Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 8 28. Sedlarjevo srečanje Pozdravni nagovor dr. Igorja Bizjaka, direktorja Urbanističnega inštituta Republike Slovenije Spoštovana predsednica, spoštovani župan ter spoštovane kolegice in kolegi! Urbanistični inštitut že več kot šestdeset let deluje na področju načrtovanja in urejanja prostora in z njim povezanih ved. Izvaja temeljne in aplikativne znanstvenoraziskovalne in razvojne projekte, v katerih obravnava različne probleme in procese urbanističnega in prostorskega razvoja Slovenije in širše. Po spremembi zakonodaje, ki je inštitutu onemogo- čila izdelavo prostorskih načrtov, se je moral ta preusmeriti v pridobivanje EU-projektov. Ti pa so mu omogočili stik z naprednimi idejami na področju urbanističnega načrtovanja v Evropi in po svetu. Zato inštitut v zadnjih letih z udeležbo v različnih programih EU posega tudi na področja, ki so trenutno vroča tema na področju urbanizma, kot so področja inovacij in implementacij na naravi temelječih rešitev (ang. nature based solutions – NBS), področje javne participacije v procesih prostorskega načrtovanja, področje trajnostne mo- bilnosti, področje pametnih mest, problematika staranja prebivalstva in ne nazadnje tudi področje urbane regeneracije. Prav na področju urbane regeneracije smo skupaj z evropskimi partnerji in sami izvedli ne- kaj projektov. Prva sta se začela že leta 2002. Pri projektu Re-Urban Mobil smo raziskovali vzroke in možnosti prenove mestnih jeder, ki se praznijo in zaradi tega tudi propadajo. Pri projektu RESTATE pa smo se ukvarjali z raziskovanjem razmer v velikih povojnih stanovanjskih soseskah ter z izdelavo priporočil in predlogov o tem, kaj je treba storiti, da bodo te soseske privlačne za sedanje in prihodnje prebivalce. Nadaljevali smo s projektom prenove stanovanjskih sosesk Planina v Kranju v letu 2008. Glavni cilji projekta so bili prebivalcem sosesk zagotoviti boljšo kakovost življenja, izbolj- šati splošni stanovanjski standard v soseskah in stanovanjsko okolje, spodbuditi dejavno sodelovanje stanovalcev pri vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih zgradb ter zagotoviti njihovo aktivno sodelovanje pri načrtovanju, sprejemanju in izvajanju progra- mov za izboljšanje kakovosti bivanja, s tem pa neprekinjen proces planiranja in izvajanja ukrepov modernizacije sosesk. Tudi trend spremembe namembnosti različnih tovarniških in poslovnih objektov v tr- govske in nakupovalne centre se počasi umirja, verjetno pa je k temu bolj pripomogla zasičenost trga kot resne strokovne odločitve planerjev in načrtovalcev. Naj končam z mislijo, da »ima urbani prostor toliko obrazov, kolikor mu jih je vanj vtisnil človek s svojim poseganjem in delovanjem; zato moramo gledati na urbano regeneracijo kot na proces, ki nam bo v pomoč, da ne bomo ponavljali starih napak v prostoru«. Srečanja, kot je današnje, so ne nazadnje dobra priložnost za poglobitev strokovnih stikov, izmenjavo mnenj in izkušenj ter predstavitev uspešnih primerov urbane regeneracije, ki jih je tudi v našem prostoru iz leta v leto več. Prepričana sem, da bo tudi današnje 28. Sedlarjevo srečanje pripomoglo k doseganju teh ciljev! Hvala! Barbara Radovan, generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Ljubljana, Slovenija E-pošta: barbara.radovan@gov.si Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 928. Sedlarjevo srečanje V tem času smo sodelovali tudi pri projektu ReSOURCE, ki se je ukvarjal s prenovo degradiranih rudarskih območij in njihovo mogočo revitalizacijo. V letu 2009 smo sodelovali v projektu COBRAMAN, v okviru katerega smo se ukvarjali z revitalizacijo degradiranih industrijskih območij po Evropi. V sklopu tega programa se je vzpostavil tudi študijski program za »brownfield« menedžerja in nastal je Vodnik za revitalizacijo degradiranih industrijskih območij, ki je v pomoč pri praktičnem delu v okviru revitalizacije. Trenutno sodelujemo pri projektu LUMAT. Projekt se navezuje na prob- lematiko nesistematičnega upravljanja degradiranih urbanih območij in poslovnih con. Slabo upravljanje teh območij prispeva k zmanjševanju kakovosti urbanega okolja, povzro- ča okoljska tveganja ter pospešuje neracionalno umeščanje in ekonomsko neučinkovitost gospodarske infrastrukture, kar vodi v manjšo konkurenčnost. Vodilo projekta LUMAT je usmerjanje razvoja v že urbaniziranih območjih, zmanjševanje potreb po novih zazidljivih območjih ter iskanje sinergij preko administrativnih meja občin in regij. Za konec pa še povabilo. Urbanistični inštitut RS letos že sedmo leto zapored izdaja dodatno številko revije Urbani izziv, ki se po novem imenuje strokovna izdaja revije Urbani izziv. Namenjena je strokovni obravnavi načrtovanja prostora v Sloveniji. V njej so zbrane vsebine, ki služijo kot strokovna pomoč vsem sodelujočim v različnih postopkih oz. dejavnostih načrtovanja prostora na vseh ravneh odločanja. Odziv na povabila za objavo člankov je vsako leto večji, kar nas zelo veseli. Lanska številka je tako obsegala kar 212 strani kakovostnega strokovnega branja o aktualnih prostorskih tematikah v Sloveniji. Zadnji dve leti uspešno sodelujemo tudi z Društvom urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije in tematske članke, ki jih strokovnjaki predstavite na Sed- larjevem srečanju, objavimo v obliki zbornika tudi v strokovni izdaji revije Urbani izziv. Že vnaprej vabimo vse, ki bi radi objavili strokovne članke, svoja razmišljanja, kritike ali predstavitve različnih projektov, da nam prispevke pošljete vsako leto do 1. julija. Vsakega prispevka bomo veseli. Želimo namreč, da bi strokovna izdaja revije v naslednjih nekaj letih postala osrednja strokovna revija na področju obravnave prostorskih tematik v Sloveniji, znana in brana med strokovno in širšo javnostjo po vsej državi. S tem namenom vabimo tudi vse, ki bi želeli postati člani uredniškega odbora strokovne izdaje revije, da nam to sporočite, in sicer tako, da nam pišete na elektronski naslov stro- kovne izdaje revije, ki je naveden na spletni strani revije Urbani izziv. V sporočilu se na kratko predstavite in razložite, kako boste prispevali k promociji strokovne izdaje revije Urbani izziv. Zaželeno je namreč, da člani uredniškega odbora strokovne izdaje pomagajo pri širjenju prepoznavnosti strokovne izdaje revije v Sloveniji, še posebej na regionalni, občinski in lokalni ravni. Člani v zameno za svoj trud prejmejo vsakoletno številko stro- kovne izdaje revije brezplačno. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za vaše predloge in tudi za vse prispevke, ki nam jih boste poslali. Na koncu pa se zahvaljujemo tudi Društvu urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, še posebej njegovi predsednici, dr. Lilijani Jankovič Grobelšek, za uspešno in plodno sodelovanje, ki se ga nadejamo tudi v prihodnje. Dr. Igor Bizjak, direktor Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana E-pošta: igor.bizjak@uirs.si