Tedenske noTlce. Dr. Korošec častni občan v Braslovčah. Občinski nastop v Brgslovčah )e y izredci seji dne 23 marca imenoval miniatr. podpredsednika dr. KoroSca Castnim obCanom z ozirorc na ujegove velike zaslage kot noalsneC te občine in kot pryoboritelj za našo neodrisaost in ajedinjenje. Upamo, da bodo temn vzgleda sledile Be drage obfiine. NaSe zaslDlne mole je treba slaviti! Težko operacijo je prestal dne 31. marca y maribcr?ki jafni bolnišnici 37«Cinaki iapnik Vid Janžeko^ič. Bolnik je jako slab. Priporofia se y nnolitpv. — Žapnik JiaiekoviC je eden tistih ob rrejnih rodoljobov, ki so bili leta 1914 od nem° Corjev ostadao preganjani. V gražki ječi ai je nakopal kal bolezni, na kateri trpi sedsj že skoraj pet let Naznanilo. NaroCniki 88 pritoinjejo, da v nekatere knje naSi liati pridejo zelo pozno, in mislijc, da mi Djiboye liste pozneje damo na poSto kot drnge. Naznanjamo s tem^ da mi oddamo aa pcBto >Stoy. GoBpodaria« za vac naročnike v četrtek zveCer do oamn ore, »Stražo < pa y pondeljek in petek zve^er io 8. ali 9. are, — Polofnic za naSe lint^ iz Linbljane žal dozclaj Be nismo dobili. Izkaze darov za iszna draStva in dobrodelne zavode taro dolgo ne moremo veC pnčbčevati, do klcr nam ne bo dana moiaost, da bo izhajal naB list zopet na osmih straneh. Tch kkazo7 se nabere maogokrat toliko, da bi lahko napolnili kar celo 8tran s takimi izkazi. Odslovite? nemškega nčiteljskega osobja na oko-* lišklh šolah. ViBji Solski S7et v Ljubljani Je z dnem 31. aoSCa odpnstil iz Solake složhe nemško očiteljsko OBobje na Ijadakih fiolak y Lajtorabergo-Krče- tjbI, Kananid, Pobrelja, Tezaa, Stad«ncib, Hočah, Pekrah, Selaici, pri Sy. Lonaaca &ad Mariborom, y Radvanja, Razvanja. St Pja ter na obmejni Soli y Sladkem yrhu pri Trnovem ob Mdri. Na tistih flolah, na katerih prevzame vodstvo aCna moč, ki doaedaj ni bila nastavljeBa na dotičnl Boli, se radi oddaje oradnih poslo7 in nredit^e dragih najnio zadev ysled okaza okrajaega Bolskega aveta mari borskega prekiae Bolski poak do vBtetaga 6. dna iprila 1919. Nov žiiinozdravnik 1 Mariboro. V Mariborn y Grajski olici 8 se je a&stauil kot živiaozdravnik dr. Valter S rk, bivšl kliaiCni asistent dana|ake vi soke živinozdravniSke 8ole. Novega živinozdra^nika priporočamo! Slolba cestarja. Pri okrajnem zaatopa v Maribora je oddati mesto ceatarja za okrajne ceste 87. Jakob ia Sy Jakob — S7, Jorij y SI07. gor. Pra> yilB0 kolkovace proSaje je vlofiti pri okrajnem zastopn 7 Maribora, KoroSka cesta Bt. 26 do dne 15. sprila 1919. NatanCsejSi podstki se dobijo pri okrajaem zastopa. — Vladni komisar: Dr. Leskoyar 1, r. Oddaja tobačne glatne zaloge t Radgeni. Tobačaa ,g!avna zalega y Radgoni, apojena z založno trafiko je razpisana v oddajo po javnrm nate» čaja, Natančnejši podatki so r&zridni pri fiaanCnem okrajaem ravnateljatva v Mariboru ali pri pregleinem okr. vodstva fin&nčne straža y Raigoni. — Invalidi iz zadnje. vojske, taklsto vdo^e in sirote po 7ojakib, padlih »L arorlih 7 tej vcjski, ia sicer v prvi yrsti častniki, prspcrSCaki, kadeti in iatovrstniki. istot&kc ydoye in sirote po takih yojaSkih osebah imajo ob goiovih pogojib brezpogojno pred nost pred vsemi drngmii proailci. Ponadbe je napraviti na predpi»ani madni tiskovini, pravlno jih je ko3koy»ti in podpiaati ter a&jpozneje dne 16. aprila 1919, dopoldae ob 10. ari 7 zsprtih in zapečatenih nradnih z&vitkih vročiti yodji finančnegaokrajnega ravnst^Ijstv« v Maribora, Po ceni tžigalice. Iz Ormoža azm piSejo: Pred kratkino časom sem bil y Orraofa ter zabte^al v trgoyini vžigalic, Dobil sem jih v na^adnem papirnem zavitko. celih 90 komado7 za >malo« ce° bo 1K, PreStel sera jib dorna in ne morem molCati, Ali ni to oderaštvo brez primere? Enako ss godi 8kora) pri vseh dragih potrebSfiinab. Prosimo ylado, naj vpogleda 7 zaloge bogataSe7 in najjim stopi na prste. Važno za invalide celjsJega pešpolka (t. j. poprejSnjega pešpolka St. 87). Pri polko se nabaja invalidni fond, kateri se bo deloma razdelil meseca majnika't. ). med res potrebne invalide omenjeneg« polka ki so državljani knljeatva SH3. Prosilci naj se zglasijo oaebno tekom meseca aprila y sobi štev, 31, I. nadstropje, graj3ke vojaSnice v Celja, kjer bo komisi|ooelno preiakovanje vsako sredo in soboto od 10. do 12. ore dopoldne. Prosilci morajo prinesti seboj potrdilo od obline, da 80 res breigmotn.i in pcdpore potrebai. Za popolne invalide, taterim ni icogoče osebno sezglasiti5 nsj prinespjo sorodniki plačilni Balog, myalidoo knjigo in potrdiio od obCine in od orožniStva o ideatiteti, Organizacija občinskih tajnikor Spod. Stajerja. V soboto, due 12. t. m, dopoldne ob 9. uri, ss yrSi sestanek cbfiicskih tajaikov y >radefii sobi« Narodnega doma y Celja y gyrbo enotne organi zacije. Vsi stanovaki toyari§i brez razlike strank ste aMadno 7ablj«ai ra ta važen scstanek. Kratka rgodoTina Slovencev, Hrratov in Srbor je izSla y samozalolbi pisatelja Matije Pirc, profesor )a 7 Maribora. Ona 1 K, po pošti K 1-20 Kuji žica podaja na 94 straneh kratek in plastičec. pregled zfodovine Jagoalovanof od najstarejaih ča807 pa do danaS^fsga due, je tiskana na dobrem pspirjn in ima bim obliko. Ob uieiinjenja SHS J8 vsfkemo Slo^enca potrebao, da pozna vaaj y glavnih pote/.ab ?godoyino troimenskega naruda; zato kojižico prav topHo priporočamo. Dob: se |o v yseh kajigarnah in pii samozaloiaika. Pri naroCbi posameznih iztisov naj se vpošlje deqar pod naslovom Matija Pirc, profesor v Maribora obenem z ntročbo. Kraljica cerkvenega leta — Smarnice za leto 1919, spisal M. Volčič, žapnik v Brezna, izdala Ciriloya tiskarna v Manbora, so ravnok&r izSle. V mični obliki razpravljajo razne Marijiae pra^nke, Obsegajo lepe caake zi Marijine častilce. Ob kon cn bo pridejane mažne, spo^edne ia obbajilne moIit7e ia litanije Matere božje. Ceaa Hčni knjižici s poBtiino vrtd znaBa K 8 40. NaroCajo sb y Cirilovi tiakarni y Maribora. Častilci Marijini, eežite takoj po tej najnovejSi knjilici.  Marlja, iaJoatna Matl. Pjr«n»all0vajajii ls m» fltafe Spisal dr, Josip Hohn]wj, protoeoi fogasBlmi* Marlborn, Mirno laKko trdlmo, Ba tako popolBfl^«. ' ie«a molitvenika fe Blovcnel & se&aj jdaMUBfei, •uu.uf ja ta. Hsatel], naomond organlzatac ifeHtf-f" Eega ljnastva, s« ]• y maiol pDtrnflil poiati is&l* |ara i/nastva BBifcaj flobrtga, Rajiga y»&bnj« % pay*« IMafa 8s«m obSLrniK prtiaial]«v»B] o 2aJostml Mat^ auljt, fcafržnih. Sosaaaj |» al fidlo y sl07»B«ki »&&>& .1 fcBjUfcvnosti, Pr»aiiSIj0v«BJ0m iladl s0lll» KMb% ilatih pobožnofitf « ia«t ŁaJ0stBi Mat»d Ih y. M t* pljenla fezusoy0aia, Btfri sy. aiaJBe In zbirl« «pt# alH molitev Ib pobofaOBtL DM ftmsn ]• g« pH*S0H I* iodal ram« mnlltvB y Botezni. bbj ttolntkm, xa asairs* «B0> In »S rajne. Sfata knjlgo prsaa toplo ptfpera&s* Mk Oana h poStnlBO yi«a B MQ- Bazoia m * ©* !oy) ttsJKuail y_ Marlbora« Gospodarsk« novic* Lastnikon zeBjljišč, la katerik so igrajene 70jafte barake. VojaSko postajao poveljatvo 7 Mari boro razgteSa: Stao 7oja8ko poslajno poveljstto biyBe Avstrije 7 Maribora )n skleniio z lastniki zimljiBč, na kateria so zgrisjece yojaBfce barake, pogodbe za prepnSCanje zemljišč. Z razsalon? aystrijske monaihije ia z astanoritvijo kraljetine Sr bov, Hr7ato7 in Slovence7 so pa te svoj čas skle njeoe pogodb8 izgnbile srojo ob^eznost, ygled česar je potrebno, da sb z lastniki tefc zenaljiSC izaoya nredijo razmere, ¦ bodisi gl«de najdmame, bo difli glede drag h določb Vai lastuiki takih zemljišč se pozivljejo, da vojaBkema postajnema poveljatva y Maribora javijo pemndoma legj dotičnega zem ijiSCa. Steyilo in lmena bartk, ki so postavljene na istem ter Ste?ilo in velikost dotične parcele, letfli najemninski znesek. čas, do katerega je bila plačana najemnina ter čas, za katerega sazahtsva plačilo najemnine od SH3 Narodne ?lade in končno prepis tozadevne najemiiinske pogodbe, sklen jene s prejSnjimi vojašfcimi oblastrai. Cepljenje proti svinjski rdečid. Z ozirom na dejatvo, da pogine ysako Ieto mnogo necepljenih gyisj na omenjeni knfai bolezai, precejšuje 8tevi lo pa se jih mora zaklati predfiasDO, trpi zaradi opustit^e cepljenja premoženje in prehrana ljudatfa ogromno fikodo. Poseatniki, ki Be niso prijavili avojih svinj za cepljenje, se opozarjajo, da čimpo preje pnjavijo avoje syinje pri občinakih predstoj nikih, ker se bo priSelo s cepljenjem že sredi te ga meseca. Davčni vijak na pravo mesto. SpIoS 30 pre^ladnje maenje, da bi naj naSe davCoe cbiasti pri tisaile posebno na yojne dobiCkarje Skozi celo ali večinoma velik del 7ojne dobe so ti ljadje bii oproBfieni. Mnogi nemBki in nemčarski trgovci ki so bili pred svetovno vojno bliza koskarza, so ai tekom vojne tako opomogli, da so ne samo vee dolgove poplaCali, temvfč so tadi si aakapili cela velepoaestv?, hiSe in so Se poleg tega ai nakopiCili stotisočake, Živeli so preSerno in komodno kakor v obljnbljeni deieli, doSim je ubogo ljndatvo stradalo in trpelo. Iz verodostojnega 7ira smo izvedeli, da je tekom vojske naatalo y Maribora samem okoli 90 novib miljon&rjev. Zi koliko milijono7 pa so poranofili svoje premožtnj« razni Scheibaami, Badlni, Franci, Bergi i. dr., pa si labko roialiroo. Odločno zabtevamo od davčue oblaati, da takcj sestavi liato 7ojnih dobiCkarjev in da jib obdaCi do najviSje mere. Premoženje, ki 80 si ga ti kr7oaesi nakopičili, je Ijadsko premoženje. Tirali so cene ljadakim potrebščinam do neizraerne 7išine in so tako ijadstvo popolnoma izmozgali. Nobenega nanrdljenja 8 temi ljndmi! Td kaj Baata?ite da7čai yijak! Kdo je to povzročil? Ta%:o se po^praBojejo ljadje po laBkem okrsju, ko dobi^aio Croo na belem, da jina je odmerjen 7 nezasliSani tiaočini oaehnodofcodninski davek. Kaj takega Be ni blo takaj, da bi se kmeta pripisovali in predpisovali dohodki, kakor da bi bila kmcCka poscstv? zlati rndniki, ki bi dajali cekine brez stroSko7 in trada. Ne, takSnib dobodkoy oi iroel ia jih ne bo imel kmet, da bi ae ga moglo nvrstiti na dvajaeto ali Be vifijo stopnjo, pafi pa irra atroBke, kakor jih v drogih stanovih ce poznajo. Naj sa le km?tu po tare kako orodje, kaj ga stane popra^ilo! Kiot je povzrolil tako odmero osebnodohodDinakega dayka, ne more biti ne prijatelj kmeCkega stanu ne JogoBlavije. Prošnjo za demobijizacijski materljal. Vse take proBnje je odstopila deželna y)ad« za Slo^enijo y reBite* >Gospodarski komisiji za st^arno demobilizacijo« y Ljobljani, Sodnt nlica St. 1. Glede refieBe7anja yloženih proBeaj ia vlaganja no?ib, razglafia navedena komisija aledeCa: IzkljaCno prayi- co do(ieij37anja demobilizaci)skega materijala ima Gospodarska komisija y Ljabljani, ki astaoavlja za kraje, kjer se nshhjsjo 7ečje maožine demobiliza cijskega blaga, posebne krajevne komisije Nekole kovane proSnje za demobiiizacijski materijal naj 8e ilagajo iikljnCao le pri Gospodaraki komiiiji y Lju bljani, kjer obstojsjo kr&jevne komisije tadi pri teh. Vsaka proSnja mora ianeti navedeno: 1. Na tančno ime in naslov dotičnika, ki hoče kak materjal dobi. 2. Utenseljitey najnosti potrebs in ali ga rabi za 8?ojo lastno potrebo kot direktni nporabnik ali pa pojrredao. 8. Na7eds naj se tndi kraj, osiroma stladiSče, kjcr se nabaja zaželjeno blago, ako je to prosicn znaao. 4 Stroji splob in dragocenejSi preimeti se bodo oddajali ls poi pogojem, da jih bo kapec rabtl aajnaanj skozi dve leti, če jih boče prej prodati, mora dobiti za to do^oljeaje Gospoiarske komisije, ki ai bo v takih slučajih pridrfala pravico razpolagacja. Nagrada za doprinos demobiliracijskega blaga. Klfab ponoynim opominom Be do danes maogo imejitetjev 8smo!a^tao prilaSčenega demobiliocijskega blaga ni priglasilo, čepra? se dobe priče o aepravilni prilaatit?i. Gospodarska komisija za stvarno demobiližacijo zato ponc7co razpisaje nagrado ocim ki s srojim soielovanjem pripomorejo, da se dobi nazaj blago iz stvarne demobilizacije, ki je bilo nepraviino prilaSSeno. Nagrade bo izplaCe^ala Gospodarska komiaga za atvaraa damo bilizscip 7 7i8Bi 10% doprinea8ae 7redno3ti. Tej komisiji naj se sporočajo 7se prj^ve, kje ia pri korau saj ss išče pritaSčaao blago. Vodstvo stvarne demobilizacije v Ljabljani razglašs, da bodo od 1 aprila naprej sprelemai dne vi 2« srarke v svrho in!ormacij le yaaki torek ia petek od 10. do 12. ore dopoldae. Vloge za do~ delitey demobjliz;jskega, maUrijala morajo biti vlo žene in reS^ne pismeno, ysled čestr povzroCajo osebne interyencije le zamndo časa in za?lačQJejo reSavanje vlog. Oddafa barak v ptnjskem okraja. Okrajno gla yarst70 v Ptojo bt> po naročiia koftisij« z» stvarno demibili^acijo razprorfalo 7eč lesenib. barak, ki ao precenjere z 500 do 5000 K. Razan barak se bodo oddali tadi stroji za leseno io čevljarsko tovamo po ceni, k&tero določi državni \zvedencc, ok'A nim zastopom, obSinam, dorcačira podjatjam, kmetcm in drogim občaaom ptajskega političnegt okraja 6e niso prekapci. Vlolijo na do 8. aj«ril* 1919 pi3meue prošnje za okrajno glavarsivo v Ptaja. Zuebae proSaie morajo bitt opreroljene z obSinsko — uradnim potriilom,' da je nakap nameray*n za laatno potrebo in ne za nadaljoo prodajo. Vsa natančaejša pojasaila e dobe pri okrajoem glavarat^o 7 Ptaja II. nadstr. soba St. 1. ob sredah in petkih od 11—12 ore predpoldne. Sbodi iit priraditve. V soboto, dne 5. aprila: V Konjicah ob 7. cri zvečer v čitalaiBki dycrani v Nsrodnem doaaa izvanreden občni zbor fakajSnje »Čitalaice«. — V Ptuju ob 8. uri Z7efier v prostorih mestnega gledaliSSa simfoaiSai koncert, katereia priredi vojaSka gcdba za Spodnji štajer iz Maribora pod yodstvom kapelnika g. Ferdo Hersoga. V nedeljo, dne 6. aprila: V Ormoia po rani maSi na d^orišfia ormodke posojilaice sbod SKZ. Goyorijo posl. MeBko, poslanec BrenCie in nad ravizor Pošeujak, — V Syetinjah popoldae po večierBicah v Boli ehod SKZ. Go^orijo posl. Meško, pcal. Br^nčifi in nadrevizor Pa§«njak. — V Mari* bora ob 3. ari popoldni v veliki dvoraai NarodD?ga doma koacert, ki ga priredi prof. H DrazoviC 8 sfojo zasebno pe^sko fiolo za otroke, Na sporeda so pesnai za eao* in d^oglasai otroSki zbor, samospe7i,v tofike za kvartet ter orke3trr na lok. Prijatelji petja in godbe vabljeni! — V K amnici pri Maribora po rani 87. roaSi v Hiterjevi gostilni >elik shod SKZ za Kamoico in okolico. Go^orniki pridejo iz Maribora. Vabljeai stts poaestniki inviniCarji; možje in ieae, pridite y obilnern Stcvilo! — VMariboru dopoldae ob 10. ari v prostcrih okr, zaatopa, KoroSra ceata 26, II, nadatropj« zboro^aaja živinorejcev maciboMkega okra • ja a sledečim dnevnim redom: 1. Povziiga živinoreje. 2. 0dločit87 pasme. 3. SlačajaostL Sodelo* 7anje 40 obljabili stroko^njaki: višji živiaozdra^nik Pirnat, rs^natelj 7inarske Bole ZnidariC, inženir ns kmetijski šoli 7 St. Jaijn ob jaž. žel. ZidanSek in drngi. Ker je živinoreja za naS okraj yele7»žaega pomena, se 7abijo ysi iifinorejci, na obilo udeležbo. —'Pri Sy. Marjeti niže Ptaja. TakajSajo podražnice SI07. kmet. dražbe priredi po rani mafli poačen shod. Preda^a <iyinozdraynik dr. Fraac Zivrnik iz Ptaja o konjakih garjah in dragih iivinorejskih ypra8aajih. — V Laflkem po pr^em opravilu ob V29. ari y Piynici shod S. K. Z. Na shoda govori g. dr. Ogrizek iz Celja. Kmetje in kmetice iz LaSkega in okolic pridils 7 obilaem 8teyila — NaPonikyiob jaf. iel. yelik saod S, K. Z. Go7O7ori g. profesor Remec iz Ljabljaae 0 vojnem posojiln, 0 valati ia dragih gospodarskih zadevab. — V ŠL Janža na Dr. polja popoldne po večernicah v posojilnici občni zbor hranUaiCB in poaojilaice z obiSajnim dneynun redom. V nedeljo dne 13.aprila: V Doia pri Hraat nika takoj po Br7em s<r. opri7ila y prostorih g. Petra Šentjarc občai zbor kmetijake zadrage. Clani zadrage pridite 9olnoSteyi!no, da se sami preptiCate o ddtvanjfi zadrage! — Po tem obCaem zbora se vrSi obCni zbor slov. kat. izobr. draitva. — Pri Sy. Petra na Med7ei07em sela po rani maJi ahod S. K. Z. Go^ori aadreTizor Vlad. PnSenjak, — PriSy. Štefana pri šmarja popoldae po večerničah shod S. K. Z. Goyori nadr. Vlad Podenjak. V pondeljek dne 21. aprila: V Žičah popoldne ib 8. ori y poaojilniSktb prostorih redni občni zbor hranilnice in poaojilnice z običajnim dney ni redom. Bopiai. Krčevina. V četrtek, dae 3 aprila razdeli občina Krčedna zadoji krompir Tadi prijave za premog ae sprejtnejo. M. Benedikt v SIot. goricah. Nemila smrt je dne 20. saScat zopet possgia y u&So dekliSko drai bo in nam agrabila v najlepSem cveta Bjeaega življenja: raladenko Marijo Knrbos, ki je bila 7zoi krBč pobožne mladcnkc Vzpodbadao je bilo stati ob njeni boIoiBki postelji, s kalo Jobo7t? potrpsžljivoato je veC mesecey prenaSala bade bolečiae S7oje bolezBi, ganljivo je bilo pri njeni smrti, ko ae je poalavHjala od S7ojih dragih, jih zahvaljevala za 7ss debrote ter željno prifiakoy»la prihoda stojega nebeSkega ženina, čegar p'es7. Srce je celo ži?l]en]e goreče Caatila, V resnici, kakSno ii^ljenje, takSna snort. N. v m. p! Sy. Jnrij y Slor. goricah. V Cetrtek, 20. anSca je po Btirimesečni mačni bolezni, yečkrat pre^idena 8 sr. zakramcnti v Goapoda zaspala Mtrija Androjca iz Partinja, rojena Toličič iz Sli^nice p. Mtribcro. Radgona. Takajšnja mestaa »Sparkaa»< zahteva od vlagateljev, ki hočejo dvigniti svoje 7ioge, potrdilo od žapanstya, da «o semBki državljaai oziroma da spadajo pod NamSko Avstrijo, in fie le na pollagi takega potrdila jim izplačajo polovico njihoyjh vlog, Kdor pa nima takega potrdila, pa nta sploh nočejo izplaCati niti vinarja. Ljndstvo je zelo zbegano in si ne ve pomagsti. Kaj pravi k tema nsSa drželna vlada y Ljabljani in ali bo odredila pjtrebne korake v varatvo naSih ljndi, bs primer, da poštavi pod nadzorstyo posest^a nem- : skih in DemSkotarskih RadgonCano7? Saj nemSke ' posesti je v SI07. goricah do7olj, Podvin pri Polzeli. Na gostiji Janeza Gedliczka in TonCke Prrdovnik se je nabralo namesto fan to^ske podoknice za jagoslo^anske invalide 60 K. Novoporočencema obilo sreče! Pasje pri Velenjn. Ko emo se bili pod aystrijskim jarmora, smo imeli v naSem preraogokopa tirana atotoika Raada. ObCaaa prekacije ga je vze ' la nrC. Pobral je Sila ia kopita ter za njim todi njegovi ljnbljenci Dimaj itd,, satno na bivSega feld- •¦ vebelina Zinglerja je pozabil, ki je kaj mogočno > stresal 87ojo dolgo sabljico. Pa tiati »zlati« časi r so minuli. In ko je bila Solferanjaka Bola razpa ' SCena, je podnrsdnika Zinglerjo pkoro kri znvrela^ same jeze, ko je moral dati otroke v alovenako i Bolo. še celo njegbva žena, ki je y sloy. Vrbovcai doma, je izjayila, da ae bo izselila iz Jagoa'a7i)e ) v NeraSko Avstrijo Odpototati je nameravala y» Gradec. Toda sedaj, ko se sliSijo glaso^i o stra • danja 7 NemSki Avstriji, so~ te veati nekam ntih-{ nile. Jim roenda le jcgoalovanaki krnhek bolj d\l\J Ali mi vendar želimo celi koloniji Zingler sreCnov pot. < - St. Jnr ob jaž. žel. V nedeljo, dne 30. marc* 88 je oživil pri naa tel. odsnk Orel; cb tej priliki* 80 priB'i Orli iz Celja in Teharjev, ter dra odpo' slanca Orlovske Zveze iz Ljobljane. Zborovania \4 prfdsedoval Fr. ZliCar, goyorili so M.rnik \% Celjmf Rtbov in GajSek iz Teharjev, PiSek iz Cejja, Pire1 podredaednik Orlovske Zyeze iz LjabljaBe.^ter Ivaa- - ,,,_tv^%irSolar iz »t Jorja. Nato 00 bil« proste yaje in va je na oiodju, Ulovadili ao izvrstno. Priglasilo se je lepo Šte7ilo članov, katero se pa še pomBoJi r St. J«r ob juz. fel. Dne 28. marca je ostrnil n* tnk»jSnji lel. postaji neki slspar, ki }e mam borskega trgo^ca Sarija ogoljofal za 10 000 knu, agenta drf. polcije 7 Celjn, RibariCa, ki ga je za aledoval. ZloCinec je neki Iv»n Gaj8*k iz Poaik e ki je bil s^ojCas naredcik pri 26. peSpolko. * Vojnik. Čitamo in sliSimo kako lepo naprelajejo ia se organimajo 7 sažih scaedoih žapnijsh raztovretna katoliska draStva in dralbe. Todi naSa žnpnija ni mcd zadBiimi pe ijadskem Stevifo, toda 7 organiz&ciji in napredka amo mi najzadni. Res nas je precej zadela ta atraSna 7ojska, zgn bili smo precejžno Stevilo dcbrib facto7 in mož, a mi, ki smo tako srečni, da amo se po7rnili na zaj 7 naao zlato domo^ino, ia svcbodno Jognsla vijo ne snoemo 7edno spati! Začnimo veadar enkrat tadi mi! Samo zaCeti je tieba pa bo filr, zakaj pa po drugih inpnijah gre. Prosimo atSs voditelje, da ae kmalo oglaeijo! Dobrna. SbodSKZ je dobro nspel. Ladatvo je t obilaem iteyila z zaniminjtm sledilo govorni kom. Sprejete so bile Btiri resolucije: Zoper nadlnost imperijalističnih soiedo7 na zabodu ia seve 10, za takojSDJo eklicanje pokrajiaskega zbort kot nadzoro7alai organ deželne 7lade iu za skorajSen rizpig Tolite7; o agrarai reformi; za sprem^mbo Todst^a tukaiiBJe Sote, Veržej. Dne 15. marca t. L je nmrl 7 80. le ta B7oje starosti Franc Gaberc. Blagi pokojmk je bil maogcletni aaročnik >Slo7. Gospodarja«, vzgle -den kmetovalec, 7eC let tržki žapan in zayeden Slovenec PriporcSimo ga v molitev! Ptaj. Odvetaik dr Tone Gosak naznanja, da Je pre7z«' oasbtto posie B7oje pisarne, Petiovče. Dne 80. marca ae je tiSil shod SKZ ˇ Petrovčab. Prostorna dvorana 7 DraBt7. doma I0 bila rubito polaa. Zbralo se ie aad 500 prista 887 SKZ \z pelro7čke in žalske obCiaa. Govorila sfa dr. Ogrizek in poslanec M. Larstik. Dr. Ogri zek je go^oiil 0 scdajnib političcih ia socialnih razmerah ter razložil programSKZ, ki sa be pred 78em potcgo7ala za pratice kmečkcga atana, ki p& hoče biti 7 8mi3lo katoliskih aaCel pra^ična titdi dragim atanovom. Mihae' LevsHk je go^oril o gotv podarskem poloiaja ia 7 posebai resolaciji oteme lje^al potrebo proatega lova za nafie kmete Na sbod g» bili po7»bljeni samo soncišljeniki SKZ, a priSii 80 Ba sbod tad! nepoiabljeni goati — socijaliatifloi delavci iz Zabnkovca in Griž. Priili niso tia sbod iz debrega, temyeč iz kadobnega aame na, da bi Bbod motili ali celo razbili. Govor dr. Ogrizeka so vedno prekiDjevali, delali nesranme in soroie opazke, a govcrnik jih je zcal tako za*r niti, da so sarovi pahl glavci kmala izgabili 7se ˇeselje oport-kati. Končno je dr. Ogn^ek predlagai ie reso Bcijo, da naj država OBtanovi poBeben foud za poepoio re7Bej8ih slojev pri aakapa živil, ker bo 7s!ed proste trgoviue ceB« tsem živilom neiz merao poskofiile. Fram. V nedeljo. dne 30. aprila je kmetijska podrotuica Sli^nica Fram Rače priredila 7 naSi fioli gospodirsko zboro7an|e. Predfedoval je lapan K. Černej. Govorili so: orednik Žebct, nadoCit Piik maier in posestaik Kmetec. Po gospodarakem sboda se je 7rSio političao iborovanje SKZ. Podova pri RaCab. Po teiki operaciji je doe 12. marca omrla 7 marihoraki bolaišnici obče priljabljeoa lena t^ana LeBoik, soproga BaBega župana. Blagi pakojaici večno plaCilo, žalajoCi rod buii pa naSe sožalje! Kamnka. V nedeljo, dne 28 soSca smo aaSli na cesti letake (»Dragi aarodnjaki«), od katerih eaeg« 7an> polljem v pregled. V JeUka so tiskana razne neamoosti. da bi labko paimettega Clo^eka kar gla^a bolela. Trosijo jib BB7eda Bemčurji, ki 80 80 aahajajo pri nas 7 Jog slaviji. Ta ¦ 7 Kam aici je S? *eč takii. PlaBijo z bj aoi ljadi na raznt aaCite. Prcsimo nredailt«« &aj blago7oli 7 SI07. Gosnodario in 7 Strtti o lem ljodi pooCiti, da ne bo yerjelo takim bedarijam, kar 88 fie sajdejo liadjr, ki *?hi]..]9 7«s kar berejo in sliSijo. Mi j.o^*eni jDgoslc?»al k. icstiramo zoper tako dejan |e, " . 3cq jogoBlo7aB«kega prebi^aUt^a 7 Kam aki Pceiliamo iakrena JDgoslo7«B8ke pozdra^e. — Op. or.: Hvala za poroCilo. Le 78Čkrat kaj pi iite 0 razmerab 7 KamBicL V neieljo, dac 6 t. n., po raai 87 naSi, se vrSi 7 HiterJBTi {ostilni yelik abod SKZ za Krranco ia okolico. Agtirajte le Bedaj za obilno adeleibo! Piidejo naj posrstaiki, tiniearji in vsi dicg. Gotoruiki pridejo izM* riboia. St. Križ tik SJatine. Od nas sta za Jagoslavijo pri Raagoni dre 5. febrnarja darovala 87oje r< 7ljenje: Alojz Berk, iapano7 sio \z Breto^ca, m 0« ga Nenoci nstreliii ia potem 7 Maro vrgli, ia AutoD Ber.ko iz Spod Sečt7e8 ki je bil za?rstao aairfljfo. Jnnaka naša svetila yaic& 7ečna lač! Zetale. Tokaj narncra7»jo Jmeti iniečkjf.i gkod, Be 7enao, Ce »e bo izpisCalo; Ce boljStga »heda Bi^ 8e tega ci tieba Ako b.' kateti rodeei g«7omik slabo Baletel, da bi jih skapil po snfcuji si B»i san. pripiS«* . Sv. Križ pri Mariboru. Na poučnem sestanku Dekliške Zveze dne 25. marca se je razpravljalo o sledečih predmetih: a) splošen poli^ičea položaj v Jugoslaviji. b) Protest proti krivičnemu postopanju Italije. . c) Dar družbe sv. Mohorja. d) Pomen te družbe za aas 3 pozivom na obilo naročitev. e) Katere časopise hočemo s pomočjo kolportaže razširjati pri nas; pomen katoliško narodnega časopisja. Sv. Jurij ob Pesnici. Polagoma bo, tako upamo, naš kraj vendarle dobil zopet svoje sloveasko lice, ki je bilo dozdaj na debelo zamazano z nemškutarijo. Naši fantje-vojaki delajo zdaj tukaj že bolj čast slovenskemu inaenu; ncmški napisi so povečini že sramežljivO zagrnjeni iin se bodo menda kmalu celo prelevili v slovenske, čeprav bodo vsled fega nekateri vsenemški ageatje poskakali iz svoje kožc, ko druga-ne bodo več vedeli početi; kajti govori se, da so nekateri — baje Hammererjjevi odpadli že od kat. cerkve: ali iz prepričanja in verske vneaae ali radi ženitve — Bog ve I No, Jugoslavije to ne bo podrlo, če je vse drugačni viharji niso mogli! — Tukajšnja kmetijska podružnica živahno deluje: nmni gospodarji, vsi pristopite! Sv. Peter pri Mariboru. V nedeljo, dne 30. marca se je vršil pri aas prav dobro obiskan občni zbor bralnega društva, ki je zadnje leto prenehalo delovati. Občni zbor jc otvoril ia vodil domači g. župnik, o potrebi ia namenu izobražcvalnih društev pa je govoril urednik Arlič. Društvo si izvoli v kratkem nov odbor in na velikonočni pondeljek že namerava nastopiti z večjo prireditvijo. Naše izobraževalno delo, ki smo ga morali vsled vojske prekiniti, hočemo nadaljevati in naše društvo povzdigniti na isto in še višjo stopinjo, kakor pred vojno, da bo tudi zanaprej ponos in dika vseh drGštev V mariborski okolici. * Brczje pri Mariboru. Dno 25. sušca je bil pri nas po sv. opravilu pod milim nebom shod SKZ., na kater«m sta govorila dr. Leskovar in kaplan Paulič. Vsi, ki so bili na shndu, so z velikitn zanimanjem poslušali proizvajanje govornikov. Vojaki iz Pobrežja so se tudi udeležili shoda, sa katerem so zapeli več narodnih pesmi. Rcka pri Hočah. Dne 25 sušca ob 3. uri pop. je bil prav dobro obiskan shod SKZ. v gostilni Lebe. Govorila sta dr. Lcskovar in kaplan Polak. Somišljeniki, pristepajte k Slov. Kmečki Zvezi kot člani! Marbek. Občni zbor Mladeniške in Dekliške Zveze dne 23. marca pri Sv. Janezu je bil mnogoštevilno obiskan od domačinov in sosedov. Govorila, sta: Vladko Pušcnjak o političnem ia gospodarskem položaju s posebnim ozirom na naše ©bmejne kraje in učitelj Le&nik o izobraževalnem delu. Sv. Lovrenc na Dr. polju. Občni zbor Posojilnice ia Strojne zadruge dne 25. marca se je krasno obnesel. Po izvršenih peroČilih in volitvah je nadrevizor Pušenjak tameljito govoril o napakah rajne Avstrij«, o sedanjih gospodarskih razmerah ia denarnem položaju ter o temeljih gospodarskega razvoja v Jugoslaviji. Končno se je shod razvil v veličastno manifestacijo cele župnije za zahteve jugoslovanskega. naroda, da dobi vse kraje, kjer prcbivajo Jugoslovani ter so se soglasno in velikim naydušeajem sprejele resolucije zoper zasedanje uašega ozemlja od Italijanov, zoper nečloveško lavnanje z našiaai jctniki, ki jih proti vsakemu mednarodneipu pravu zadržuje; zborovalci so tudi zahtevali, da naj vlada vse stori, da se našim jetnikom v Italiji in Rusiji pomaga tor da vse potiebno ukrene, da se znižajo cene.razaih potrebščin po trgoviaah, saj so se zmanjšale tudi cene kmetskim pridelkom. Ljutomer. V Ljutomeru je umrla 22. sušča Leo> poldinrt Horva'., roj. Bonač, bivša učiteljica v G. Radgoni y 44. letu svoje stamsti. Pokojna jc bila vzor slov, žene in mater« ZapušČa žalujočega soproga in 7 nepreskrbljenih otrok v starosti od 5. do 17. leta. Zaostalim nai5o sožalje. Ljutbmer. V sosednji župniji pri Svetinjah je veČ slučajev črnih koz ali osepnic. Prebivalstvo se naj drži strogo zdravnikovih predpisov, da se s tem zabrani razširjenje te ncvarne bolezai. ff_\ Sv. Križ pri Slatini. Ob zelo veliki odeležbi se je vršil dne 30. sušca tukaj shod SKZ za rogaški ckraj. Govorili so: podpredsednik VLS prof. Bog. Remec iz Ljubljane, poslanec Vrečko, župnik Gomilšek, kaplan Avšič, župaa Roškar. Iz^oljen je bil okrajni in župaijski odbor SKZ in soglasno so bile sprejete biedeče rezolucije: Italijani ne smejo dobiti koščka na^e zeualje; skliče naj se čimprej pokrajinski zbor za Slo^renijo, uredi naj se naša valuta, za križevsko in slatinsko šolo bodi skupcn šolski svet. Razbor pri Slovenjgradcu. 25. sušec je bil za nas Razborčane dan veselja. Po dolgem času smo imeli ta dan zopet cerkveno opravilo, po istem pa zanimiv in podučen shod, katerega se je z malo izjemaini udeležila vsa župuija. G. mestai župnik A. Cižek naat je v poljudnih bescdah obrazložil političai položaj p«tem pa prepričevalno govoril o potrebi kmetske organizacije. Shod je otvoril in zaključil 3 primernim govorom g. župan Lenart Pačnik. Priznalno se mora otneniti, da so zborovalci z največjim zanimaujem in pozornostjo sle dili izvajanjem govornikov, pač dokaz, kako ukaželjno je naše prebivalstvo. Z navduienjem so bile sprejcte resolucije, v katerih so zborovalci odločno protestirtftti zoper pohlepne namere italijanskega imperijalizma, odtrgati Jugoslaviji naše Primorje in pa zahtevali, da se Iaašim ujetnikom dovoli takoj povrat v domovino. Zalec. V ital. ujetništvu je umrl previdenssv. zakramenti za umirajoCe priden mladenič Alojzij Pikl insicer v bolnišnici Tionzo, Rajni Lojzek je iskreno ljubir svoj dom iu si je srčao želel videti svobodno Jugoslavijo in svoje domače. Ko je bil dne 5. oktobra 1918 na dopustu, so bile zadnje njegove besede sestri ia bratu: «Pazite na mamol. A tudL mama mu je umrla dne 14. nov. 1918. Bodi vrlemu sloveoskema mlad^aiču tuja zemljica lahka! ,,;ij >¦ ^ V Sv. Janž na Dravskem polju. Piše se nant: V\ četrtek, 27. marca ob enih po noči so oropali trgovinoi sester Fereačič trije vojaško oblečeoi roparji. Skozi streho, so pnšli v hišo, se predstavili kot boljševiki ter zahtevali naj se jira izroči zlato, ki ga seveda niso imele. Oborožeai so bili s samokresi in aoži. Medtetn, ko je edenIstražil obe sest|-i, da se nista smeli gaaiti, sta druga dva preiskovala vso hišo, kar je trajalo eno uro, pobrala ves deaar, tobak, kruh ia mnogo drugih reči. «Stražnik» je-, govoril tadi dobr« nemški. ^ g^.j