Leto IX., št. Si („jutro* xvn„ st. 295 a> ' LJubljana, ponedeljek tL decembra 1936 Cena 2 Dir -avo ^juuijaAux oiuiltjOV» ancb o. - i eieion St. älXi, 8123, 8LÉ4, <120, 3126 Inseratni ocueiek Ljubljana, Selen-Durgova Ili. — rei 3492 is 2492. Podružmca Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon & 24A&. Poviruituca Celje. Kocenova ulica St. a. — Teleton St. 19a Podrnžr 'Oh Jesenice: Pn Kolodvora st. ioa Poaiu7.< •.» novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Pooruzn ica lYbovtje: v tdSl dr. Baum-eartriprla Ponedeljska izdaja „življenje In svet4 i Uredništvo. Ljubljana: Knanjeva ulica 6. Telet o» St. 8122. 3123, 3124, 3125 In 312Ö. vsa V ponedeljek zjutraj. — naroča se posebej ln velja pc pofa prejemana Din 4.-. po raznaSal cih dostavljena Din 5.- meseCno Maribor: Gosposka ulica 11. Telerò* fit. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tari fu. PMED ZAKLJUČKOM SPORAZUMA MED ANGLIJO IN ITALIJO Eien izjavila, da v Abesiniji ni več zakonite vlade - Priprava angleškega parlamenta za priznanje obstoječega položaja London, 20 decembra, d. V zvezi z zadnjimi vestmi u bližnjem angleško-italijanskem sporazumu se je zvedelo da se angleška diplomacija pripravlja istočasno pridobiti Italiji, za aktivno sodelovanje pri angleško francoskih prizadevanjih za spravo v Španiji. V angleškem zunanjem ministrstvu upajo, da se jim bo tudi to posrečilo. Zunanji ministei talen je poslal spodnji zbornici naravnost senzacijonalno poročilo o položaju v Abesiniji. To poročilo angleškega zunanjega ministra ki je branil abe-sinsko neodvisnost, dokler je bilo še količkaj upanja v m prh. pripravlja angleški parlament u.t skorajšnje priznanje dejanskega položaja v vzhodni Afriki, na zavrnitev abesinske delegacije v Ženevi in na po-vratek Italije v Društvo narodov. Poročilo pravi mfd drugim: Italijani so gospodarji v severni in vzhodni A bes n; ji kakor tudi edine železnice. Na jugu obvladujejo večji del pokrajin Boran in Sidamo, dočim so na zapadu italijanske čete ali pa domačini pod italijanskim poveljstvom zasedle najvažnejše pokrajine z Gore jem vred. Na diugi strani ne obstoja v nezasedenih pokrajinah nobena vladna oblast, pač pa vladata nasilje in brezpravnost. Ostanki abesinske vojske, ki so se vrnili, so postali razbojniki in so uvedli strahovlado v obliki ropov in spopadov med plemeni. Tako se n. pr. borita med seboj gvalsko in amharsko pleme. Poročilo se bavi tudi s trgovino s sužnji v Abesiniji ter izjavlja, da je jasno, da so ostali poizkusi stare vlade v Adis Abebi za zadušitev trgovine s sužnji na jugu in zapadu države kjer je bila v največjem razmahu, brez uspeha. Sporazum bo podpisan še ta teden Rim, 20. decembra, a Diplomatski urednik agencije Stefani potrjuje po informacijah iz poučenega vira. da so angleška-itali-lijanska pogajanja o gentlemen agrementu prispela v zaključno fazo. Namigavanja raznih listov na možnost da bo sporazum razširjen tudi na druge države, se ne potrjujejo in se more smatrati kot g.tovo. da bo dogovor dvostranski, za kaT obstoja precedenčni primer v francosko-italijan-skem dogovoru od 7. januana 1. 1935. ki ni bil razširjen na druge države V gentlemen agrementu si bosta Velika Britanija in Italija priznali obojestranske interese na Sredozemskem morju in vnovič potrdili svojo skupno željo, da ostane splošni položaj v tem delu sveta neizpremenjen Izmenjavo dokumentov o anglesko-itali-janskem gentlemen agrementu pričakujejo za prihodnje dni. naibolj verjetno do 25. decembra. Menijo tudi da bo odločitev angleške vlade o preosnov; angleškega poslaništva v Adis Abebi padla zelo kmalu. Angleški pridržki London, 20. decembra AA. Tukajšnji; politični krogi smatrajo, da še ni mogoče ver jet, vestem [z Rima, po katerih bo ansrlesko-itaHianski sporazum o sredozemskih vprašanjih objavljen že v najkrajšem času ter da bodo tako definitivno odstranjena vsa nesoglasja ki so obstojala med obema državama. Opozarjajo, da je stvarno sicer že dosežen sporazum glede vzajemnih jamstev za spoštovanje obojestranskih interesov, da pa je objava sporazuma odgodena. ker se ima,o urediti še nekatera manj pomembna vprašanja Eden izmed teh pogojev za konom sporazum te izprememba angleškega poslaništva v Adis Abebj v generalni konzulat, kar bo izvršeno bržkone v pričetku pnhod-nieo-a leta. Velika Britanija je na drugi strani zahtevala od Italije posebna jamstva, da Nove nemške čete v Španiji Po angleških in Srancoskjfa trditvah so se v Španiji izkrcale zopet znatne čete nemških vojakov, pričakujejo pa še nove Tudi nemški generalštatmi oficirji v Španiji Pariz. 20. decembra, d »Intransigeant« je objavil izjave, ki jih je dala njegovemu dopisniku zelo visoka osebnost v Rabatu, V svoji izjavi pravi: London, 20. decembra, d. Konzervativni »Daily Telegraph« poroča iz Gibraltarja, da &o prispeli v Španijo uovi kontingenti nemških vojakov. Tako je preteklo nedeljo in ponedeljek prispelo v malo pristanišče San Luca de Paramade. par kilometrov severno od Cadi za., 6500 Nemcev, ki so jih poklali è tovornimi avtomobili v Serez. Tovorni avtomobili , ki so vozili skozi uiice Gadi za. t>o bili mnogi najnovejše konstrukcije ter so bili opremljeni z nemškimi kontrolnimi številkami. Del nemških čet je bil že odposlan iz Seville v smeri proti Madridu. »Daily Telegraph« javlja nadalje, da je v Španijo prispel tudi transport 56 malih tankov italijanskega porekla, nedavno pa je bila sestavljena v Andaluziji brigada irskih prostovoljcev pod poveljstvom 0. Duf-fija. Dopisnik angleškega lista tudi poroča iz verodostojnega vira, da bodo v kratkem prišli v Španijo novi kontingenti nemških čet. la nova pošiljatev bo štela 2500 mož. ki so bili po večini rekrutirani v narodno-socialističninih organizacijah na Bavarskem. V glavnem so člani narodnosocialističnih zaščitnih oddelkov in avtomobilskega zbora. Na ozemlju pri Oviedu ao ugotovili, da je sodeloval v bojih oddelek nemških prostovoljcev. močan 500 mož, ki so pod poveljstvom polkovnika Arande in tvorijo posebno četo. Na obeh straneh se iy>ri v španski držav 1 jan «ki vojni čim dalje manj Špance-.-. Glavna teža se v<-dno bolj prenaša na. inozemske kontingente, ki pričenjajo dajati obeležje novim bojem. Dogodek dneva je bila včeraj razstava pri staroznani tvrdki Kollmann na Mestnem trgu v Ljubljani. Ljudje so v množicah ogledovali odlične porcelanaste in stekleninske izde 'ke Angleško opozorilo Nemčiji London, 20. decembra, u. Nemški poslanik Ribbentrop, ki je odpotoval v Berlin, je odnesel po daljšem razgov* ru z zunanjim ministrom Edenom s seboj resna priporočila glede odpošiljanja nemških prostovoljcev v épanijo. Dobro pc učeni krogi, trdijo, da je Eden po Ribbentropu zelo resno opozoril kancelarja Hitlerja, da je zadnji čas za prekinjenie pošiljanja formacij redne nemške vojske v Španijo, če ne želi izzvati svetovne vojne V londonskih političnih krogih ne prikrivajo velike vznemirjenosti zaradi zadnjin dogodkov v špariji in pravijo, da je Ribbentrop odnesel s seboj cončni načrt, po katerem bi lahko izognili razširjenju španskega konflikta na vso Evropo. Kupu) domače blago! že za svojega bivanja v Tanger ju dne 8. decembra sem opazil s presenečenjem v pristanišču nemško križarko »Königsberg«. Pred prihodom v Tanger je bila križarka »Königsberg« v Alhucemaru, k.er je izkrcala znatne količine orožja in municije. To orožje je bile določeno za plemena v špansko-maroškem Rifu, v neposredni bližini francosko-španske meje. Nadalje se izvršujejo pod vodstvom nemških oficirjev v severnem Maioku ob francoski meji važna vojaška de1 a. Križarka »Königsberg« je odplula iz Tangerja 12. decembra in se nahaja sedaj v Sigdi Ifniju, kjer je izkrcala znaten kontingent nemških prostovoljcev Za svojega bivanja v Tetuanu sem mogel ugotoviti velik vpliv Nemcev na lokalne španske oblasti. Vse generalštabne posle opravljajo nemški oficirji v uniformi. Med potovanjem v južni Maroko sem ugotovil, da sta odplula dva velika nemška potniška par-nika v Las Palmas na Kanarskih otokih, da bi tamkaj izkrcala večje število dozdevnih nemških turistov. Gre za 3.000 do 3.500 ljudi. Značilno je, da so ta potniška parnika zapustila Las Palmas prazna. Potrjuje se, da je bilo med temi dozdevnuni turisti sedem nemških generalštabnih oficirjev v oficielni misiji, ki so odpotovali iz Las Palmasa z manjšo ladjo v špansko kolonijo Rio de Oro. Nemška nevarnost na jugu Francije Pariz, 20. decembra. AA. Desničarski »Ami du Peuple« piše: Glede na veliko število in naglo izkrcavanje nemških čet v Šparfiji bomo kmalu prisiljeni, da na Pirenejih postavimo stražo, prav tako. kakršno smo postavili ob Renu. Kar se tiče naših alpskih mej še ne smemo biti zaradi njih popolnoma pomirjeni. Pojav nemških in italijanskih vojnih brodovij v španskih vodah ter na Balearih, kjer so se Italijani, kakor kaže. že vgnezdili, pomeni stalno opasnost za naš promet z našimi kolonijsknni posestvi v severni Afriki. Če pustimo vodji nem ške države, da še nadalje neovirano razvija svojo akcijo v tej smeri, bomo zares kmalu imeli dve francosko-nemški meji na-mestu ene. Takšen je stvarni položaj in pri vsem tem bi bilo treba, da se ne vmešavamo v španske zadeve. Intervencija problema ne bi rešila, nego b' nevarnost za mir samo še znatno povečala Min. predsednik Blum je v svojem zadnjem govoru v zbornici med drugim dejal, da bo morda kmalu nastopil čas. ko bo morala Francija vzklikniti: »Stoj!« Ali ta čas še ni prišel? »Oeuvre« trdi, da je v nekih španskih nacionalističnih središčih prišlo že do resnih nesoglasij med voditelji španskega naciona- sporazum o sredozemskih vpraašnjih ne bo oslabljen zaradi morebitnih zaplelljajev, ki bj lahko nastali zaradi španske državljanske voine. Angleški politični krogi se vprašujejo, al; bo Italija mogia dati v te,i zadevi zadostna jamstva in aij ne bo nazadnje zahtevala teritorialne izpremenibe ob zapadnjh obalah Sredozemskega morja v svojo korist. Velika Britanija, naglašalo, bi hotela imeti prav glede te zadeve povsem jasno in nedvoumno izjavo italijanske vlade. Francoski komentarji Pariz, 20. decembra. A\. Pariški desničarski listi se bavijo z napovedanim ita-iij tiLsko-angleškim zbližanjem in izražajo rado. da bo sleherno zboljšanje odnošajev med Italijo in Anglijo omogočilo tudi zbližanje med Italijo in Francijo. Desničarski »Jour« opozarja, da bo moral angleški poslanik v Rimu sir Erio Drum-mond predložiti zaradi izpremembe na an gleškem pres'olu na italijanskem dvoru nova akreditivna pisma. Ob tej priliki bo Anglija bržkone priznala italijansko aneksijo Abesiniji. Treba je obžalovati, pravi list. da 1x> Francija tudi v tem primeru zaostala za drugimi silami. »Pelit Parisien« meni. da angleško-italijansko zbližanje ne bo mo?lo koristiti tudi zboljšanju odnošajev med Francijo in Italijo. Naš narod mora vedeti, da v odnosu napram Italiji ne arre za različne ideologije, na katerih slonita režima v obeh državah rego predvsem za neke interese. Baš sedaj je v nnšem interesu. da se d os "ž e zbližanje t Italijo. »Republiquo* pravi, da pazljivi opazovalci ne morejo prezreti, da se Italija spet polagoma vedno bolj orientira k zapadri Ev-lopi. Vedeti je trp'>a. da bi sporazum Velike Britanije. Francije Zedinjenih držav in Italije še najbolje lahko zagotovil mir na svetu. lističnega pokreta ?n nemškimi oficirji. Nemški oficirji so te dni aretirali znanega španskega književnika Himenesa Caballera, ki je igra! važno vlogo v nacionalističnem gibanju. Zunanji minisetr nacionalne vlade Evgenio Montez je imel predvčerajšnjim ostro debato z nemškim polkovnikom, ki mu je dodeljen kot oficir za zvezo z nemško vlado, kakor je zahteval minister sam. Sprla sta se zaradi nekih odredb, ki jih je zahteval polkovnik od ministra. Tudi generali nacionalistične vojske so nezadovoljni z nemškimi oficirji. Na nemško zahtevo je bilo odstranjenih več višjih nacionalističnih poveljnikov Desničarski »Ordre« poroča, da je angleški diplomat, ki se je pred kratkim vrnil iz Nemčije izjavil njegovemu poročevalcu, da se je Hitler pred 15 dnevi definitivno odločil za neposredno vojaško intervencijo v Španiji, da pa so ga od tega odvrnili dr. Schacht in nekateri nemški generali. Prepričali so ga. da bi zaradi intervencije zašla Nemčija v izredne težaven položaj. Nadalje poroča Ifct, da bo Gdring sredi prihodnjega leta razpolagal s 3000 vojnimi letali in da bo tedaj nemško vojno letalstvo nekoliko jačje od francoskega. Ob koncu 4-letnega gospodarskega načrta bo imela Nemčija 6000 vojnih letal. Moč mednarodne brigade Pariz, 20. decembra, d. »Matm« je objavil zanimive podatke o mednarodni brigadi, ki se bori na strani .španske vlade. To brigado tvori 15 bataljonov po 3.000 ljudi. V početku bojev je imela ta brigada 40 odstotkov inozemcev in 60 odstotkov Špan-sev, sedaj pa se je število Spancev v njej zmanjšalo na 12 do 15 odstotkov. Ruski poslanik v Madridu se je posebno prizadeval, da bi bilo poveljstvo mednarodnih čet poverjeno ruskim oficirjem. V mednarodni '»••Ioni je 4.500 vojakov in podoficirjev iz Španije, 25.000 Francozov, Belgijcev, Angležev in Rusov, 9.000 Nemcev, Avstrijcev in Čehoslovakov, 6.500 Poljakov in okoli 7.000 pripadnikov drugih narodov. Mednarodna brigada razpolaga z osmimi 'etalskimi eskadriljami, izmed katerih ima vsaka po 0 letal. Med piloti in mehaniki te letalske skupine je 30 odstotkov ruskih državljanov. 20 odstotkov Nemcev, Avstrijcev m Čehoslovakov, 50 odstotkov pa angleških, francoskih in italijanskih antifa-šistov. Generalni štab mednarodne brigade je podrejen generalu Klcberju. Franco o tujih prostovoljcih na republikanski strani Pariz, 20. decembra, d. V razgovorih s francoskimi parlamentarci, ki so se mudili v srvrho informiranja nekaj časa v Španiji, je izjavil general Franco, da ceni število ruskih vojakov, ki so prispeli v Španijo in se bore na strani madridske vlade, na 25 tisoč mož. Vojska madridske vlade se poslužuje sedaj izključno ruskih tankov in strojnic, dočim so letala ruskega m francoskega porekla. Francoskih prostovoljcev, ki so dodeljeni polkom madridske vlade, je po cenitvi generala Franca 15.000 mož. Francoski prostovoljci so po večini v Madridu, Va-lenciji in Barceloni. Po podatkih generala Franca je med inozemskimi prostovoljci, ki se bore na strani madridske vlade, tudi več sto Američanov. Gospodarsko sodelovanje Balkanske zveze Komunike o konferenci guvernerjev emisijskih bank Balkanske zveze Atene, 20. decembra AA. Konferenca guvernerjev Narodnih bank držav Balkanske zveze ;e bila včeraj zaključena. Po konferenci izdano službeno poročilo, k[ so ga podpisali guvernerju vseh štir.h emisijskih baak Zuderos, Constant ;iie«cu, dr. Kadosavljevjč in ^alahatin, pravi: Vprašanja, ki so bija na dnevnem redu, so guvernerji in njihovi sodelavcj obravnavali v atmosferi |K>|K>inega medsebojnega zaupanja. Guvernerji so z zadovoljstvom ugo-toviJi svoje popolno soglasje glede vseh glavnih vprašanj, ki padajo v okvi-r deia emisijskih zavodov. Sodili so, da pomeni monetarni sporazum, ki veže 6edai Francijo, Anglijo in Zedinje-ne države in na katerega je pristalo tudi že več drugih držav, važen korak za ozdravije nje mednarodnega monetarnega položaja. Obžaloval; so, ker se trenutno temu Mjiora-zumu nj mogoče pridružili, obenem pa so izrazili žeijo, da bj se valute glavnih sii čim prej definitivno stabilizirale tako. da bi se mogle tudi druge države, posebno pa države Balkanske zveze pridružiti tei akciji za ozdravljenje svetovnega monetarnega sistema. Guverner); so ugoiovili težave, ki so na- stale za njihova nacionalna gosjiodarstva zaradi n zkjh cen giavniii izvoznih produktov Ln spričo tega zaradj valorizacije zlata. Sprejeli so na znanje, da morata monetarnemu izenačenju, ki se je vršjlo ze v mnogih državah, slediti [»opušcauje napetosti in ]x>-stOj»ni povratek k svolKKlni trgovini. Posebno državam, kj so izenačile svojo valuto s svetovnimi valutami, priznavajo [K>trebo, da ublažijo in čini p:ej opuste sičteni gosjodar-skjh omejitev, klirinški sistem, al,j vsaj iz-premene njegovo strukturo. Pri tem smatrajo, da bj bilo želeti, da se vprašanje zunanjih dolgov uredj na osnovi revizije klavzule o zlatu. Pri štirih centralni bankah bodo organizirani posebni oddelkj, kj bodo imel« nalogo proučevati gospodarski jn finančni položaj držav Balkanske zveze, posebno pa vse možnosti za pospeševanje razvoja že obstoječih gospodarkih odnošajev med vsemi štirimi državami. Konòno so preinotriLj probleme skupnega sodelovanja v okviru banke za mednarodna plačila. Zelati *>i bilo. da bi Balkanska zveza bila zastopana v upravnem odboru te mednarodne banke. S španskih fespši Odbiti napadi Francove Madrid, 20. decembra AA. Madridska letala so izvršila včeraj več izvidniških i>ole:ov. Dvajset kilometrov južno Madrida so opazila. da se v vaseh zbira o nacjonal stične čete. Letala so jih iakoj napadla, obenem pa so o tem obvestila vrhovno poveljstvo madridske vojske. Madridsko topništvo ie pričelo nemudoma obstreljevali omenjene vasi. Vono ministrstvo je snočj ob 21. izdalo komunike, v karerem pravj med drugim; Na guadaramskj frontj se je razvil topniški dvoboj. Pri Somosierri sta dva nacionalistična oddelka hudo napadla naše postojanke, pa sta bila odbita in sta utrpela velike izgube. Na madridski frontj so nacionalisti po ostrih artilerijskih pripravah izvršili napad na črtj ViHanueva del Pardilo— VaMdeinorilo—Romanjlo—Pocjuelo. Madrid-ek: artiljerij-i ie uspelo ustaviti napad. Na sprotnik je v megli napadel naše postojanke tudj pri francoskem mostu, a je bhl tudi tu odbit. Na ostalih frontali ni bilo nikakjh važnejših dogodkov. Fran covo vojno poročilo Salamanca, 20. decembra. AA. Opolnoči je bil objavljen komunike vrhovnega po-veljistva nacionalistične vojske, ki pravi: V odseku pri Almudevari smo zavzeli važne postojanke in premagali zelo odpornega nasprotnika. Na biskajski fronti se vršijo še nadalje manjši boji, ponekod so v akciji tudi topovi. Na fronti pri Escanomi smo odbili napad nasprotnika, ki je imel mnogo izgub. Na madridski fronti so nacionalisti izvršili oster napad na Villa-nuevo de la Canada in na okoliške postojanke ter jih po napeti borbi zavzeli. V teh bojih je bilo ubitih mnogo nasprotnikov. Nacionalisti so jim zaplenili tudi 4 strojnice. Na fronti pri Soriji smo z uspehom izvršili več izvidniških pohodov. Na fronti v pokrajini okrog Cordobe smo prodrli znatno dalje m zavzeli vas Ma'en-stuek). Nasprotnik se je moral umakniti s svojih postojank okrog te vasi. Rdeči so imeli tudi tam velike izgube. Iz nacionalističnega tabora Avila, 20. decembra. AA. Včeraj so nacionalistične čete zavzele vas Villanuevo de la Canada, ki je oddaljena 20 km od Escoriala, to pa le zaradi tega, ker je desnemu krilu nacionalistov malone uspelo obkoliti nasprotnika. Republikanci so se le malo branili. Del republikancev je opustil borbo žc takoj v začetku. Padec Villanueve pomeni prvo etapo v napovedani nacionalistični ofenzivi. Del nacionalističnih čet se je ustavil na zavzetih postojankah, kjer se sedaj utrjuje, drugi del pa je prodiral dalje, vendar brez večjih uspehov. Nacionalisti so imeli smolo. Sedem nacionalističnih tovornih avtomobilov je krenilo na pot, ki je bila še v rokah republikancev. Trije so se še pravočasno umaknili, ostali štirje so zašli v zasedo, nacionalistom pa je do večera vendarle uspelo rešiti jih iz nasprotnikovih rok. Pri teh bojih so nacionalisti izvojevali nekaj terena. Prodrli so v smeri od juga proti severu okrog 7 km Zaradi neuspehov republikanskih oddelkov pri Boadili del Monte so v pretekli noči in danes dopoldne večino mesteca evakuirali. Tudi republikanske čete v odseku okrog Escoriala, Colmenara in Vieha na cesti iz Ville Albe v Moral Zargeal, so se umaknile na varnejše postojanke. Njihov položaj postaja z vsakim dnem nevzdržnej-ši zaradi nevarnosti, da jih nacionalisti popolnoma ločijo od ostale republikanske vojske. Njihov popolni poraz bi pomenil hudo nevarnost tudi za ostalo madridsko fronto. Republikansko vojno poveljstvo bo moralo napeti vse sile in močno podpreti te oddelke, ki se le še z težavo držijo na guadar-ramskih in aomasierrskih pobočjih. Razstreljen vlak Valencija, 20. decembra. AA. Na fronti Maiage ao nase čete izvršile srdit na- vojske pre?t Madridom parj na železniško progo BofcadiUa-Anrte-qra1. Pri tem je z! et e I v zrak nek, vlak z vojnim materiaikrn. Vlak je imel 25 vagonov in so bili vsi uničeni s tovorom vred. Proga je zelo poškodovana. špassslsa trgovinska pogajanja z Anglijo Madrid, 20. decembra, g. »El Socialista« javlja, da pripravlja španski finančni minister Negris v Londoiiu zakliučitev novega gospodarskega dogovora med Veliko Britanijo in Španijo. Ta pogajanja so dokaz zaupanja, ki ga ima angleška vlada r legitimno špansko vlado. Plinske maske za vladno vojaštvo London, 20. decembra. w. Te dni so i* Velike Britanije dobavili španski vladi 5000 plinskih mask. To ne pomeni nobene kršitve pakta o nev meša vanju, ker služijo te maske v humanitarne bvrhe. Poudarjajo, da ima tudi general F rane j možnost kupiti plinske maske, ako želi. Mine v španskih lukah London, 20. decembra, w. GeneraJ Franco je uradno sporočil angleškemu zunanjemu ministrstvu da so bile v pristaniščih v Ma-lagL ALmeri. Cartageni. Valenciji. Barceloni, Tara goni. Bilbau. Santandru in Gijonu položene min*\ V angleških uradnih krogih zaradi tega sporočila ni:,o posebno vznemirjeni ter opozarjajo, da je generai Franco še nedavno za- retil. da bo bombardiral Barcelono. vendar pa se ni ničesar zgodilo. Menijo, da general Franco nima dovolj sredstev, da bi izvedel svojo grožnjo. Nevarnost splošne vojne zmanjšana Vajencija, 20. decembra AA. Vlada jo imela včeraj popoldne sejo, ki je trajaia 5 ur. Po seji je prosvetni minister, ki vrši tudj posle tajnika ministrskega sveta, izja" vil novinarjem: Na sejjj je zunanji minister poročal o svoji akciji v Ženevi. Tako smo sii lahko na jasnem, koliko so razne demokratske držav© v Evropj po voli no razpoložene za legitimno špansko vlado. Uirotovilj smo, da se politično obzorje Evrope vedri fn da se je zmanjšala nevannosit občega mednarodnega požara. Odobren je bili tudi dekret, ki ga ie predlagal notranji minisfter v evrho unjfi-kaoiije policijskih sil, da bj se prebivalstva zajamčila čim večja varnost. Za osvoboditev talcev Bayonne, 20. decembra. AA. Po vesteh iz Bilbaa je basikiška vlada sklenila ime. novati posebno komisijo z nalogo, da do-žene vse možnosti, kako bi se osvobodilo 4.000 ljudi, ki se nahajajo v raznih taborih kot talci. To naj bi se zgodilo še pred božlvom. Narodna skupščina Beograd. 20. decembra, p. Jutri bo narodna skupščina nadaljevala svoje delo in končala verifikacijsko debato nakar bo izvolila razne skupščinske odbore za predložene zakonske načrte, med njimi tudi za konkor-dat. Zatem bo narodna skupščina preko božičnih praznikov odgodena, bržkone do sredi januarja. Sporazum v angleški tekstilni industriji Ixmdon, 20. decembra AA. Snoči ie jj sežen sporazum v sporu med tekstilnim delavstvom in delodajalci v Manchestru. Naspala je že nevarnost, da bi 110 tisoč delavcev napovedalo stavko. Na podlagi sporazuma se bo delo v tovarnah jutri povsem normalno nadaljevalo. Zadružništvo In kmečki dolgovi Važni sklepi izrednega občnega zbora Zveze slovenskih zadrug Izredno težke razmere, ki so nastale za naše kreditno zadružništvo z uveljavljanjem uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, eo postavile na dnevni red mnogo, za naše zairuge življenjsko važnih vprašanj, ki jih je treba nujno reševati To je dalo Zvezi sovenakih zadrug v Ljubljani povod, da je sklicala izredni ob."»1 zbor, ki se Je vršil včeraj v dvoran1' Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Udeležba na tem občnem zboru je bila prav številna, saj je bilo od »kupnega števila 380 včlanjenih zadrug zastopanih 224. Zborovanje je otvoril predsednik zvez« g. Ivan Pipan, ki js pozdravil Številne delegate in jim raztolmačil namen izrednega občnega zbora. Z živahnim odobravanjem je bil sprejet njegov predlog, da se odpošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, prav tako tudi kraljevemu na-mestništvu s prošnfo za zaščito interesov zadružništva. Pozdravna brzojavka je bila poslana tudi kmetijskemu ministru inž. Sv. Stankoviču. Predsednik g- Pipan je v svojih uvodnih besedah pojasnil, kako je uredba o likvidaciji kmečkih dolgov globoko zadela življenjske interese našega »naružništva in je treba napeti vsp si e, da se določbe te uredbe omilijo. Uprava zveze hoče s tem izrednim občnim zborom dati zadrugam možiart, da »e pogovore o vseh važnih vprašanjih, ki so v zvezi z likvidacijo k mehkih"" dolgov. Referat o stanju prizadevanj za omllje-nje uredbe je podal ravnatelj zveze g Fran Trček, ki dejal med drugim naslednje : Skupna usoda, ki nam grozi nas je zbra'a v nenavadnem 6a.su in v neobičajnih prilikah. Ko zagrmi in se vlije ploha, tedaj tudi ovco stisnejo glave, da bi se izognile. ne-. sči. Enako je potrebno, da se zadružniki zberemo v teb težkih čas i h in sa pogovorimo o tem, kaj je treba storiti. Gre za vprašanje, ki pomeni za kreditne zadruge: biti ali ne biti. Danes je še upanje, da se rešimo iz klešč, ki nas oklepajo. Na pobudo Zveze slovenskih zadrug sta obe slovenski zadružni zvezi ^ktrpaj z Zvezo hranilnic sestavili načrt zakona, po katerem naj bi se za slovenske hranilnice in posojilnice izdale posebne določbe, ki kmetu ne bi odvzele olajšav, ki pa bi prihranile hranilnicam in posojilnicam ter njihovim upnikom odnosno vlagate'jem vse težke posledice, ki groze kreditnemu zadružništvu pri izvajanju uredbe. Nečrt zakona je bil poslan vsem me~odajnim faktorjem. Obenem je bil ta načrt zakona s podpisi jO narodnih poslancev opozicijskih skupin predložen narodni skupščini in kraljevski vladi kot nujni predlog. Da bi akcijo okrepili, smo zainteresirali tudi naše ženstvo, odnosno gospodinje, ki so priredile v Ljubljani protestni shod. Zveza je storila vse. kar sc je da'o napraviti in se obrača sedaj na svoje čTinstvo, da hi dalo pobudo, kje so mogoči še kaki koraki. Stališče, ki ga je k temu vprašanju zavzela Glavna zadružna zveza na nedavnem Oi^inera zboru ne ustreza docela interesom našega zadružništva, vendar nas to nc sme motiti. V nrrodni skupščini predložen nujni predlog še nI prišel na dnevni red, toda akcija se nadaljuje. Na koncu svojih izvajanj je referent izrekel še zahvalo naprednemu tisku, ki je Letuje naših kmečkih kreditnih zadrug ves čas podpiral. medtem ko ostalo časopisje ni mogoča pohvaliti. Uprava zveze slovenskih zadrug jc ponovno razpravljala o tem vprašanju in je sklenia izkoristiti vse. možnosti, da se akcija pospeši in da se odstranijo najhujše ostrine in prihranijo najtežje poe'edice. Sesta ila je za občni zbor resolucijo naslednje vsebine: Besoluelja 1) Kmečka raziolžitev je z uredbo od 26. sept. t. 1. načelno ^ravilno rešena, ker se znižujejo objesti in dolgovi na znosno in tržnemu indeksu kolikor toliko odgovarjajočo mero, dasi je odplačilni rok še vedno prekratek z oziram na obstoječe slabe razmero, 2) Sedanji način likvidacije pa grozi glede na posebne razmere kreditnih odno ov med kmeti in kreditnimi zadrugami v Sloveniji, da bo izzval nepopravljivo škodo, ki utegne na eni strani uničiti učinek raz-doižitve, na drugi strani pa porušiti dokazno najboljši k rn e tak i kreditni organizem ter končno tudi oškodovati vlagatelje in s tem za dolgo dobo moino omajati komaj popularizirano ljudsko varčevanje, hi sicer zaradi tega: a) ker nastopi s predvideno likvidacijo kmečkih dolgov za dobo enega leta popolen »moratorij« za hranilne vloge, delen pa za v?o dobo amortizacije kmečkih dolgov; b) ker se bodo morali vlagatelji zadovoljiti kvečjemu z l* o do 2»/t obrestno mero, ki ne dosega niti polovice sedaj običajne obrestne mere; c) ker bo zaradi odpisov rezervnih fondov porušeno ravnotežje zelo mnogih zadrug in č> keT se bodo morali v skrajnem primeru zadovoljiti vlagatelji z državnimi obveznicami in boni, ki obetajo zelo nizko tržno ceno. Nadalje ugotavlja občni ztxw. da se da izogniti takemu načinu likvidacije kmečkih dolgov, ki je zvezan s tako škodljivimi posledicami, in da je mogoče v drugi ob iki muditi dolžnikom isto. obenem pa obvarovati kreditne zadruge m vlagatelje pred vso škodo ali pred večjim delom o-edvidene škode. Tak ugodnejši način re-tve ie predviden v predlogu, ki so ga se-: : vile in predložile vsem m eroda Jn im fil--m zveze hranilnic in posoji'nic. Za- to otčni zbor nujno apelira na merodajre činitelje, da ta predlog prouče in ga osvo-je ter tako preprečijo, da bi se z rešitvijo enega vprašanja otvorilo novo pere.e vprašanje. Ta predlog smatramo kot edino umesten in uspešen, kljub resoluciji Glavne zadružne zveze, ki zahteva ugoden in vito'« iombardni kredit. Z ozirom na dosedanjo prakso oficielnih in polofic elnih denarnih ustanov ter z ozirom na njihove predpise nikakor ne moremo pričakovati, da bodo megli ti zavodi nuditi toliko sredstev za lombardiranje državnih obveznic in bonov pod takimi pogoji, da bi to vsaj približno nadomeščalo dosedanja sredstva hranilnih vlog. Za s'ovenske razmere so eskontni in lombardni krediti centralnih ustanov toliko manj ugodni od hranilain vlogo, ker z njimi niti približno ni možno nuditi kreditov kmetom pod dosedanjimi pogoji niti ne bi mogle kreditne zadruge vzdržati konkurenčnega poslovanja. Zaradi tega zahteva e-bin; ztror, du v'a-da izpolni svojo obljubo, da bo ob enem z likvidacijo kmetskih dolgov tudi vzpostavljena likvidnost denarnih zavodov in da bedo popolnem ■ zavarovani interesi v a-g&t ljev, :n sicer na ta način, da preskrbi privilegiran.; agrarni ban'»i pofebna .sredstva. take da bc P \B pre -zea kmečke dolgove proti odkupu za gotovino. Popolnoma pa se občni zbor pridružuje resoluciji Glavne zadružne zveze, ki zahteva, da preskrbi država sredstva za revizijske stroške, katero funkcijo opravljajo zveze namesto države in za katero danes ntnajo nikakih dohodkov več. Gornjo re olucijo. ki je Diia soglasno sprejeta, je naslov jena na kraljevo na-mestništvo. Ravnatelj g Fran Trč&k jc nato podal še razna zanimiva pojasnila, zlaot glede izročanja terjatev Privilegirani agrarni banki, ki se mora izvršiti do konca januarja t. 1. Priv. agrarna banka j? že izdala nove tis--ovine jn nova navodila, ki jih bodo zadruge prejele prihodnje dni. Mnoge posojilnice imajo težkoče pri sestavi obračuna in izračunan ja prvega obroka ker ne morejo nastavljati za to delo uradnikov. Če zadruge ne morejo izvršiti obračuna naj napravijo izpisek iz knjig in prepustijo končno obračunanje Priv. agrarni banki. Obračunavanje aolgov in pozivanje dolžnikov k plačilu prvega obroka bo povzročil j zadrugam tudi mnogo stroškov. Samo za znamke bodo morale zadruge izdati 320.000 Din, ki jih zadrugam nihče ne be povrnil. Po podatkih KLi SEJE ENO vecbabvne JUGOGRAMKA SV.OANAM J Priv agrarne banke so kmetje iz vse dr-J lave do konca pret. tedna plačali šele 9 milijonov Din t Iz Si-ivenije ie nekaj tisočakov, največ pa iz Vojvodine, kjer so ie- ( :o3 dobro prodali pšenico). Pnoletna anuiteta. ki jo ima prejeti PAD pa zna^a 150 milijonov Din Ravnatelj g. Trček je v dolgotrajni debati d--d delegatom številna podrobna pojasnila. Debata je pokazala, da si vaj do žal kmetje želijo ostati pri zadrugah, vendar jim ni mogoče ustreči glede na uredbo. Pokazala pa je tudi. koliko je še vprašanj, ki jih je treba razčistiti. DaJjSa razprava je b:la tudi glede Izra-čunanja rezervnih fondov ln njihove uporabe za odpis dolgov, z'asti ker se po uredbi ne priznajo zamudne obresti in stroki, nastali po letu 1932. Treba bo prečistiti bilance: Mnoge zadruge bodo m - : rale iti pod zaščito, kajli obrestna mera Za vloge znaša običajno 4 do 5°/o, namesto terjatev nasproti kmetom pa bodo zadruge dobile šop obveznic in bonov, ki bodo dali le 3°/o obresti. Občni zbor je nato sog'asno sklenil, da se poviša dotacija za sanacijski fond po uredbi od 23. nov. 1934. od dosedanjih 2»/« na 10°/o izkazanih rezerv kreditnih zadrug. Ob zaključku je ravnatelj g. Trček še poroča1 o stanju vprašanja zadružnega zakona, ki zahteva v zadnjem času mnogo bojev, ker je nevarnost, da se sprejme t obliki, ki ne bi bila zadružništvu v korist. SENZACIJA Ta NOVU SEIONU TEFADIN32 Mova partija aparatov je dospela! TEFADIN 32 K je priljubljen in iskan v vsej Jugoslaviji. Aparat, v katerem sta idealno združeni prvovrstna kvaliteta in zelo nizka i cena. — Zahtevajte predvajanje od naših zastopnikov. Zastopstva v vseh večjih krajih. JUGOSLAVENSKO STANDARD ELECTRIC COMPANY A. D. BEOGRAD — Kralja Aleksandra ul. 17. Zastopstvo v Ljubljani: Radio Doberlet, Ljubljana, Kongresni trg 8 Zadnja pot Josipa Lavrenčiča Ljubljana, 20. decembra. Današnja zlata nedelja je še zmerom bila le po imenu zlata, svojega imena pa še ni zaslužila, »lasi sp je morua sicer več kupo vaio kakor zadnja leta. Povprečni Ljubljančan zasiuži premalo, da bi se na debe lo oskrboval z blagom Kakor tista leta, ko je ležal denar za vsakim grmom Lepe izložba so vabile ljudi, ki so hudo dolgo izbirali, preden so segli po — vsakuanjih nujnih potrebščinah in tistih malenkostih, ki so potrebne, da se držiš vseh starih božičnih tradicij. Sicer je bila nedelja ves dan v gosti megli, da so se božična drevesca na Kongresnem trgu videla od daleč kakoi zasnežen gozdič. Mrtvo je bilo po ulicah, vse je samo hitelo, da čim prej pride iz mokrega me glenega hladu na toplo. Obe gledališči, zlasti pa kinematografi so bili dobro obiskani. V druženje četnikov f e zborovalo Danes dopoldne se je vršni v prostorih Zupančičev-? gostilne na Ahacljevi cesti izredni občni zbor Udruženja četnikov, pododbora Ljubljane, ki ga je vodil dosedanji društveni predsednik profesoT g. Jankovič. Zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli 40 članov iz Ljubljane in delegatov provineial-nih pododborov, je poteklo mestoma zelo živahno in razburljivo. 0 društvenem delovanju v pretekli poslovni dobi je poročal v glavnem predsednik prof. g. Jankovič, ki se zlasti ni mogel preveč pohvaliti s sodelovanjem odbora, katerega vodstvo mu je bilo na zadnjem občnem zboru poverjeno. Prav tako pa z delovanjem in poslovanjem odbora, niso bàli kaj zadovoljni člani in prisotni delegati. Glavni namen izrednega občnega zbora je bila izvolitev novega odbora, za katerega sta bili predlagani dve kandidatni listi. Ker so bile na obeh kandidatnih listah predlagane skoro iste osebe z nebistvenimi porazdelitvami odbomiških funkcij, so 8« zborovala" zedinili, da naj posebni: priložnostni odbor takoj sestavi novo enotno kandidatno listo, ki bo zadovoljila vse zbo-rovaJce. Lista, ki jo je predlagal ta odbor, je bila od zborovalcev soglasno sprejeta. Za tekočo poslovno dobo bo predsedoval društvu g. Edvard Roš. v odbor pa so bili izvoljeni za podpredsednika g. Srečko Bekl. za tajnika g. Ivan Masle. za administratorj» g. Albin Ravn'har. za blagajnika g. Rar!o Pezdir. nadalje pa Se gg. Simon Podgoršek. Maks Rozman. Franjo Bizaj. Angelo Jakil in Anton Velkavrh V nadzornem odboru so £Tr»hr.'k in Avsnist MikuPraporščak je g. Karel Stepančič. Kupujte domače blago! nI Mia zlata ZaraeahoSov večer Esperantskega kluba Sinoči je svojem lokalu na Cankarjevem nabrežju 7 priredi! tukajšnji Espe-rantski klub tradicionalno spominske proslavo rojstva dr. Zamenhofa, očeta espe-ranta. Prireditev je posetilo lepo število članov in članic. Predsednik kluba g. Jože Kozlevčar je pozdravil navzočne članstvo m v jedrnatih besedah orisal pomen esperantskega pokreta in jezika. Po njegovem govoru je zapei za to priliko sestavljeni mešani zbor kluba esperantsko himno. O dr. Zamenhofu ln njegovem velikem delu je govoril g. Zlatnar Peter. Esperanto naj služi vsem narodom sveta, v prvi vrati majhnim za direkten sporazum med sebo j. Gdč. Eia Cukale je dobro predli aSala pesem Jurija Baghyja »La fabri-ko«, to je pesem ponesrečenega delavca. Predsednik kluba g. Kozlevčar Jože je v j lapidamih besedah opisal 151etno delo, j uspehe in nihanje esperantakega kluba, j ki je bU ustanovljen 6. decembra 1. 1921. J Mali deklici Vanda in Majda sta lepo j predmaàali pesem >La vivo«. Sledil je še J dvogovor med kliubovima članoma Volkom ; in Jakaminom, v katerem je eden nasprotoval esperantu, drugi pa ga zagovarjal. Prvi je predstavljal publiko, drugi pa eaperantiste. Ta dvogovor je bil deležen radi svoje šegavosti velikega ap'avza. Po oficielnem sporedu je sledila intimna prosta zabava, na kateri so na originalen način prodajali esperantske knjige. Pevci kluba so večkrat zapeli naše narodne pesmi v e~perantskem prevodu. Vmes je igral radio. Esperantski klub si je Izbral prav primeren lokal, ki nudi članstvu vse ugodnosti. V njem je nastanjena čitalnica, sesto-ječa iz precejšnjega števila vedno novih esperantskih časopisov, članstvu je na razpolago tudi obilna knjižnica, ki jo je zbral klub v teku 15 let. Agilnemu Espe-rantskem klubu želimo ob 151etnici še obilo uspehov. Ljubljana, 20. devembra. V meglenem jesenskem popoldnevu je danes iz mrtvašnice Leon.šča krenil na svojo pcsii.dnjo pot bivši postonjski župan, deželni poslanec in poslanec primorskih Siovencev v rimskem parlamentu Josip Lavrenčič. K poslednjem slovesu se je zbrala ogromna množica znancev in prijateljev ter predstavnikov vseh panog našega javnega Življenja, kj je v pokojniku izgubilo dragocenega delavca. Prišli so ga spremit k večnemu počitku med drugimi voditelj primorskih Slovencev dr. Josip Wilfan, ljubljanski poslanec Rajko Türk, podpredsednik banovinskega odbora JNS dr. Otmar Pirkmajer, načelnik Adolf Rib-nikar, predsednik društva Soče bivši ban dr. Puc, načelnik prosvetnega oddelka Breznik, predsednik ZKD prof. Jeran, predsednik Vodnikove držbe Pustoslemšek, predsednik Tiskovne zadruge dr. Fettich, univ. prof. dr. Alfred šerko, predsednik Zveze obrtnih zadrug Rebek, senator dr. Gregorin, predsednik Inženjerske zbornice inž. Pirkmajer. ravnatelj združenih papirnic Pavlič, višji državni tožilec v p. dr. Grasselli. dr. Milko Brezigar in drugi predstavniki organizacij in korporacij. Pivovarno »Union«, ki ji je bil pokojnik vse do svoje smrti upravni svetnik, je zastopaj njen predsednik Sarabon s tovariši iz upravnega sveta in zastopniki uredništva. Zelo številno so bili navzoči uredniki »Jutra* in »Slovenskega Naroda« z glav- nim urednikom Virantom ter nameščenci Narodne tiskarne z ravnateljem Jeranom na čelu. V ogromni množici žalnih gostov je bilo zlasti veliko število naših rojakov iz Primorske. Ob 15.45 je prispela šentpeterska duhovščina in blagoslovila krsto s pokojnikovimi zemskirm ostanki, nakar je zapel zbor Glasbene matice pod vodstvom dirigenta g. Venturinija pretresljivo žalostinko »Usliši nas«. Nato pa se je razvil veličasten žalni sprevod v smeri proti pokopališču Sv. Križa. Za vozom, težko obloženim z venci, ki so jih na pokojnikovo krsto poklonili sorodniki, prijatelji in korporacije, se je počasi pomikal voz s pokojnikovo krsto, kateri so sledili užaloščeni pokojnikovi svojci in sorodniki. Ko je nad Ljubljano zaradi goste megle Ze legel predčasni mrak, se je sprevod še enkrat ustavil pred viaduktom na šmar-tinski ceti, kjer so pevci zapeli v zadnji pozdrav vedno pretresljivo osmrtnico »Blagor mu«, žalostna povorka je krenila nato naprej proti pokopališču, spremljana že od prižganih luči tja do cerkve, od koder je tesnobni glas zvona pozdravljal pokojnika in ga vabil k večnemu snu v svojem okrilju. Po opravljenih motivali v cerkvi so pogrebe! prenesli krsto k Lavrenčičevi družinski grobnici in jo položil ob krsto pokojnikove življenske družice Marije, ki je odšla v večnost komaj pred par todni. arlhor preko nedelje Objave Veliko zanimanje vzbujajo vselej produkcije državnega konservatorija. zato opozarjamo, da bo prva letošnja produkcija drevi ob četrt na 19. v veliki filharmonični dvorani. Na sporedu bodo dela iz češke literature. Dogodek dneva je bila včerajšnja razstava prj staroznani tvrdki Kollmann na Mestnem trgu v Ljubljani. Ljudje eo v množicah ogledovali odlične porcelanske in stekleninske izdelke. Maribor, 20. decembra Letošnja zlata nedelja je bila v znamenju tradicionalne predbožič-ne nedeljske razgibanosti. Trgovine odprte-Mladež v gneč j pred bogatimi, slikovitimi božičnimi izložbami. Tudi kupčij je bilo nekai, zlasti v špecerijski, slaščičarski in deloma tudi konfekcijski stroki. Letošnji promet ie izkazal po izjavah nekaterih trgovcev nekoliko boljšo bilanco od one v letih najhujše krize. Ni pa seveda bilo one visoke konjunkture kakor v zares »zlati« konjunkturi pr vih let povojne dobe. V marsikateri stroki so trgovci deiali, da bi bilo lahko bolje... Vendar pa je "bilo tudi danes obilo živahnega dirindaia, kj ie ob božajočih eolönih žarkih krasne nedelje oživljal promet zlasti v zelenem smrekovem gozdiču na novem delu Glavnega trga, kjer so se danes Mariborčani dodobra oskrbeli z božičnimi drevesi. Letos je bilo nekoliko drugače in so Mariborčani hiteli kujiovat drevesca, da se jim ne bi zgodilo kakor lani. ko eo odlašali do zadnjega dne. pa ni bilo več na razpolago nobenega drevesca. Tragična smrt otročiča v veži V Kozakih št. 6 je umrla Stirj mesece stara hčerka brezposelnega delavca Terezija Kacova. Ubožna družina e tremi nepreskrbljenimi ctrocj prebiva v veži navedene hiše, kjer je izstavljena hudemu mrazu in drugim živ.i;en«dcim neprilikam. Radi zime je otročiček v tem žalostnem bivališču umrl. Kaznjenec je pobegnil iz bolnišnice 321etni Franc Lesnik, ki je v tukajšnji kaznilnici odeedevai 14-meseČno zaporno kazen, je pred tremi tedni moral zaradi neke želodčne bolezni v mariborsko bolnišnico. Ko pa se je njegovo zdravstveno stan]e to^ liko izboljšalo, da bi se moral kmalu vrniti za zamrežena okna, 6e je LeSniku zahotelo svobode iK. KALANOYA, Di-J OČKOVA, DK. MÜLLEKJEVA no. V obrambi se je izkazal Koimcrlj, v krilski vrsti je požrtvovalno igral Ferjan, ki ume pametno prenašati igro. Slovan sc ves čas igre ni mogel znajti. Dober mu je bi! vratar, branilca nesigurna, srednja vrsta prvi polčas raztrgana V napadu se je L nekim uspehom trudil Döbelet, omeniti pa je še Keravca. Takoj v začetku je Derenda v prodoru prvič potresel mreže. V protinapadu Slo-vanovci po Doberletu izenačijo. Svetic I. po lepi kombinaciji zviša na 2:1, a tik pred polčasom na 3:1. Po odmorju je Gorsič postavil na 4:1. Za Slovana jc nato Janči-gar znižal na 4:2, a končni rezultat je dosegel Svetic I Sodil je g. Erlih. Lf ublfana : Reka 12 : o (6 : C) Rezultat pove vse. Igra mačke i miško, tako da je bila igra na koncu že šaljiva športna burka. Tako je Logar v splošni nedelavnosti zapustil svoje mesto, posegel v dogodke sredi igrišča in pripravil enajsti zgoditek Rečani so igrali pod vsako kritiko. Resno si je prizadeval samo Kokalj na mestu srednjega krilca. Ko pa je število žog v mreži doseglo pol tucata, so vs' Rečani brez izjeme vrgli puško v koruzo in se brez odpora uda1! usodi V veliki mer' je zakrivil visoki •pora/, re/ervni vratar, ki ima skorai polovico zgoditkov na duš;. Obramba je bila sicer tud' izredno slaba. Isto velja za srednjo vrsto. o nekompletnem napadu pa je škoda vsake besede. Ljubljana je bila z izjemo Stanka in Pu-pota kompletna Moštvo ie v enem delu prvega polčasa dalo dobro igro Parteden-ski oclmor je dobro vplival. Tačas sta bila v napadu agilna in dobra Slapar in Lah. ki prihaja počasi do ostrega in točnega strela. V krilski vrsti se je zopet pokazal Djor-djevič. ki obeta uporabno moč. Tudi Ober-snel se uveljavlja s pametno igro. Obramba je ostala ves čas brez posla Igra je v kakovosti seveda padla čim je Reka prenehala z odporom. Gole so zabili: Slapar 3. Hörtner 3, Lah 4. Janežič 1, Bervar avtogol, Lah pa je za-strcljal enajstmetrovko. Sodil je g. Hobacher nesigurno. Ostale nogometne tekme LE MAINS: BSK : Unione sportive 6:2 (3:2). Tekma se je vršila v naslednji postavi: Popovič — Radovanovič, Petkovič — Kneževič, Stevovič Božič — Glišovič, Šur-donja, Rajlič, Sekulic Podgradski. CAMBRAI: BSK : FC Cambra' 5:0 (3:0). BEOGRAD: Jugoslavija : Bask 8:2 (6:2). Prijateljska. ZAGREB: Concordia : Gradjanski 3:2 (1:1). Prijateljska. LUXEMBURG: Austria : reprezentanca Luxemburg 5:2. RIM: Prvenstvo. Milano : Roma 1:0, Sampierdarena : Triestina 0.0, Lazio : Lu-chese 2:1, Torino : Napoli 3:0, Bari : Ambrosiana 1:1, Bologna : Fiorentina 1:1, Juventus : Novara 2:0, Alessandria . Genova 2:1. àSWi^*^--: - vs-. • «•* • _-• •,>.•?..-:.• -i;.:..,«• .■.. : Slepar kot skromen frater Prodajal Je med kmeti rvetince in mofitvenike Križevci na Hrvatskem, 20. decembra. Po križevskem srezu se je dalje časa potikal siromašen frater, ki si je nadel ime Antonij. Največ je hodil po vaseh in prodajal svetince, pobožne sličice in mo-litvenike. Kmetje so prijazno sprejemali Antonija ln kupovali. Ce je frater Antonij prišel v va?, kjer so bili sami pravoslavni, se jim je predstavljal kot Srb, ki je prispel med neje, da jim da poguma nasproti katolikom. Tako je frater Antonij povsod dobro izhajal. Pri prodajanju slik, mohtvenlkov in svetinc je bil zelo .spreten. Poleg tega je tudi malo sleparil in izsiljeval pobožne vaščane. Kupčija mu je dobro uspevala in da bi Se bolje, « je obračal po potrebi na lokalne politične prvake, ki so mu dajali priporočila, da bi lahko na kmetih dobival podporo. Razume se, da se je tem političnim prvakom predstavljal pot neomajen njihov somišljenik, kot žrtev ra*. nih režimov, kot iz službe odpuščeni intelektualec in podobno. Vsi so mu verjeli, le orožniAtvo ni bilo tako trdno prepričano o vsem tem besedovanju fratra Antonija. Zato se je začelo zanimati »anj. Ko je izvedelo, da se j« pobožni Antonij predstavljal političnim prvakom kot žrtev rasnih političnih režimov, mu je poetalo jasno, da gre za sleparja. In res, z areticajo fratra Antonija se je ugotovilo, da je to že dolgo iskani grešnik Nikola Pavlič, ki j« odsedel že ie-dem let robi je io bil ponovno zaradi vlomov obsojen na poldrugo leto robi je. Kazen pa ga ni izpametovala; ko je bil spet svoboden, se je lotil svojega starega posla, vendar «j je tokrat izbral vlogo sleparja namesto vlomilca. češkoslovaške uvozne olajšave Članstvu SK Ilirije. Danes zaključujemo letošnjo sezono. Upravnj odbor in sekcijska načeletva bodo na večernem občnem zboru [»odo-la poročijo o svojem delu in o stanju našega kluba. Uprava vabj celokupno članstvo, da ee današnjega občnega zbora udeleži v največjem številu. Občni zbor bo ob 20. v mali koncertni dvorani Filharmonije nad kinom Matico. K občnemu zboru imajo prietop samo člani z veljavnimi klubskimi ]e gi limaci j ami. — Tiskano letno poročilo, ki ga je klub leto6 prvič izdal, ie razposlano. Ako ga kdo od članov j>on;otoma ni prejel, naj reklamira pri blagajni kavarne Evrope, odnosno drevi na občnem zboru . Avstrijsko-nemška pogajanja Dunaj, 20. decembra, b. Avstrijsko-nemška gospodarska pogajanja, ki jih v imenu nemške delegacije vodi svetnik nemškega poslaništva dr. Clodius, v imenu Avstrijcev pa poslanik dr. Wildner, trajajo že teden dni. Dosedanja posvetovanja so se sukala predvsem okoli nekaterih že ugotovljenih sporazumov glede povečanja izmenjave blaga in turističnega prometa. Pri tem se je pojavijo mnogo detajlnih ■vprašanj, ki zahtevajo še dolgo proučevanje obeh delegacij, taiko da ni računati na zaključek pogajanj pred božičnimi prazniki. Zelo verjetno je celo, da se bodo posvetovanja med božičnimi prazniki prekinila in nada'jevala šele po novem letu. Vsa to dokazuje, da se pogajanja še vedno niso premaknila z zaSetne točke in da bo sporazum v mnogih vprašanjih zelo težak, kakor se da to razbrati tudi iz pisanja avstrijskih listov samih, ki so čedalje bolj skeptični glede na končni uspeh. Pred novo vstajo v Palestini London, 20. decembra, b. »Daily Tele-graphu« poročajo iz Jeruzalema, da pripravljajo arabski vodite'ji nov upor Arabcev v Palestini. V ta namen so razvili znova veliko propagando v arab kih masah. V zadnjem času se opaža, da ae je spet močno povečalo tudi tihotapstvo orožja. Nova revolta naj bi se po možnosti začela na dan odhoda britanskega preiskovalnega komisarja, ki ga je angleška vlada posala v Palestino pred dobrim mestecem zato, da bi ugotovil dejansko stanje in o tem objektivno poročal v London. Tihotapstvo orožja vodi znani uporniški voditelj Favzi beg, ki se je zatekel v sosedni Irak, od koder vodi sedaj novo akci-l jo za upor proti Angležem, i Praga, 20. decembri, g. Vlada je sklc- U..____.-.v. I...-JU "U Cilj, »C polagoma ukinejo te/koče v trgovini. Do-sedanj dvoMrnj s:stem v postopanju za dovo'j'ev uvoza blaga, se bo uk ni! in sc bo postopanje za dovolitev izvoza, kakor t ud,i za dodelitev potrebnih deviz vTŠilo srmo v trgovinskem ministrstvu. Pol e-J tega so sesfcaviLi nov seznem blaga, za čegar uvoz snloh ne bo več potrebno dovoljenje. Češkoslovaška je v načelu pripravljena dovoHii prost 'zvoz državam, k; bodo zavzele enako stališče nepram Češkoslovaški. Pri tem se bodo predvsem upoštevale srednjeevropske države. Na drru-g> strani je Češkoslovaška sklenil« zahtevati za uvoz blata ix gotovih prekomor-skih držav dokazala o izvoru blaga. čangkajšek še vedno ujet Šanghaj, 20. decembra AA. Na današnjem sestanku zakonodajne zbornice ie poročal o situaciji <»in vod'telja kitajske revolucije Sun-jatsena. Med drugim je omenil, da ;e Čangkajšek Še vedno v ujetništvu, poizkus maršala Čangsuelijanga pa bo propadel, ker je vladna vojska odločno nastopila proti upornikom. Vojni minister Sung je na lastno odgovornost odpotoval v Sianfu. k er se hoče pogajati za osvoboditev čangkaj§ka. gotovo pa bodo upornikj tudi njega priidd i« ga pridržali za talca- Roosevelt za odmor v oboroževanju London, 20. decembra d- Veeti iz Washìng tona potrjujejo poročila o nameravanem I?oo6eveItovem posredovanju v razorožitve-nem vprašanju. Trdijo, da bo predsednik Ze-dinjenih držav predlagal vsem državam, nai pristanejo na odmor v oboroževanju. Ze poleti je Rooßvelt pod vzel pobudo za delirarne konference o istem vprašanju. Po njegovem potovanju v Južno Ameriko smatrajo sedaj njegovi evetovalcj okoliščine za enako pobudo kot ugodne. Tatvina treh Sranco* skih vojaških letal Pariz. 20. decembra d. Vojažke oblasti na vojaškem vežbališču v Larzaeu v deparie-inèntu Tarnu. so sporočile, da so izg;.ni]a iz tamonnjega hangarja tr, lovčka letala najnovejšega tipa Obi asti so poslale v Larzae brigado mobilne garde. Stillati (dep. Aveyron), 20. decembra d. Vče rai dopoldne je prispelo na tukajàive letališče Šest mož, ki so »javili, čuvaju hangarja, da itmajo nalogo pretèkat- letala, kj so last aerokluba v Aveyronu. I'od pretvezo, da ho-feio napraviti poizkusni polet, so se vsedli v tri letala, ki so bila v hangarju, ter odleteli, ne da bj se vrnili. Vsa tri letala so bila v izbornem stanju. Anglija In cSR London, 20. decembra, b. Doznava se. da bo na sejj spodnje zbornice dne 20. januarja vlož i konservativni pos'anec Adams interpelacijo na zunanjega ministra Edcna, alj bi hotel v interesu evropskega miru ugotovili, da bi kakršnakoli kršitev teritorialne nedotakljivost] in poliitične neodvisnosti CSR smatrala britanska vin da kot ne-prijateljsko dejanje naprem sebi sami. Protikomuttistična fronta v praksi Pariz, 20. decembra, b. Dasi ie v političnih odnošajih med Berlinom in Moskvo nastopila velika napetost, ee trgovinska izmenjava med obema državama nadaljuje in celo veča. »Intransigeant« poroča, da je Nemčija v zadnjih mesecih uvozila iz Rusije 250.000 ton nafte in je glede uvoza tega predmeta iz Rusije na drugem mestu, takoj za Francijo in pred Anglijo, ki je šele na tretjem mestu. Japonske vojne ladje v Sredozemlju Rim, 20. decembra, b. Nekateri tuji listi 90 prineslj te diy poročilo, da namerava .la ponska v podkrepitev svoje solidarnosti t Ita-li;o in Nemčijo v skupni torbi proti komunizmu odposlati neka i svojih ladij v španske vode. Vest ie v tej obliki brez podlage, doznava pa se iz zanesljivega vira, da prideta morda že Pr°ti koncu meseca marca 1937 v Sredozemlje dve iaponoki križarki, kj «e bosta usidrali v italijanskih vodah- Posadko obeh križark bodo tvorilj učenej japonske akademije, ki bodo dopolnili «voi študij v Italiji. Nezgoda franeoske letalke Marseille, 20. decembra. AA. Francoska letalka Maryse Hilsz, ki je izvršila polete v Sirijo in skušala prekositi hitrostni rekord, se je ponesrečila. Letalka se je rešila s padalom. Letalo se je pri padcu precej pokvarilo, letalko pa so našli po j dolgem iskanju nevarno ranjeno. Komisija za dodeljevanje deviz je ukinjena. Mnogo proizvodov in sicer ne ie siro-vin. nego tudi napol izdelanih predmetov, predvsem pa konzumno blago, be mogoče v bodoče uvažati v Češkoslovaško brez posebnih dovoljenj. Nove olajšave za uvoz sc nanašajo na okrog 30*/. vrednosti celokupnega dosedanjega uvoza, računanega za 1. 1935. Službeni komunike, ki je bilo o tem izdan, pravi, da bc z ublažitvijo restriktivnih odredb glede uvoza storjen prvi korak v novi gospodarski politik; vlade, če bodo druge države to ublažitev seveda sprejele s pravim razumevanjem. Češkoslovaška vlada stremi za tem, da popolnoma osvobodi uvoz mnogih vrst trgovinskih proizvodov, zato pa bo skušala doseči v drugih prizadetih državah primerne koncesije za svoj izv.oz. I Naraščajoča konjunktura ameriške industrije Washington, 20. decembra. A A. V ameriških poslovnih in pomorskih krogih rw-glašajo, da je •ni.nistfstvo za mornarico prejelo na dosedanjih Ine V a c jah samo ponudbe za četrtino razpisanih koHčja je-da. Mnoge velike toverne s? «pio»1! niso udeleži* licitacij. Misijo, da ie lo ^osledi « nov h predpvSP-v. kw se odslej morejo udeležili liciiscij Mmo podjetja s 40 urnim delom iva i eden. Minister za delo je nasprotno mnenia, ila je treba nezadostne ponudbe tolmačiti «amo s preobilico zasebn h naiTolil. Angleška robotska letala London, 20. decembra, b. Angleško letalsko ministrstvo ^ te dni naročilo 60 novih letal tipa »Queenbee«, kj jim pravšjo tudi »roboti«. Letala namreč letajo bree pilotov in se jih lahko usmerja « pomočjo radja. Služila bodo angleiki mornarje* kot taree za obstreljevan ie pri protiletalskih vajaii prihodnjega leta. Razvrščena bodo v -vseh g«ar-včh britanskih pomorskih bazah. Iz akvaristove torbe Nekaj besed o starih velikanih in rdeči jegulčicj Med vododoroei. ki «o se v prejsnjtfi ze-meltekih vekih ponašali, ako sodimo po fosilnih ostankih. 6 precejšnjo dolžino, so se dandanes velikani, zJaidi med ri lami hru-star.čnjcami, kakor nekatere vrste morskih I«sov. Za časa perma pa tja do terciarja. so «e pa v mnogomilijonskih dobah razvija tudi razni plazilci v vodah in na kopnem v pravcate orjake. V začetku specializacije poedinih vrst eo Me dimenzije seveda skromnejše, torej so se poedioe ivafek» vrste in rodovi pod sicer po voljnimi okolnostmi ie m&ibnjh začetkov razvili do često oWudovanJa vredne razsežnosti. Ko pa je bil dosežen vrhunec so nekatere skupine razmeroma naglo »zginile, kakor na primer velikanske savre r vodah in uà kopnem, med te«i ko so pa drugi rodov; in skupine po svojih potomcih, vendar z motno reduci ranim številom vrst, preživeli vse epohe do današnjih dnj. Iz tega sklepamo, da so se šivali il prvotnih oblik progresivno specializirale v skupine, rodove in vrste, zatem povečale «vo jo rast do le mogočega vrhunca, naposled pa f»ropadle. Živali torej, kj sh slejeuio dandanes po njihovi obsežni rasti v velikane, kakor so na prjmer ribe hrustanènice (10 do *20 metrov dolgi morski psi), nekatere sklenolu-skavke (9 in dolge belüge Črnega in Kaspi-škega morja in porečij), krokodiK. kiti. nosorogi, sJoai in drugj, so že dosegli svoj vrhunec Ln bodo prej alj slej itumrle, zlastj ker jih tudi človek, bodisi iz koristojjubja, bodi-«4 iz golega nagona po ubijanju, uničuje. Do gorj naveden.h sklepov so prišli znanstveniki s prime rjavo fosilnih ostankov poedinih geolo?»;ih dob upoštevajoč tudi oblike danes živečih žival«. Fosilnih ostankov je dandanes nabranih okoli 100-000 vrst, med njimi 12 tisoč vrst žuželk. Zelo dobro so nam ostali ohranjeni mamuti it kvariaria, vrt»ta velikanskih slonov. Ob ustju Lene v Ledeno morje so našfc 1. 1799 velikanski, v ledu tj tel- trup, ki so ga za časa posebno to' piega jxileija naplavilo vode navzdoL Severni medvedi, volkovi, lisice in druge živali so zavohale plen in prišle na gostijo. Meso mamuta namreč, k; je ležal okoli 30 tjsoč let v ledu. je bilo popolnoma užitno- Iz mrzle Sibirije ee podaimo na topit; iug v sredozemski bazen- kjer žive med ostali ini lepe t rak olike ribe z dolgimi, ozkfmj trupi, kakor n. pr. rdeča jeguljèica. ki zrase na 44» do 50 cm. Ob straneh zelo stisnjen trup se zožu.e vedno boi j proti repu, pa tudi šibice repne plavuti končuje« v ost. hrbtna jn podrepna plavut sla pa nfekj in dolgi, «lično kakor pri jegulji. Glava liri na mops» ali pa dogo. V mladosti je riha še va^asla. Plava s kačjimi g;bj trupa. Ker ie lepa, rdeča. je za v eòi e morske akvarije rejo pripravna; če je dovolj majhnih skriupariev, ribic jn drugega drobiža- se tudi zelo dobro drži. Ker je tenka kakor trak, ji mi&jčev-je seve zelo slabo. Če jo zaloti vihar v b!jžj-ni ravne obšle, jo vrže na pesek in često -e obala posejana ? rdečimi trakov';. Za ribiče ne pnh&ja v požtev, ker je premrèava. Zaradi svoje rdeče barve pa ima dovolj dru già MTMHtfko«, u nanjo pozorni. Pan©arije*, 21. XTI. ISS Teden dni filma Nov Kiepurov film dobimo Kadar nastopi v kakšnem filmu Jan Kie-pura je to zmerom senzacija za kinematografsko občinstvo. Odlično petje tega slo- vitega poljskega tenorja, ki se mu nikdar ne pozna utrujenost, je velika atrakcija in kinematografi so s Kiepurovimi filma zme- rom deležni lepega blagajniškega uspeha. Zadnji večji Kiepurov film, ki se je predvajal v Ljubljani, je bil >Daj mi to noKaj bodo zdaj tudi >babe< zraven?« Monsignoru Zupanu pa se je baš ob tei Tavčr>r;ev; onazki poro-iiv>el fn je pritegni k narod'«1 obrambnemu delu tud, naše zenstvo. Takoi so začeli ustanavljati samostojne ženske podružnice CM D in ga Terezij mi ie večkrat prajvila o tej mični prigodi, seveda zadovoljna, da je br'a oma povzročiteljica ženskega gibanja v GMD. Ta dogodek se je odigral na 4. veliki skupSč.imi v Ljubljani, ki «se je vrS:Ja v stari Čitalnici, naslednje leto pa ie GMD zborovala v Kamniku fn tam je bila žensfca udeležba Je častna. Leta 1929 je dobila naža vrla Litijanka diplomo častnega članstva za svoje zvesto ■fOletno delo pri Družbi sv. Cirila in Metoda. Svetčeva hiša hrani obalne spomenike na čase, ko «o se narodnj prvaki borili za narodove praoče. Ena izmed sob ie izpremen'e-na v ma:hen muzej. Obilo sik. diplom, albumov. posvetil itn drucesa pripoveduje o dneh pred pol stoferiem. in vsi ti spomini so navezani na go Terezijo jtn na nienega moža Luko. Rainka ie bila mati dveh sinov. Sin Pavel je 1*1 sreski načelnik in ie umrl pred leti v Krškem, rirmoister Albin pa ie preminil med svetovno vojno. Oba sinova sta pokopana na fukaišniem pokopališču poleg očeta Luke. Zdai se bo priselila k svoji družini še mati Terezija Izmed wrodn^kov jih 7>vi Se nrnotro. Za Narro sestro plnkar» nekaj let starejša tra He1 ena Bevkova, ki iJutra< Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jena, Za lnaeratni del f» odgovoren Alojz Novak — Vsi r Ljubljani,