Štev 10.
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana.
8. marca 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
„Vredništvo in upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik : Klekl Jožef, vp, plebanoš v Črensovcih.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce. Prekm.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom‘‘tri dinare. Ki naroči 1|4,  1|2  ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
Blok bratskoga sporazuma na deli.
Ugledni i svetovnoznani europski listi, ki so dosta pisali o volitvaj v Jugoslaviji so o opozicionalnih strankaj izpovedali najbolšo sodbo. Povdarili so, da je opozicija, ki bo nastopala proti politiki, kakšo je vodo PPŽ. režim dozdaj, močna, da je Železna, ar je dobro organizerana i trdno zdrüžena. Kak so meli istino, še vidi iz dogodkov zadnjih dni, v šterih igrajo voditeli bloka narodnoga (bratskoga) sporazuma glavno vlogo.
Dobro se zavedajo, da je Ijüdstvo njüvo politiko, ki so jo vodili do zdaj, odobrilo, zato jo bodo nadelüvali celo bole odločno kak do zdaj. Pri volitvaj so dobili prek 300 jezer glasov več, kak vladnivi stranki, ki sta ponücali vsa dopüščena i protizakonita sredstva, da bi izšli iz volilnoga boja kak zmagovalki. Gda sta Pašič i Pribičevič v prvih hipaj po volitvaj lovila na levo i pravo v svojoj neodločnosti, da bi zakrila svojo zgübo, ki jiva je zadela z volitvami, so voditeli protirežimskih strank začnoli s premišlenim delom. Zbrali so se v Belgradi, da pretresejo položaj, ki je nastao po 8. februari i da določijo smer svojemi nadalnomi postopanji. O svojem posvetüvanji neso dali na svetlo nikših poročil. Komaj 25. februara so naslednje obvestilo;
1. Zastopniki sporazumnih strank ugotavlajo, da so njüve stranke odobrile politiko narodnoga sporazuma i da so pri teh volitvaj izvoljeni z izrečnim naročilom, da to politiko izvedejo do konca. — V drügoj točki pravijo, da so stranke, iz šterih obstoji zdašnja vlada, izkltičene od dela za sporazum i da blok sporazuma z radikalnim klubom kak celotov nemre vküpno delati. — Na konci, obvestila pravijo o postopanji PPŽ. režima:
Zastopniki bloka narodnoga sporazuma ugotavlajo, da je takše postopanje brez zakonske podlage i zavolo toga navadno nasilje i izjavlajo, da sporazume stranke v slučaji, če bi vladno nasilje zabranilo izvolitev če tüdi samo ednoga narodnoga poslanca, da ne bi mogeo priti na sejo narodne sküpščine, povzemejo najodločnejše ukrepe, da zabranijo vstvaritev takšega nevarnoga dogodka.
S tem odločnim stopajom je blok pokazao, da se boja ne boji, z ednim pa je tüdi na laž postavo svoje nasprotnike, ki so po svojih novinah raznašali glase, da blok razpada, da se je dr. Korošec od njega ločo i se začno pogajati z radikali. Takše odločnosti Pašič i Pribičevič nesta pričaküvala, zato so vplivali na njiva sklepi porazno. 1 tüdi lehko. V parlamenti bota
mela samo kakših deset glasov večine. Bojati pase njima je, da vsi radikalne ne bodo več slepo bogali Pašiča, nego se bodo odločali slobodno tüdi proti njemi, če bo potrebno. Potem pa večine več nega. Nasproti pa bo stao blok, v šterom vsi mislijo kak eden, ar leži vsem na srci, da pride v našoj državi do mira i zadovolnosti, to pa se dosegne samo s tem, da se vsi trije narodi bratsko sporazumejo.                   Fr. K.


Podpore narodove
prihodnosti.
Francoski list je pred dobrim mesesom priobčo zanimive podatke.
Dvanajst prostozidarskih i socialističnih f ancoskih ministrov ma samo troje dece. Eden ma dva, eden ednoga i ostalih deset niednoga.
Proti tomi so postavili drüge podatke. Izšli so iz podstave, da družine, v šterih je edna kotriga postala nüna, lehko imenüjemo za dobre katoličanske drüžine Pozvali so teda kotrige ednoga francoskoga nünskoga reda, da vküpspišejo, kelko brate majo i če je šteri med temi v zakonskom stani, kelko dece ma. Po takšem računanji se je pokazalo, da drüžinske kotrige redovnih sester tvorijo 3067 drüžin i v teh je sküpno 21.616 dece. Povprečno teda pride na drüžino 7 dece.
Francoskoj državi zdaj v oči mečejo, da edno dečji red, bole še pa grešnejši brezdečji zakoni povzročajo, da število prebivalcov ne narašča. Zdaj je tü odgovor, komi moramo pripisati propadanje trancoskoga naroda: prostozidarskim i socialdemokraškim brezvercom. 1 komi se trbs zahvaliti, da se ne pogübi popunoma ? Edino drüžinam, ki živejo versko živlenje.
Francoska katoličanska zveza.
Taki v začetki Herriotove vlade so se začnoli francoski katoličani močno gibati. Komaj je Herriot s svojimi naredbami nastopo proti katoličncov, s tem da je da ukiniti poslaništvo pri papi v Rimi i drügi zapovedi i prepovedi, so spoznali, da je nevarnost velka, za to se morajo oglasiti. I se so oglasili. Po francoskih varašaj so se na deset jezete zbirali verni katoličanci i so protesterali proti Herriotovim protiverskim naredbam.	
Sprevideli pa so, da so slabi, ár neso organizerani. I začnola se je zbüjati misel po zdrüžitvi, po nekšoj zvezi, v šteroj bi lehko
vküpno naslopali proti krivicam i za pravice katoličanske Cerkve na Francoskom. I ta miseo se je obistinitila. Ustvarili so zvezo, v šteroj je do poldva miljona vernikov, ki so odločeni za boj. Zveza neje politična, ar so njeni člani lehko verniki, pristaši vseh različnih strank. Njeni cil neje, voditi priliko, nego braniti vero i Cerkev. To je povdaro v svojem govori predsednik zveze, general Castelnau.
NEDELA.
II. v posti. Evangelij sv. Mataja XVII. 1—9. Spreobrazenje Kristušovo je predkep nebeskoga veselja, to je predpodoba nebeskoga veličanstva.
Predkratkim smo čüli Jezusa: „ovo idimo gori v Jeružalem i spunijo se vsa, štera so pisana po prerokaj, ar se oda poganom i bo ošpotan i bičüvan i oplüvan; i gda ga zbičüjejo, ga vmorijo i tretji den goristane.“ Dnes pa ga vidimo na visokoj gori, gde se je preobrazo. „Njegov obraz se je sveto kak sunce i njegovo oblačilo je poslalo belo kak sneg.“
Prva prilika nam kaže Kalvarijo. Jezuša križanoga, drüga pa goro poveličanja Jezušovoga. Kalvarija je podoba našega zemelskoga živienja, gora spreobrnjenja pa je podoba nebeske radosti.
Što pa pride na goro poveličanja? Pozvani smo vsi, a na njo pride samo tisti, ki hodi za Kristušom. Hoja za Kristušom pa je v tom, kak je sam povedao: „Če što šče priti za menov, naj vzeme svoj križ na svoje rame i hodi za menov“. To se pravi, da če što šče priti za Kristušom na goro poveličanja. mora iti z njim tüdi na Kalvarijo.
Kak srečni so bili apoštoli na gori, gda so videli poveličanoga Jezuša. Kak srečni pa bomo mi, če pridemo v nebesa. Pojdimo na Kalvarijo za Jezušom, da ednok tüdi lehko pridemo na goro poveličanja!
Glasi.
Slovenska Krajina.
Podružnica voj. inv. v M. Soboti naznanja, da vse posle svojih članov zvršavle samo po nedelaj od 8. do 12. vöre predpoldnom, v prostorih gostilne g. Péterka. Nadale, da so prišla letna uverenja za polovično vožnjo na železnici za leto 1925, štere si vsaki član v omenjenom Časi lehko prevzeme.
Novi svet.
Spisao : 1. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Njeva sta bila na prijetnoj toploči. Tisti mraz njima neje stepao slabotnoga tela.
Kda je Mari videla, da že spita, je pihnola posvet i je utrüjeno sela na posteo. Vroči obraz je zakopala v vankiš i je pritko jokala.
Zdaj že tüdi ona ma prijatela, šteriva jo bota lübila.
Dve mali srčeci. Majčkena, slabotna toplota v ledenoj mrzloči sirotinstva. A toplota, sunčni žarek, živi, v lübeči, nepokvarjeni srci.
3. Srenski dnevi.
Gda sta se Elemér i Trezika zbüdila, je Mari že zakürila, naložila ogenj v kühnji, spucala je gospodove črevle, ka bi že včeraj zvečer morala opraviti; a neje mogla, ar sta jo deteti zadržali.
Tmično je še bilo : a Gohér se je pripravlao. Ob devetoj vüri mora biti v varaši, da bo
navzoči pri spišüvanji sorodnikove zapüščine.
Celi den se neje prikazao. Gohérca je opoldne že jako mrmrala, da še izda ne pride. Izgovor se zna bo meo. To bo pravo, da so ga uradni posli zadržavali; a njoj zaman guči. Uradni gospodje neso tak marlivi, da bi celi den aldüvali. Nego je v varaši zadosta poznanih prijatelčkov, zdaj, gda nje ne poleg, sveta istina, da zablodi v kakšo krčmo i kesno večer, mogoče ravno natrkani pride domo. Nazadnje še dobi eden tao oskrbniških penez (je tüdi potrebno, ar deca jejo), i Če se zmeša, še jih tam püsti krčmari, cigani. No, samo to naj vüpa napraviti  
Ar pa jo je te domislek, ka je nazadnje samo navaden domislek bio, jako mantrao i čemeri so takši v človeki, da neje dobro jih zadüšiti, kak z močnim zatikom vino, ki je začnolo vreti, da bi nastala iz njega pöžga, nego trbe püstiti, da se zbrboče, ar inači v človeki samom napravi škodo njena napinjajoča moč: je Gohérca najprle na Mari, na to pa na deteti izkla te peneči tok svojega napinjajočega srda. Dnes je čüdno nemarna i neopačna bila
ta slüžkinja; ne je zbrisala stolcinih nogač, tüdi na vrhi sklednjeka je püstila prah, zafrig je osmodila, tak da so ga morali vlejati v ščavo ... Neje mogoče od sleda do sleda zasledüvati falingo, s šterov je dnes nesrečnica pozročila gospodinjino razdraženost.
Če pa neje skrbno zbrisala praha s poništva, še v vekšo nevarnost sta spravili hišni red i čistobo deteti, ki proti vsoj žalosti i potrtosti nesta mogli protistati svojoj naravi i sta začnoli veselo skakati.
No bilo je grmenje !
Kak tak plemenito srce mata? Lepo. Očo so komaj včeroj pokopali, njevi pa skačeta. Na lepo dostojnost jiva je navčila JuIiška. Mislita, da sta doma. No ja, doma sta, tüdi šče, da bi se doma čütila. A to je Čisto inačiši dom. Toga ne püsti prevroti. Naj se včita reda, dostojnosti. Takša naj bo hiša, kak kapelica. Če se ščeta špilati, tam je dvor. Tam pa le zdaj velko blato. No naj pa sedeta v kot; Elemér naj vzeme naprej knige, Trezika iglo za štrikanje, potem pa se naj ne geneta do obeda.	(Dale.)
4
N O V I N E
8. marca 1925,
 Dr. Anton Medved †. Po štiri dneveom betegi je 26. februara ponoči zatisno od zemelskoga trüda i dela zmantrane oči k večnomi počitki profesor veronauka na mariborskoj državnoj gimnaziji, dr. Anton Medved. Izročo je preblago düšo svojemi Stvarniki, šo je po plačilo, ki si ga je v zemelskom živlenji zaslüžo. Za Boga je delao v celom svojem živlenji — kak je sam večkrat pravo — zato je šo k Bogi. Pokojni je bio blaga düša, smileno srce. Za vsakšega sirmaka je meo odprte roke. Posebno pa je lübo mladino, štero je zgajao prek tresti let. Toj je bio pravi oča; brano jo je, vodo jo i njoj je davao tanače. Što je bio Medved, je pokazao njegov sprevod, šteroga je začno i do stolne cerkve vodo presvetli nadpastir — mariborski püšpek — od stolnice naprej do cintora  pa stolni dekan, kanonik dr. Tomažič. Na jezere Ijüdi ga je sprevajalo na zadnjoj poti i gda so spadnole prve grüde zemle na drevo v jami, so se zaskuzile oči mladih i starih; vsi so jokali, ar so se zavedali, da so zgübili dobroga očo, vernoga prijatela.
 Prostovoljno gasilno drüštvo v Rankovcih se zahvaljüje vsem, ki so preplačali vstopnino ob priliki naše prireditve, tüdi onim, ki so prireditev ne posetili i so vstopnino poslali. Posebno pa g. Obali, da so nam prepüstili svoje prostore, i za dobro postrežbo. — Za drüštvo : V. Šohar, tajnik.
Zanimivosti.
Govornik i somar. Francoski kral Henrik IV. je prišeo v mali varaš. Sprijali so ga veličastno. Gda je župan začno s pozdravnim govorom, je nekši somar v bližini začno tak kričati, da je govornika prekričao. Kral je pravo „Gospoda mojiva, govorita eden za drügim, ovok niednoga ne bom razmo.“
Dobro zadeo. Berlinski doktor dr. Frerichs je bio jako originalen i sirov. Nekša betežnica ga je že večkrat razdražila i zato je ne marao. Ednog ga sreča na cesti i prle kak bi njoj mogeo vujti, ga je že prijela i njemi je na dugo i šürko razlagala, ka jo teži. „Dobro“ je pravo „bomo pogledali. Zaprite oči i pokažite mi jezik. Napravila je tak, on pa je v najvekšoj nagloči premino za bližnjim voglom.“
Čüden hotel. Davkar varaša Petfall v am. državi Teksas je odpro čüden hotel, brez vratarov i blagajnikov. Napravo je čisto navadno. V folaši na tablici so številke sob; številke zasedenih so prekpotegnjene. Izbereš si sobo, zapišeš svoje ime v knigo i prek potegneš številko na tablici; na to vzemeš klüč za sobo. Prostori so jako lepi. Če šče gost odpctüvati, dene penez za sobo v koverto, zapiše na njega številko sobe i ga vrže v nabiralnik. Dozdaj je samo eden gost „pozabo“ poravnati svoj dug. Gospod davkar je jako zadovolen. Vsakših 14 dni pride v hotel, odpre nabiralnik i prešte svoj dobiček. „Če so moji gostje zadovolni,“ pravi g. davkar, sem jaz tüdi.“ Neprestanoma dobiva zahvalna pisma od prenočüvalcov, ki so veseli, da jih ne mantrajo vratari, plačilni natakari i ka je še drügoga osobja.
Gospodarstvo.
1. Zrnje. V Novom Sadi:
100 kg.	pšenice	400	Din.,
„	žita	300	,,
„	ovsa	300	„
„	kukorice	180	„
2. Živina:
govenska:	teoci:	svinje
v Zagrebi 1 kg. 24—27 D. 25 -29 D. 28—32 D. v Ljubljani „	20-23 D. 25—27 D. 20-25 D.
3. Krma.
Sena m. 90—125 D., slame m. 70.—100 D.
Zagrebečka borza dne 4. marca 1925
Amerikanski dolar, 1 dolar	D 59.
Austrijska krona, 100 K	D 0.0875
Čeho-Slov. krona, 1 K	D I 83
20 kronski zlat	D 226 50
Francoski frank, 1 frank	D 3125
Madjar. K 100 (nova em.)	D 0 08575
Švic. fran., 1 fr.	D 11-88
Talijanske lire, 1 lira	D 2 4735
Zürich :
Dinar, 100 Din	Šv. frcs 8.40
Pošta.
V. N. M. Sobota. „Pisma“ ne moremo objaviti. Je neke ko preveč nečasinikarsko sestavleno. Spada bole v kakši napadalnopolemičnl list. „Novine“ pa to neso i tüdi neščejo
biti. Drügič kaj bole primernoga, kakše novice iz murskosobočke okolice. Z. Pomurski. M. Sobota. „O. na p. v tüji sv.“ bo morala malo počakati. Telko je najmre drügih aktualnih pitanj, da za njo nega mesta. Kak „podlistek“ je nemremo objaviti, ar toga že mamo. Ob priliki pa že pride na svetlo. Kaj drügoga pošli iz vašega živlenja| Jurij Kozar. Martinje. Novine so odposlane za 8. i 15., či ste je nej dobili, pozvedite na pošti, što je dol zeo mesto vas Novin vam pošilamo 12. Či kaj zvedite nam javite. Mihal Kozar. Satahovci. Kalendarje sfalili.
MALI OGLASI
        Naprodaj je edno lepo posestvo, štero meri 22 plügov, obstoječe iz hižnogo in gospodarskoga postopja. Ščepi sadovnjak njive, pašnjek senožati. log i gorice vse v najlepšem stani. Pojasnila se dobijo on posestniki KAMLER ANTONI v Krčevinaj hiš št. 87. pri Wurberg pri Ptuji.
Pri Sv. Sebeščani v plivanošovom logi je vsefele lepi les vsako vöro k odaji.
Na prodajo
v MURSKOJ SOBOTI 4 hiže, 2 travnika, 3 njive, v NORŠINCIH 3 njive,
1 log, v MARIBORU 2 hiži, v šterih obstoji in se lahko napravi trgovina. Informacije izdaja :	
   advokat dr. ŠÖMEN LAJOS v Murski Soboti, Prekmurje.
Prvrstno jabolčnico
ima za oddati
UPRAVA   VELEPOSKSTVA
v Gornji Lendavi.
Na prodaj
eden žuti žrebec 12 let star. čiste belgijske fajte, brez vsakše hibe. — Zvedi se pri Franci Horvat v Dobrovniki.
Eladó
egy sárga csödör, 12 éves, eredeti belga, minden hiba nélkül. — Brdeklodni lehet Horvat Ferencnél Dobronakon. 
VABILO   na   REDNI   OBČNI   ZBOR,
ki ga bo imela kolektivna obrtna zadruga
za doljnelendavski okraj v Dolnji Lendavi dne 15. marca 1925 ob 10 uri v hotelu „Krona“ v Dolnji Lendavi.	
Dnevni red :	
1.	Poročilo predstavnika.	
2. Pregled blagajne.	
3. Poročilo odbrnikov
4 Pristop k Zvezi obrtnih zadrug.
5. Ureditev delovnega čas.
6. Slučajnost.
Predsedstvo.
Skoro nova parna žaga
„Vollgater“ z vsemi pritiklinami vred stoječa v bližini Bleda ob Savi na Gorenjskem se pod ugodnimi pogoj takoj proda. Cenjene ponudbe oz. vprašanja pod „parna žaga“ na upravo lista.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA ,
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago III:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Ch:cagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. d.) 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov Gotovščine ma drüštva 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop I bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovci, Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago III. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1924.
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Štefan Ros, tajnik Mihael Gjörek, podtajnik Jožef Čurič, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Štefan Kavaš, nadzorni predsednik Matjaš Zver, račune-voditeli Štefan Ritlop i Paveo Tkalec, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Hranilnica   i   posojilnica   v   Črensovcih
r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek. Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8%; vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9%, vezane vloge od 5000 Din
naviše pa po 9½%.
Vlog stanje je že nad dva milijona.
Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavupajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmet je z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.