo prav, da ga tudi proizvajalci oken in vrat dodobra spoznamo To bo osnova za ugotavljanje skladnosti in pridobitve CE oznake, saj standard natančno specificira zahteve, ki jih morajo izpolnjevati okna, vrata, strešna okna, da ustrezajo namenu. Poleg tega stan- dard tudi določa načine vzorčenja, preskušanja, označevanje, pakiranje in notranjo kontrolo proizvodnje. Datum, do kdaj si bomo tudi za okna in vrata morali pridobiti certifikat o skladnosti, še ni znan. Postopki za pridobitev certifikata so dolgotrajni procesi, zato predlagam, da z delom začnemo proizvajalci že danes. Potrebna bodo številna preskušanja. Le-ta pomenijo za proizvajalca organizacijsko in tudi ne majhno finančno breme. Pripraviti bo treba tudi tehnično dokumentacijo z opisom proizvoda, opisom sistema notranje kontrole, načina parkiranja, transporta, skladiščenja, montaže, z navodili o vzdrževanju, čiščenju ter navodili za uporabo. V proces certificiranja bo obvezno vključen tudi priglašeni organ , ki bo preverjal skladnost z bistvenimi zahtevami in izdal certifikat o skladnosti. Vir: Mirijana Bračič, univ. dipl. org. dela, Standardi, preskušanje in certificiranje na področju lesarstva, januar 2002 Študijo, ki je bila izdelana po naročilu GZS-Združenja lesarstva, si lahko priskrbite na istem naslovu! Poslovna odličnost v lesarstvu Slovenije, osnove zagotavljanja Spoznanja iz analize razmer in poznavanja globalnih razvojnih usmeritev v podjetništvu (informatizacija, obvladovanje procesov, skrb za zaposlene, voditeljstvo) omogočajo sklep, da: • podjetja v lesarstvu premalo uporabljajo model poslovne odličnosti, kot model, ki poudarja najpomembnejše dejavnike uspešnosti v poslovanju; samoevalvacija po tem modelu omogoča spoznanje lastnih prednosti in slabosti, na podlagi katerih je mogoče graditi razvoj podjetja. GZS - Združenje lesarstv Poznavanje razmer v lesarstvu pa omogo~a sklepanje, da posve~amo premalo pozornosti a) na podro~ju “voditeljstva”: • izbiri vodilnih in vodstvenih delavcev, kar povzro~a {tevilne konflikte in frustruacije tako zaposlenih kot vodstva; • pogojem za uspe{no vodenje, to je kompetencam in odgovornosti vodstva kot tudi skladnosti med interesi lastnikov, vodstva in zaposlenih, {e posebej pa znanju za uspe{no vodenje, kamor sodijo pogoji za uspe{no delo, motivacije in stimulacije, ciljno vodenje ...; • problemu pravilnega delegiranja nalog in odgovornosti na sodelavce; • problemu razvoja vodilnih “do plafona nesposobnosti”; • izobra‘evanju za uspe{no vodenje, kamor sodijo znanja o upravljanju z ljudmi, znanja o usmerjanju in strategijah podjetja in znanja o sodobnih trendih v razvoju podjetij in procesih globalizacije; Vir: Prof.dr. F. Bizjak Poslovna odli~nost v esarstvu Slovenije, Osnove zagotavljanja januar 2002 [tudijo, ki je bila izdelana po naro~ilu GZS-Zdru‘enja lesarstva, si lahko priskrbite na istem naslovu! Okoljevarstvo Sistemati~nega pregleda okoljskega stanja in vplivov za lesno panogo {e nimamo. Za celostno re{evanje okoljske problematike pa je treba izvesti aktivnosti, ki so predsavljene v nadaljevanju. Bistvenega pomena je osve{~anje v zvezi z ohranjanjem in varovanjem okolja ter seznanjanje z okoljsko zakonodajo Evropske skupnosti, katere del bomo postali v naslednjih letih. Pomembno je vzpodbujanje uvajanja sistemov ravnanja z okoljem (ISO 14001, EMAS) in ~istej{ih tehnologij v slovenska lesna podjetja. Gospodarska zbornica Slovenije -Zdru‘enje lesarstva in Razvojni center lesarstva lahko s svojimi delovnimi telesi procese vzpodbudita tako, da koordinirata, organizirata in vodita: • izdelavo metodologije za popis okoljskega stanja v slovenski lesni dejavnosti tako, da bo mo‘no primerjlno spremljanje in ocenjevanje okoljskega stanja v naslednjem obdobju; • izvedbo popisa po vrstah obremenjevanja okolja v posami~nih lesnih dru‘bah za posnetek stanja; • izdelavo geografske karte onesna‘evanja lesne industrije (kataster); • izobra‘evanje in obve{~anje v zvezi z zahtevami okoljskih direktiv predvsem IPPC in VOC; smiselno je,da si vsako podjetje zase izdela aktualni seznam okoljskih predpisov in ga a‘urira; • spoznavanje najbolj{e razpolo‘ljive tehnike (BAT), uvajanja te tehnike v realne procese in stalno spremljanje razvoja na tem podro~ju; • {tudijo hipoteti~nega zdru‘evanje programov v smislu ekonomske in ekolo{ke racionalizacije, upo{tevaje izsledke razvojno raziskovalnega dela; • oblikovanje modela okoljskega pristopa za skupino povezanih podjetij (teoreti~no, preverjanje s pilotnim modelom); • pogajanje z dr‘avnimi institucijami za podporo povezovanju in obve{~anje javnosti; • izobra‘evanje o mo‘nosti uporabe sekundarnih surovin po vzoru evropskih dr‘av (npr. tovarne iverk uporabljajo obrabljene lesene izdelke kot surovino za nove plo{~e) in mo‘nih pristopih varovanja naravnega okolja. Poleg tega naj bi bile delovne skupine pri GZS-Zdru‘enju lesarstva iniciator politike subvencij za energetsko var~no gradnjo hi{. Vstopanje v integracije Evropske skupnosti prina{a tudi harmonizacijo zakonodaje na okoljskem podro~ju. Uvajanje direktiv spreminja pogoje delovanja gospodarskih dru‘b. Pomembno je vedeti, kak{ne so bodo~e okoljske zahteve, da se jim bomo lahko, glede na dose‘eno stanje na{ih procesov, prigodili do vstopa v Evropsko skupnost ali pa do izposlo-vanega prehodnega obdobja za posami~no direktivo. Prikazan je mo‘ni pristop k varovanju okolja, torej kako naj lesno dejavnost organiziramo, da bo rezul-tirala z evropskimi normami skladno delovanje in da ji bo okolju prijazno poslovanje omogo~ilo obstoj na globalnem trgu. Vir: mag. Marija Slovnik, Okoljevarstvo, Potrebne aktivnosti v GZS-Zdru‘enju esarstva za sinhronizacijo stanja z okoljevarstvenimi zahtevami EU [tudijo, ki je bila izdelana po naro~ilu GZS-Zdru‘enja lesarstv, si lahko priskrbite na istem naslovu! Les 54(2002) 3 znanje za prakso niku Iskra-ERO BSC 1-575) prav tako koristna za podalj{anje uporabnosti traku. 8. Ali lahko s tra~nim brusilnikom brusimo furnirane povr{ine, ali celo intarzije? Lahko, vendar “s pametjo”. Zavedati se moramo, da je furnir zelo tanka zadeva, posebej pri intarziji pa {e celo neenakomerno trd, tako da lahko `e najmanj{a nepazljivost naredi veliko {kode. Za bru{enje furnirja naj bo na stroj~ku kar se da nov trak. Preden se lotimo obse`nej{ega dela take vrste, pa je pametno posku{ati na manj zahtevnih delih povr{ine, na primer na zadnji -nevidni- strani izdelka. Pri intarziji pa se pojavi {e dodaten problem: ker je rast lesa v furnirju obrnjena v razli~ne smeri, se raze bru{enja kar preve~ poznajo. Zato je verjetno najprimerneje bru{enje intarzije dokon~ati ro~no. 9. Kaj je lahko pri uporabi tra~nega brusilnika nevarno? Zanesljivo je najve~ja nevarnost po-{kodovanje elektri~nega kabla in s tem pojavnost gole ‘ice pod napetostjo (z brusilnikom “zapeljemo” ~ez kabel). Prav tako ni zanemarljiva po{kodba prstov ali drugih delov telesa na traku, v~asih je taka odrgnina lahko zelo mote~a in se dolgo ne zaceli. Najve~krat se to zgodi, ko brusimo manj{e kose materiala na obrnjenem in na mizo pritrjenem brusilniku. Ves ~as pa moramo imeti v mislih tudi po‘arno nevarnost, lesni prah v primernih pogojih, ob v‘igu namre~ eksplodira! Sicer pa velja tra~ni brusilnik za manj nevaren elektri~ni stroj~ek in je delo z njim lahko resni~no velik u‘itek. In na koncu: Potrebujem ro~ni tra~ni brusilnik ali ne potrebujem, to je sedaj vpra{anje. ijaLeS 54(2002) 3 Morda vpra{anje niti ni te‘ko, ~e pomislimo, da je bru{enje lahko zelo dolgo~asno, da ne re~em v~asih kar preve~ naporno opravilo, ki pa ima lahko za posledico slabo dokon~ano povr{ino izdelka. No, seveda pa je v Vas {e vedno ~rvi-~ek dvoma: morda pa bi bil dovolj le en, recimo, vibracijski brusilnik? @al ne. Stroj~ka v skoraj nobeni vrsti bru{enja ne moreta nadomestiti drug drugega. [~urkov skedenj -igra~ka iz preteklosti avtorica Mateja POGAČAR, prof. THV na OŠ Dušana Muniha Most na Soči Umetna je prva ropotu-ljica, ki jo primejo v roko, da o elektronskih igra~ah sodobne tehnologije sploh ne govorimo. Vrhunsko izdelane igra~e otroku onemogo~ajo razvijati lastno ustvarjalnost, zato jih moramo ~im bolj vzpodbujati, da jo v sebi poi{~ejo sami. Danes vse ve~ pozornosti posve~amo ohranjanju kulturne dedi{~ine. O`iv-ljanje starih obi~ajev je postalo del na{ega vsakdana in tudi pomemben del turisti~ne ponudbe. Na `ivljenje otrok , njihovo igro in igra~e v preteklosti pa se ne spomnimo pogosto. Igra~ka, ki jo predstavljam v nadaljevanju, pa je prav to - spomin iz preteklosti. Z njo so se pred mnogimi leti igrali otroci na Primorskem, danes pa smo komaj na{li nekoga, ki nam je {e znal pokazati, kako se izdela. Igra~ka se imenuje [^URKOV SKEDENJ. Kako je dobila to ime, ne vemo to~no, najbolj verjetni razlagi pa sta dve. Ena pravi, da se Izdelki, ki nas obkro`ajo, so narejeni iz vsakovrstnih materialov. Vse ve~ je umetnih snovi, ki posku{ajo ~im bolj zadovoljiti na{e `elje in potrebe. A vendar je nekje globoko v nas ostala neka nenavadna vez s tistimi pr-vinskimi, naravnimi materiali, ki nas spremljajo `e tiso~e let. Les je med njimi prav gotovo na prvem mestu. Ko se ga dotaknemo, se v nas prelije njegova `iva energija in toplina. Les je topel, prijazen in lep. A `al to v preobilici izdelkov iz umetnih mas kaj hitro pozabimo. Tudi v vzgoji na{ih otrok premalo ~asa posvetimo razvijanju pravega odnosa do naravnega in pristnega. Ve~ina igra~, ki jim jih ponudimo, je danes narejenih iz umetnih mas. znanje za prakso imenuje tako zato, ker med delovanjem oddaja zvok, podoben škre-bljanju ščurka v orehovi lupini, druga pa, da so jo tako imenovali zato, ker so za izdelavo porabili tiste orehe, ki so jih že napadli in prevrtali ščurki. Za izdelavo ščurkovega skednja potrebujemo: • lep debel oreh, • okroglo leseno paličico, dolgo 8 -10 cm, • dve ozki in tanki deščici ali paličici od sladoledne lučke, • košček močne niti (40 cm), • leseno ploščico z luknjo za učvrstitev oreha, • kratko paličico za držalo ( 4 cm), • lepilo za les, • vrtalnik (ročni ali električni). Postopek izdelave: Najprej izdelamo vetrnico. Leseni ploščici na koncih obrusimo do polkrožne oblike. Če uporabimo paliD ice od sladoleda, to ni potrebno. Na sredini ploščic izvrtamo luknjo, ki ima enak premer, kot je debelina nosilne paličice. Vse tri dele zlepimo v vetrnico z lepilom ta les. V oreh previdno izvrtamo luknjo na zgornji in spodnji strani. Vrtati moramo počasi, a lupina ne poči. Izberemo sveder, ki je malo debelejši od nosilne paličice, da se bo le ta v luknji lepo vrtela. Oreh razpolovimo in odstranimo jedrca. Notranjost ~im bolj o~i-stimo, da se vrvica kasneje pri odvijanju in navijanju ne bo zatikala. V eno od polovic na sredini izvrtamo luknjico, skozi katero bomo kasneje napeljali vrvico. Vrvico prive`emo na pali~ico z vetrnico. Konec vrvice vtaknemo skozi luknjico na spodnji polovici oreha in nanjo pritrdimo dr`alo. Obe polovici oreha natan~no zlepimo z lepilom za les. [~urkov skedenj je tako narejen. Kako igra~ka deluje: Vrvico navijemo na nosilno pali~ico tako, da zavrtimo vetrnico. Ko nato potegnemo za dr`alo in izvle~emo naviti vrvico, se vetrnica hitro zavrti. Zaradi vztrajnosti potegne vrvico nazaj v oreh. Pri vrtenju vetrnice nastaja zvok, ki je igra~ki tudi dal ime, saj je sli{ati, kot bi v orehu {krebljal {~urek. Druga razlaga za nastanek imena pa je ta, da so za izdelavo igra~e uporabili orehe, ki so jim lupine `e prevrtali {~urki, ki so tudi pojedli notranjost. [~urkov skedenj je zanimiva igra~ka. Njena vrednost je v tem, da jo v celoti lahko izdelamo sami, da je iz naravnih materialov in da nenazadnje predstavlja lep spomin na `ivljenje neko~. [tevilka PP 13249/01 Slovensko specializirano trgovsko podjetje z materialom za suho gradnjo (stene, stropi, estrihi ...) i{~e partnerja za dolgoro~no poslovno sodelovanje. Nudijo storitve malo in veleprodaje ter zastopanja. Podjetje: BME TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVA D.O.O. Kontaktna oseba: Irena Gosti{a-Ben~ina Ulica: PODBEV[KOVA ULICA 15 Po{ta: 8000 NOVO MESTO Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 07/3372 320 faks: 07/3372 320 e-mail: bme.nm@siol.net ponudbe in povpra{evanja - GZS Infolink [tevilka PP 13200/02 (12072) Slovensko podjetje nudi monta‘o notranjih interierov in i{~e sodelovanje na podro~ju monta‘e pohi{tva ter drugega interierja. Podjetje: MONT TRADE K.D. Kontaktna oseba: Du{an Bergman Ulica: PRIJATELJEVA 16 Po{ta: 1000 LJUBLJANA Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 031/205 306 e-mail: monttrade@email.si [tevilka PP 13223/02 (12099) Slovenski podjetnik nudi se~njo, spravilo in prevoz lesa. Se~njo opravlja z gozdarskim strojem, ki nadomesti delo 10 delavcev; stroj drevo podre, oklesti in razre‘e na ‘eleno dol‘ino; dnevno do 200 m3 lesa, odvisno od terena. Spravilo lesa nudi z gozdarskim traktorjem, prevoz s tovornim vozilom. I{~e poslovne partnerje za sodelovanje (gradbena podjetja, smu~i{~a, kmete, gozdarje ...). Podjetje: MOLI^NIK JO@E S.P. Kontaktna oseba: Jo‘e Moli~nik Ulica: KRNICA 16 Po{ta: 3334 LU^E Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 03/8384 080 [tevilka PP 13248/01 Slovensko podjetje i{~e sovlagatelja v lesno podjetje v Bosni (Cazin) za proizvodnjo lepljenih masivnih bukovih in orehovih plo{~ (60m3/mesec). Podjetje: UNI D.O.O. Kontaktna oseba: Cvetko Zupanc Ulica: ULICA II. BATALJONA 12A Po{ta: 3230 [ENTJUR PRI CELJU Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 03/5743 914 faks: 03/5743 914 e-mail: erik.zupanc@guest.arnes.si [tevilka PP 13289/01 Slovensko podjetje nudi izdelavo in dobavo uvo‘enih palet (EUR) ter izdelavo specialnega lepljenega lesa-friz. Podjetje: BARTING ROBERT BA@IKA S.P. Kontaktna oseba: Robert Ba‘ika Ulica: GENTEROVCE 19 Po{ta: 9223 DOBROVNIK V PREKMURJU Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 02/5791 451 faks: 02/5791 451 e-mail: bazika.company@siol.net ijaLeS 54(2002) 3 intervju intervju Po SL[ Maribor veje sve` veter avtorica Sanja PIRC, univ. dipl. nov. Mariborska lesarska {ola je po skoraj treh letih “nomadskega izvajanja pouka” kon~no dobila novo, sodobno zasnovano in opremljeno stavbo. Navkljub nenehnemu poudarjanju pomembnost znanja kot ene najve~jih prednosti za slovenski dolgoro~ni razvoj in obstanek sploh, so taki dogodki ob bolj ali manj (ne)po-membnih prora~unskih po`iralnikih `al bolj izjema kot pravilo. [e bolj poredko pa se zgodi, da bi investicijo, vredno pri-bli`no 1, 4 milijarde SIT, kar v celoti financiralo Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port. O tem, da imajo ogromno dobrih idej in elana in da bodo pridobljene prostore znali s pridom izkoristiti, nas je prepri~al direktor Ale{ Hus, univ. dipl. in`. les. Za Srednjo lesarsko {olo Maribor danes lahko trdimo, da je postavljena v ta hip najsodobnej{o in najmodernej{o {olsko poslopje v Sloveniji. Torej - kdor ~aka, do~aka? Lesarski {oli Maribor je bilo usojeno, da je v svoji zgodovini ve~krat menjala svoj naziv in sede‘. Velik vpis in potrebe lesne industrije so narekovale izgradnjo {ole na dana{nji lokaciji leta 1974, za katero nam je Mar-les odstopil del svojega zemlji{~a. Zaradi zamakanja in vlage pa so mon-ta‘ni objekti dokaj hitro propadli, glavni problem pa so bile prostorske zmogljivosti, saj je bila {ola predvidena le za 400 dijakov. Tako je imelo takrat 850 vpisanih dijakov pouk v dveh izmenah, ve~inoma v podnor-mativnih u~ilnicah, brez kabinetov, brez prave telovadnice in z neprimerno knji‘nico. Zato se je M[Z[ po tehtnem premisleku odlo~ilo za financiranje izgradnje nove {ole na isti lokaciji. V “vmesnem ~asu” smo se precej namu~ili, saj je bil pouk po razli~nih {olah po Mariboru. Od septembra 1999 do julija 2001 smo imeli pouk na I. Gimnaziji Maribor, na Gimnaziji Ru{e – vse v popoldan- skem ~asu, {portno vzgojo na dveh lokacijah, prakti~ni pouk pa v {olskih delavnicah. Na tem mestu se velja zahvaliti tako dijakom, kot u~iteljem za potrpe‘ljivost in odrekanje. Za Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port je bil to velik zalogaj, saj je investicija vredna pribli‘no 1,4 milijarde SIT. Ste imeli poleg dobrih argumentov tudi dober lobi, da ste uspeli investitorja prepri~ati v ta projekt? Poleg ustrezne preverbe zate~enega stanja je bil pred tem v parlamentu sprejet zakon o kori{~enju pari{kega kredita, veliko zaslug za to pa ima tudi Maribor~an Rudolf Moge, sicer predsednik Odbora za {olstvo in glavni pobudnik {olskega tolarja. Pri izgradnji prve {ole so bili tretjinski investitorji mesto Maribor, Marles in M[Z[, medtem ko je tokrat vsa sredstva prispevalo ministrstvo samo. Pri opremi {ole je sodelovalo tudi veliko doma~ih podjetij. Kdo vse so bili izvajalci? Gradbena dela je izvajalo podjetje Granit iz Slovenske Bistrice s pod-izvajalci Marles – hi{e, Hoja Ljubljana, ipd … Opremo za {olski del je dobavilo podjetje Lesnina MG Maribor, sodelovalo je tudi podjetje Atlas Ljubljana; oprema prihaja iz ve~ lesnoindustrijskih podjetij: LIK Ko-~evje, Pohi{tvo Trbovlje, Stol Kamnik, mizarstvo Zajc …. Nove lesno-obdelovalne stroje pa nam je dobavila Svea Zagorje. [portno dvorano pa je opremila Inventa iz Begunj. Kaj vse ste pridobili z novim {olskim poslopjem? Poleg izvrstnih 20 u~ilnic in 10 kabinetov smo pridobili veliko in udobno predavalnico – amfiteater z 216 sede‘i, sodobno knji‘nico in media-teko. Prav tako smo raz{irili in prenovili {olske delavnice, tako da se ijaLeS 54(2002) 3 intervju danes raztezajo na pribli‘no 1300 m², v njih pa se nahajajo sodobni lesno-obdelovalni stroji, su{ilnica in lakirnica, odsesovalna naprava. Veseli smo tudi nove {portne dvorane – s pribli‘no 1.200 m² je po velikosti tretja najve~ja v Mariboru. Ima tri igri{~a in na tribune sprejeme okrog 150 gledalcev. S {olo smo zaposleni pridobili enkratne delovne pogoje, obenem pa je to dose‘ek tudi za celotno slovensko lesarstvo. Zato ‘elim na tem mestu pozvati stroko, naj izkoristi njene potenciale. Sodobni prostori in oprema so {e kako primerni za razli~ne reprezentativne dogodke v lesarstvu, pa naj gre za predavanja, seminarje, strokovna ali {portna sre~anja. O tem, da smo [ta-jerci znani kot dobri gostitelji, pa tako ali tako ni potrebno izgubljati besed. Poleg nove stavbe je Srednja lesarska {ola Maribor posebna tudi v tem, da za lesarsko stroko edina izvaja vi{je-{olski program. Kak{ni so odzivi? Z vi{jo strokovno {olo smo za~eli v lanskem {olskem letu, in sicer v obliki izrednega {tudija za odrasle. Prva generacija danes {teje 58. {tu-dentov. Naleteli smo na zelo pozi- tivne ocene tako glede zasnovanih {tudijskih vsebin kot izvajalcev. [tu-dentje so odrasli zaposleni ljudje, ki vsak konec tedna prihajajo na predavanja in vaje iz razli~nih podjetij predvsem s [tajerske, Koro{ke, Prek-murja pa tudi s Primorske. Ker je bila nova {tudijska smer dobro sprejeta, nam je M[Z[ letos poleg izrednega odobrilo tudi redni vpis. Prve pred-prijave so pokazale, da vlada veliko zanimanje za vi{je{olski {tudij tudi med maturanti – za 70 razpisanih mest se jih bo o~itno potegovalo ve~ kot 100. Tudi za {tudij ob delu, kjer bomo oktobra sprejeli 60 novih {tu-dentov, obstaja interes. Povpre~ni dr‘avljan se ob nenehnih {olskih reformah vedno te‘e znajde v labirintu sprememb {tudijskih smeri in strokovnih nazivov. Zakaj je poleg ‘e obstoje~ega ve~stopenjskega {tudija lesarstva nastala {e vi{ja {ola in v ~em je njena posebnost? Program vi{je lesarske {ole je bil pripravljen na osnovi znanstvene {tudije o kadrovskih potrebah slovenske lesne stroke v sodelovanju z GZS – Zdru‘enje lesarstva ter vodilnimi strokovnjaki in pedagogi s tega podro~ja. [olanje traja dve leti, di- Zopet v {olskih klopeh (v ospredju): ministrica Lucija ^ok, direktor {ole Ale{ Hus, mariborski `upan Boris Sovi~ in poslanec Rudolf Moge Od leve proti desni: organizator prakti~nega izobra-`evanja Franc Korpi~, v.d. ravnateljice VS[ Zdenka Steblovnik, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva dr. Jo`e Korber in predstavnik {tudentov Bojan Kodelja ''