147
Deželni zbori.
Deželni zbor Kranjski,
V 7. seji 21. aprila dopoldne je dobil deželni odbor nalog, naj po predplačilih iz deželnega zaklada začasno vzdržuje cesto iz Krke do Grosuplja, naj jo, kolikor treba ^ popravi pri Krki in poleg Mlačevega, prihodnjemu deželnemu zboru pa naj nasvetuje, ob katerih troških vzdrževati to cesto, ter naj skrbi za to, da poseitoiki, kateri so za to cesto odstopili zemljišča, dobodo zadevno odškodovanje. Poleg tega se je naručilo deželnemu odboru, naj prevdarja in prihodnjem zboru predlaga, ali in katerih prememb je želeti pri cestnih postavah. S tem je bila rešena tudi dotična prošnja občine Zagorske in druzih iz Litijskega okraja glede premembe cestne postave.
Prošnja cestnega odbora v Krškem za podporo za razširjenje ceste nad Belim bregom in B r o d o m se je izročila deželnemu odboru z nalogom, naj dela na to, da se brž, ko mogoče, razširi ta za Dolensko stran velevažna cesta, in da naj to zadevo natančno preiskuje in potem primerno podporo dovoli iz deželnega zaklada. —
Vsled predloga viteza L a n g e r j a se ima vlada prositi dovoljenja, da se znesek 2400 gld., ki ie bil nabran po skladu za nameravano Merčečensko cesto, porabiti sme za razširjenje ceste iz Krškega do Kostanjevice. —
Prošnja županstva Boštajnskega, da bi se vkrenila deželna postava za napravo mitnice na Mirnskej cesti, se ni uslišala, toda neko dotično predplačilo 150 gld. naj se všteje in zaračuni med podpore tako, da treba ne bode povrniti predplačila. Poslanec dr. B 1 e i w e i s je poročal v imenu gospodarskega odseka o prošnji kmetijske družbe glede tega, da bi se v okom prišlo hudobnemu pokončavanju zamb-Ijenih zemljišč, in sprejeta sta bila enoglasno sledeča dva predloga: 1) Deželni zbor pripoznava resnico od C kr. kmetijske družbe navedenih dogodjajej, po katerih brezvestni posestniki na kant prišlih zemljišč pokončavajo svoja posestva, in vidi nujno potrebo, da se v okom pride temu početju , katero se čedalje bolj širi v naši deželi in podkopava realni kredit ter dela škodo upnikom tako razdjanega posestva in pa kmetijstvu naše dežele sploh. 2.) Ker pa sedanja kazenska postava ne zadostuje, zabraniti silovito pokočavanje eksekucijam podvrženih zemljišč, se nalaga deželnemu odboru, da nemudoma izroči pismo družbe kmetijske z vsemi dokladami c. kr. ministerstvu pravasodja s prošnjo, naj bi se po ustavni poti vstvaril brž ko mogoče dodatek (Novelle) h kazenski postavi, po katerem bi se kaznovala gori imenovana silovita početja, ako ni mogoče, najti tudi sredstev, s katerimi bi se zabranila taka početja.
V imenu gospodarskega odseka je poročal dr, B 1 e i-w e i s dalje o prošnji podobčine Vrhpoljske in nasvetoval postavo, po kateri naj se Vrhpoljska podobčina odcepi od Vipavske selške občine in isto tako postane samostojna selška občina. Temu so nasprotovali pl. V e s t e n e k , dr. pl. S c h r e y , baron Apfaltrernin Deschman, a po Mateju L a v-renčiču, Robiču in poročevalcu dr. Bleiweisu bili so ugovori zavrnjeni in sprejela se je postava, za katero pa je še pridobiti cesarske potrditve. —
Občini Ustje se dovoli 307^ priklado za 1. 1877. Občinam Britof, Famlje in Gorenji Vrem se za leta 1877, 1878 in 1879 dovoli SO^/^, priklade s pogojem, da še nekaj predloži zadevnih izkazov. — Občini Litijski   se z   ozirom   na   šolsko   stavbo   dovoli
36% priklade za 4 leta, t. j. 1877—1880. - Občini v Studencu se z ozirom na zidanje župnikovega poslopja dovoli 637o priklada za leti 1878 in 1879, toda vlani za leto 1877 sklenjena priklade se ne bode pobirala ter se opusti. — Istej občini v Studencu se z ozirom na stavbo šolskega poslopja dovoli 65% priklade za leto 1877, 1878 in 1879.
V  večerni seji je poročal dr. B 1 e i w e i s v imenu gospodarskega odseka o postavi za obdelovanje Ljubljanskega močvirja, ta je bila sicer že vlani sklenjena, pa se je letos po želji vlade glede nekaterih formalnosti prenaredila. Ta velevažna postava se je odobrila brez ugovora, upati je, da dobode kmalu potrditev presvitlega cesarja in potem stopi v veljavnost,
(Dalje prihodnjič.)
Deželni zbor BtajarskL
V  deželnem zbora Stajarskem gospodujejo nemški liberalci. Po tem vsakdo lahko sodi, kako se godi predlogom slovenskih poslancev, če tudi so popolnem vtemeljeni in pravični. Dokazov za to imamo zopet v obravnavah poslednjega deželnega zbora.
Glasoviti germanizator in protektor brezverskih šol dr. Wret8cko je bil poročevalec v odseku, ki je na-svetoval, naj pravica, ljudske učitelje imenovati, pristaja samo ces. kr. deželnemu šolskemu svetu. Temu nasvetu , ki je poleg druzih nezgod še poseben udarec slovenskim učiteljem, se je krepko upiral dr. Srnec, braneč pravico tistih šolskih svetov, kateri šoie zdržujejo, al žalibog brez vspeha; večina zborova je sprejela Wret8chkov predlog, po katerem postanejo učitelji ljudskih šol ces. kr. uradniki, prav odvisni od naučne gosposke, kateri je, kakor je dr. Krones rekel,^ nemščina ,,duševno vezilo med spodnjim in gornjim  Stajarjem".
Mnogo občin je prošnjo podalo deželnemu zboru, naj bi se 81 etni čas, ko mora mladina ljudske šole obiskovati, znižal na 6 let. Baron Hammer-Purgatall in še drugi so toplo zagovarjali to prošnjo, rekši, da tako dolgi čas šolske dolžnosti podkopuje na kmetih veselje do šole in da se res ve , kaj da more učitelj otroke še v 7. in 8. letu učiti, al zopet je bil glasoviti Wret8chko načelnik, ki je v dolgočasnem govoru odbijal to prošnjo, ki je z 24 glasovi padla proti 20.
Konservativni nemški poslanec Kar Ion je ostro šibal ljudsko novo šolstvo, katero deželi prizadeva ogromne stroške, ki bi, če se na 525 šolah, katere dozdaj nimajo se učiteljev, nastavijo učitelji, narastli na 1 milijon in 600.000 gold. — in to brez primernega vspeha v šolstvu, kajti namesto jedernatih učiteljev — je rekel — dobivamo le pregosto nekake polovičarske profesorje, ki za visoke šole vedč premalo, za male pa preveč, vse le površno.
Gospoda Herman in dr. Dominkuš pa sta ob priliki, ko je prišlo poročilo deželnega odbora o gospodarskem stanji Stajarske v obravnavo, gospodarstvo liberalne ustavoverske stranke, po katerem je dežela z davki preobložena in do glave zadolžena, tako temeljito karala, da cel6 kolovodjem nemške stranke je besedo zaprlo tako, da jima niso vedeli nič pravega odgovoriti. Oba govornika sta se strinjala o tem , da glavni vzrok socijalnih in gospodarstvenih rev je ona nesrečna sistema, ki dandanes vlada v Avstriji, in dokler pravica in resnica ne stopi na njeno mesto, ne bode konec nadlogam našim. — Mnogokrat so se in na mno-zih mestih culi taki opomini, Bog daj , da bi na veke ne ostali glasovi upijočih v puščavi!
148
Predarelski deželni zbor,
11 poslancev je izročilo deželnemu glavarju pismo, ki se pritožuje zoper to , da se deželnim zastopom odmerja tako kratek čas zborovanja, da najvažnejših deželnih zadev ne morejo temeljito in vsestransko obravnavati. Prošnja je šla na to, naj deželni glavar pritožbo objavi C. kr. vladi, ki po takem postopanji deželnim zborom vso veljavo jemlje.