Domoznanski oddelek 35
PTUJČAN
1999
352(497.12 Ptuj)
6005691,8
21.	SEPTEMBER/KIMAVEC 1999
STARSI, KAKO (NE)VARNA JE POT VAŠEGA OTROKA V ŠOLO IN DOMOV?
PREJEMNIKI PRIZNANJ MESTNI OBČINI PTUJ
* NAJLEPSE OCVETLICENE HIŠE V

MESTNI 03CINI PTUJ V LETU 1999
%, * A^
IZŽREBANI NAGRAJENCI KRIŽANKE
:oto: Branko AMBROŽIČ

V šolskem letu 1999/2000 je začelo s 7. septembrom obiskovati osnovno šolo preko 238 prvošolčkov na območju Mestne občine Ptuj. Za njihovo varnost na poti v šolo in domov skrbimo starši, učitelji, policisti, člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj ter člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj (v nadaljevanju SPVCP).
Policisti Policijske postaje Ptuj in člani sveta SPVCP so v času počitnic pregledali šolske poti, ki so določene v načrtih osnovnih šol. Potrebno bo obnoviti talne označbe, označiti šolske poti s talnimi označbami in vertikalno prometno signalizacijo, posamezne prometne znake pa zamenjati z novimi. Mnoge od šolskih poti niso prehodne, ker vozniki na njih parkirajo vozila in s tem izrinjajo pešce na vozišče !
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU MESTNE OBČINE PTUJ
ovito je, če znaš slikati lepe rslike, postavljati arhitekturne mojstrovine, pisati odlične romane ali umeteljno govoriti pred množico. Toda obvladati samega sebe je še večji prispevek človeštvu in samemu sebi. Ravno to zadnjo sposobnost ima sila malo ljudi, kar je bilo še posebej opaziti v času glavne turistične sezone in z njo povezane povečane gneče in nevarnosti na naših cestah.
Cneča in nevarnost so okoliščine, ki vplivajo na agresivnejše odzivanje udeležencev v prometu in ljudi nasploh. Vendar pa smo le ljudje tisti, ki se edini lahko v oteženih pogojih recimo vožnje odločamo ali bomo ohranili »mirno kri« in trezno presodili, da nam zaenkrat še ne grozi fizična poškodba in da ni ogroženo naše življenje ter da najbolje ravnamo, če se v gostem prometu in zastojih na cesti prilagodimo trenutnim razmeram in okolici ali pa bomo »izgubili živce« in se ravnali po «nagonskih programih naše nižje zavesti«, ki je našim prednikom pomagala, da so preživeli sredi vsakdanjih groženj smrti in nevarnosti v divjini -s takšnimi nasilnimi poskusi obvladovanja nepričakovanih situacij v prometu sprožamo najbolj dramatične razplete na naših cestah in temu smo vsi, ki smo vsakodnevno prometni udeleženci, pogosto priče.
Trezne presoje, razumevanja in prizanesljivosti smo sposobni le ko smo umirjeni in te lastnosti bi morali imeti šoferji, še posebej v tem mesecu, ko se je pričelo šolsko leto in so se na cestah, ob špicah prometa znašli šolarji, med njimi tudi najmlajši, še nevešči ravnanja in vedenja v gneči in hrupu.
Sodobna civilizacija nas je pripeljala tako daleč, da smo razvrednotili lastnosti kot so razumevanje, prizanesljivost, ... ter usodno posegla v spremembo vlog, ki jih vsakodnevno igramo, predvsem pa je nekaterim (največkrat materam) naložila veliko pretežko breme obveznosti in odgovornosti za obnavljanje naroda, kot jo zmorejo prenesti. Tako zaradi nenaravne delitve odgovornosti, predvsem pri zagotavljanju eksistenčnih pogojih za življenje, vse pogosteje vse več ljudi svojo nemoč izraža na agresivne, nesprejemljive načine in to kjerkoli, tudi na cesti.
Napadalno vedenje je v naši družbi dobilo izredno veliko pojavnih oblik; od odkritih fizičnih napadov na predmete in osebe, verbalnega nasilja, do nešteto nians rafiniranega psihičnega nasilja, katerih posledice niso tako transparentne kot pri fizičnem, zato pa veliko globlje in trdovratnejše. Na pohodu so avtoagresivne oblike vedenja, posebej značilne za Slovence, kot so psihosomatske motnje in bolezni (povišan krvni pritisk, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen), prisilna vedenja in motnje prehranjevanja kot sta bolezni anoreksija in bulimija (ti dve usodni bolezni se pojavljata pri otrocih in mladostnikih, najpogosteje pri dekletih), zasvojenosti s poživili, mamili, pomirjevali,
tabletami, televizijo, reklamami, zasvojenost s pripadnostjo neki etnični ali rasni skupini, organizaciji, združenju (posledica česar je diskriminacija drugačnih npr. rasizem kot najskrajnejša oblika) ..., izpostavljanje nevarnostim pri mladostnikih npr. divja vožnja in kot najhujša oblika nasilja nad sabo poskusi samomora kot opozorilo in na koncu samomor Avtoagresivno (npr. alkoholizem) in agresivno vedenje nasploh (npr. znašanje nad otroki) so strokovnjaki pričeli v zadnjih letih pogosteje opažati pri ženskah.
S pridobitvijo ekonomske in družbene osamosvojitve si je ženska pridobila višji položaj v družbi, hkrati s tem pa je prevzela dodatno breme - tisti del nalog, za katere je bil zadolžen moški. Poleg materinstva je prevzela tudi skrb za zadovoljevanje materialnih potreb svoje družine. Posledica tega je na eni strani utesnjevanje in onemogočanje poslanstva matere, po drugi pa izgubljena identiteta moškega - očeta. V mnogih družinah je porušeno ravnotežje med partnerjema zaradi potrebe moškega, da bi dokazoval svojo vlogo, ki jo v resnici ne opravlja več. Zato svojo nemoč in izgubljenost izraža na različne nesprejemljive načine kot je npr. izkazovanje fizične premoči, ... Pogosto je zaradi tradicionalnih patriarhalnih vrednot odrinjen tudi od vzgoje otrok in gospodinjskih opravil oz. njegova vloga tukaj ni enakovredna z vlogo matere. Zaradi moralno priznanih vlog, ki bi jih v naši družbi naj opravljali moški, si marsikateri oče še ne upa prevzeti nalog in odgovornosti, ki jih družina dandanes potrebuje.
Kljub veliko preventivnim in kurativnim programom in ogromnim finančnim sredstvom, ki jih družba vlaga v preprečevanje in odpravljanje ali vsaj lajšanje posledic nasilja, ni opaziti zmanjšanja nasilnega vedenja. Najbolj zaskrbljujoče je nasilje v družini kot osnovni celici družbe.
Vedno več je ljudi in organizacij, ki se ukvarjajo s problemom naraščajočega nasilja. Nekatere »ženske« organizacije pri nas in v svetu, ki kot najbolj perečo obliko nasilja izpostavljajo nasilje nad ženskami in otroci kot fizično šibkejšimi, pripisujejo moškim največ odgovornosti za takšno stanje. Izhajajo pa iz dejstva, da so na vodilnih in odločilnih mestih v družbi pretežno moški in imajo zato tudi največ možnosti in vpliva na oblikovanje odnosov med ljudmi. In smešno je to, da na aktivnosti teh organizacij zaide malo moških, tistih torej, ki imajo po njihovem prepričanju moč in bi jih treba
Policija bo nadzirala prekoračitev največje dovoljene hitrosti z merilci hitrosti zlasti v bližini vrtcev in osnovnih šol ob katerih potekajo prometne poti z gostejšim prometom (Rogaška cesta, Grajena, Volkmerjeva c.)
Ob začetku šolskega leta naj šole starše predšolskih in šolskih otrok temeljito seznanijo z izbranimi varnimi šolskimi potmi.
STARŠI	¡no sodelovanje v
Pripravite otroke za s	^ spVCP vam
prometu. Osnovne	¡nformacijami.
lahko pomagaj s st oko	ŠOLSKIH
OTROKE SAMI POPPL*,nevarnos,i, prometni POTEH! Opozarjal j	ozarj„jte pred
red i„ (ih kasneje »	somo p0
odhodom od doma, «
varal poti da šole-	vidljivosti
otroci noj ponoc. ra ob z ^ ^ ^ „osl)0 (megla, močno sni* I > Ma„ i0,arfi in otroci
1:" po oporoPljojo zraven odsevmEo '£%%0 RUTICO oEolivroto.
m W. sftirmS)
pritegniti ter »ozavestiti«. Na njihovih seminarjih, predavanjih, .. se namreč moški lahko identificirajo edinole z vlogo krivca. Zato pa tudi tiste redke posamezne moške, ki tjakaj zaidejo po službeni dolžnosti, iz radovednosti ali iz kakega drugega nagiba, ne pritegnejo, temveč odbijejo. S to namenjeno jim vlogo nasilneža in krivca se ne more noben sprijazniti, počuti se namreč diskriminiran.
Verjeno ni potrebno poudarjati, da so tudi moški žrtve nasilja, tudi ženskega.
Svetovno priznani psihoanalitiki, ki so preučevali množično psihologijo (K. C. jung, S. Freud, Adler) so prišli do zaključka, da so si množice skozi zgodovino človeštva na vodilne položaja vedno izbirale in postavljale posameznike, ki so izžarevali moč, trdnost, samozavest, odločnost, ...To so lastnosti, s katerimi se množica želi identificirati. In kot zgodovina potrjuje so taki posamezniki največkrat moški (že po svojem biološkem ustroju), ženske pa izjemoma. Moški sami po sebi torej niso krivi, da jih je narava obdarila s temi lastnostmi in igrajo vloge vodilnih. Žensk niso namenoma odrinili od teh ključnih družbenih pozicij. Pogosto se prav na teh položajih moški počutijo ujete. Najslabše kar lahko ženske naredijo sebi, je to, da svoj položaj rešujejo tako, da moške označujejo kot nasilneže, krivce, ..in zahtevajo posebne privilegije zase, da bi bile zaščitene pred njimi. Tako samo poglabljajo konflikt med spoloma in umetno ustvarjajo nestrpnost še tam, kjer je doslej ni bilo. Če se želi ženska počutiti enakovredno moškemu, si mora najprej priznati, da je za življenje, čeprav drugačna, prav tako dobro usposobljena kot moški in da sta za vsak konflikt potrebna najmanj dva.
Če eden izmed njiju ne želi spora, tega ne bo. Kajti kriv ni samo tisti, ki žali, ampak tudi tisti, ki žalitve sprejema oz. jih dopušča.
Ženske in vsakdo izmed nas, ki želi spreminjati in ozaveščati druge (npr.
po principu raznih feminističnih organizacij - moški so nasilneži, ženske je potrebno pred njimi zaščititi, ženskam morajo odpreti vrata do vodilnih položajev, ženske ne smemo dovoliti, da nam moški delajo krivice in nas izkoriščajo, itd. in tako bo družba postala srečnejša, ljudje pa enakopravnejši) se mora zavedati, da mora te druge najprej sam sprejeti takšne kot so, brez postavljanja pogojev. Ko lahko človek sprejme soljudi; partnerja, otroke, sodelavce, starše, sorodnike, prijatelje,... takšne kot so in se ga zaradi njihovega ravnanja ne lotevajo čustva kot so bes, jeza, ljubosumje, nevoščljivost, obup, ... šele takrat bo morda opazil, da se drugi do njega obnašajo strpnejše, prijaznejše. Predvsem pa mora sprejeti sam sebe takšen kot je. Kar pa ne pomeni, da moramo prenehati s svojimi dejavnostmi, postati pasivno orodje v rokah drugih in jim slepo slediti ter zatirati svoja čustva in naravnanosti.
Večina ljudi si celo življenje prizadeva, da bi prilagodili svet in ljudi svojim notranjim predstavam o tem, kakšni bi moral biti. In zato porabijo vso svojo energijo in celo zdravje. In to kljub temu, da jih lasten organizem in okolica nenehno opozarjajo, da so taka prizadevanja brezplodna. Ta boj se na koncu vedno pokaže kot jalov. Ljudje se včasih res zelo trudimo, da bi trpeli.
Zapustimo to slepo ulico in osvobodimo se zasvojenosti, ki obvladujejo naš um in nam preprečujejo, da bi se uskladili s finejšimi vibracijami ljudi in okolja. Odkrijmo potenciale, ki so nam vsem dani kot človeškim bitjem. Največ kar lahko naredimo, je, da ozavestimo sami sebe in se uskladimo z okolico ter živimo v sozvočju z ostalimi. Da bi to dosegli, pa bomo verjetno potrebovali celo svoje življenje, večini pa še to ne bo dovolj.
Najbolj spreminjamo in vzgajamo z dobrim vzgledom.
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400 - 630 - 20701. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 771-651, 772-731, telefax: 771-783, e-mail:moptuj@ptuj.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Oglaševanje: Liljana VOGRINEC, telefon: 040 23-99-11, telefax: 773-078. Oblikovanje, teh. urejanje, lektoriranje in tisk: GRAFIS d.o.o., Požeg 4, Rače, telefon 835-192, 835-230.
Uredništvo: Konrad R1ŽNER - LDS, Franc SAMOjLENKO - SKD, Hilda SLEKOVEC - SDS, Slavko BRGLEZ - SLS, Simon STARČEK - ZE Ptuja, Milan ZUPANC - DESUS, Boris GORNIK -ZLSD, jože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuj, Peter LETONjA - SNS, Ignac VRHOVŠEK - DS. Naklada: 8.750 izvodov, javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brezplačno prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov.
MESTNI SVET
PtrBjptranvfillfsis Mfiflmm TFBSPiR
NA 8. SEJI KONČNO IZGLASOVALI SKLEP O SOFINANCIRANJU GIMNAZIJE
Že skoraj dva meseca je minilo od zadnje redne seje mestnega sveta. To poročilo o odločanju in razpravljanju svetnikov torej ne bo prav sveže, saj ste si verjetno marsikaj že prebrali v drugih lokalnih časopisih. Kot minula leta tudi letos Ptujčan v avgustu ni izšel, tako vam lahko poročamo o pomembnejših odločitvah z 8. seje šele sedaj.
8. seja je zaradi obsežnosti dnevnega reda potekala v dveh delih, 26. in 29. julija popoldne.
Izjemoma so se je udeležili Matjaž Vrčko, državni sekretar za investicije pri Ministrstvu za šolstvo in šport RS, Branko Kumer, direktor Šolskega cen-
tra Ptuj, in Meta Puklavec, ravnateljica Gimnazije Ptuj. Na sejo so bili povabljeni, da bi spremljali odločanje o predlogu sklepa o sofinanciranju izgradnje gimnazije na Ptuju in podrobneje predstavili projekt izgradnje gimnazije ter svetnikom dali dodatna pojasnila.
{¡štLKP © §®(P0KE(M©0(M[MUy	©OiMaspl IM (FfdOcDdJ)
O predlaganem deležu Mestne občine Ptuj pri sofinanciranju novogradnje ptujske gimnazije je tekla obširna razprava že na 7. seji mestnega sveta, o kateri smo poročali v julijskem Ptujčanu. Želja po izgradnji gimnazije na Ptuju, je že precej stara. Zadnja rešitev, da bi prišli do nove gimnazije, je bila predstavljena v projektu investiranja v šolski prostor v predlogu Zakona o najetju kreditov pri Skladu Sveta Evrope za socialni razvoj. Ta zakon je bil sprejet v državnem zboru že lansko leto na 23. izredni seji. V tem projektu je predvidena tudi izgradnja ptujske gimnazije, in sicer s sredstvi evropskega kredita (predvidena so sredstva v višini 981.079 milijonov SIT). To je torej zakonska osnova, na podlagi katere lahko pridobivamo sredstva v letošnjem letu in v letih 2000 ter 2001. Želimo pa, da bi bila finančna konstrukcija za gradnjo gimnazije zaključena; tako bi bila zagotovljena možnost, da gimnazija v šolskem letu 2000/2001 sprejme dijake v novem objektu. Dodatnih 140 milijonov SIT, (glede na že podpisano pogodbo z MŠŠ o 68 milijonih SIT, ki jih bo prispevala MO Ptuj) naj bi mestna občina zagotovila deloma za nadstandard kulturne dvorane, ki si ga moramo sami finan-
cirati, deloma pa kot prispevek, da bi bila gimnazija čim prej zgrajena. 200 milijonov SIT naj bi mestna občina prispevala k investiciji v objekt gimnazija, ki v celoti znaša 1.320 milijonov SIT.
Na poziv župana, predsedujočega na seji, je Matjaž Vrčko, državni sekretar za investicije MŠŠ, pojasnil delež sofinanciranja naše občine v izgradnjo gimnazije. "Razlog, da iz leta v leto prelagamo investicijo v ptujsko gimnazijo, je preprost - pomanjkanje denarja. Zato se prelagajo projekti, ki še niso v izvajanju. Lani se je pokazala možnost za dodatna sredstva za investiranje v Republiki Sloveniji iz t. i. pariškega kredita. Ta sredstva pa so manjša, kot so bila predvidena v zakonu o najetju kredita. Zato so se na ministrstvu odločili, naj lokalne skupnosti, ki želijo novogradnjo ali adaptacijo srednjih šol, svoj interes izkažejo s sofinanciranjem v višini 25% vrednosti investicije. Skratka, lokalne skupnosti delno sofinancirajo investicijo, ko je že v teku, kajti vračilo pariškega kredita gre v breme države oz. ministrstva za finance. Iz programa pariškega kredita je za ptujsko gimnazijo predvidena 1 milijarda SIT. Zaradi dodatnih zahtev, ki naj bi
izboljšale delo v gimnaziji, pa tudi zaradi izvajanja določenih aktivnosti, pomembnih za lokalno skupnost, je investicija nekoliko višja. Vložek MO Ptuj v višini 200 milijonov SIT, ki bi jih MŠŠ potrebovalo v letih 2000 in 2001, bi omogočil, da bi MŠŠ uresničilo izgradnjo gimnazije do prihodnjega šolskega leta. Verjetno bi se izgradnja gimnazije začela v predvidenem roku, četudi občina ne bi zagotovila tega deleža, zamaknil pa bi se rok za dokončanje ali pa bi bil objekt gimnazije manjši," je razložil Matjaž Vrčko. V izčrpni razpravi, v kateri so sodelovali Miroslav Letonja (SNS), Ana Ostrman (ZLSD), Lidija Majnik (LDS), Marija Strelec (SKD), Vladimir Aracki (SDS) in Rajko Fajt (SDS), je bilo državnemu sekretarju postavljeno več vprašanj. Med drugim je bilo izpostavljeno, da je ptujska občina doslej že zelo veliko prispevala h gradnji srednješolskega prostora s samoprispevki. Svetniki so tudi želeli zagotovilo, da je teh 200 milijonov SIT zadnji denar, ki ga bo morala MO Ptuj prispevati za srednješolski prostor. Po večurni razpravi so svetniki soglasno sprejeli obravnavani sklep. Nato pa še sklep, da sofinanciranje gimnazije na Ptuju ne bo vplivalo na izgradnjo osnovnošolskega prostora v MO Ptuj.
Sprejeta šolska zakonodaja je s svojimi podzakonskimi akti, predvsem z odredbo o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih šol, lokalnim skupnostim naložila, da si morajo pridobiti soglasje tiste oz. tistih lokalnih skupnosti, na območje katerih segajo njihovi šolski okoliši. Eden izmed pogojev za državne investicije v osnovne šole je urejen šolski okoliš. Problem OŠ Dornava, ki želi pridobiti državna sredstva za gradnjo šole (dela so že v teku), je v tem, da jo obiskujejo tudi otroci iz naselij, ki spadajo v MO Ptuj. Zato občina Dornava potrebuje soglasje k šolskemu okolišu OŠ Dornava, ki predvideva, da se v njihov šolski okoliš vključita naselji Sp. Velovlek in Pacinje, ki ležita na območju MO Ptuj. Otroci iz teh krajev obiskujejo OŠ Dornava že leta nazaj in tako tudi v bodoče želijo njihovi starši.
Mestni svetniki so o te razpravljali na 4. seji sklepa smo poročali v a
takratnem predlogu sklepa je bilo predlagano, da bi naša občina odstopila del šolskega okoliša (deli naselja Kicar, Pacinje, Podvinci in Sp. Velovlek), od kdder hodijo otroci v OŠ Dornava, sicer pa spada v OŠ Ljudski vrt, za dobo petih let Občini Dornava. Po petih letih pa bi isti del šolskega okoliša vrnil v MO Ptuj. "Takšen sklep bi bil nesmiselen in brezpredmeten (Vlada RS ga ne bi upoštevala), saj bi se pozneje lahko zgodilo, da bi bila OŠ Dornava prevelika. Občini se torej morata dogovoriti, ali se obravnavani del šolskega okoliša OŠ Ljudski vrt za vedno odstopi OŠ Dornava ali pa ostane v šolskem okolišu OŠ Ljudski vrt. Če se občini med seboj ne moreta dogovoriti glede šolskih okolišev, potem odloči vlada RS na predlog Ministrstva za šolstvo in šport RS. Dosedanja praksa MŠŠ pa je, da se odločijo v prid šole, ki jo otroci obiskujejo že leta nazaj," je pojasnil stališče ministrstva Matjaž Vrčko, ki je spremljal di to točko dnevnega reda.
Po razpravi podžupana Milana Čučka (LDS),
podžupana Mitje Mrgoleta (DESUS), Ignaca Vrhovška (DS), Milana Petka (SDS), Janeza Svrženjaka (DESUS), Ane Ostrman, Lidije Majnik in Rajka Fajta je podžupan Ervin Hojker, takrat predsedujoči na seji, ocenil, da je bila predlogu sklepa izražene podpora, zato je predlagal glasovanje.
Svetniki so z večino glasov sprejeli sklep, da MO Ptuj da soglasje k šolskemu okolišu OŠ Dornava za območje naselij Pacinje in Sp. Velovlek in s tem ne prevzema nobenih obveznosti do investicije in materialnih stroškov za dejavnost OŠ Dornava. Tako je otrokom iz omenjenih naselij omogočeno, da obiskujejo šolo, ki jim je zgodovinsko bližja in prometno varnejša, hkrati je upoštevana želja njihovih staršev. Občina Dornava se bo tako lahko prijavila na razpis za državna sredstva za investicijo v šolo, s tem pa je prevzela vse obveznosti za vzgojo in izobraževanje osnovnošolskih otroke, ki spadajo v njihov šolski okoliš.
MESTNI SVET
OSNUTEK ODLOKA O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKE UPRAVE
Ta odlok je eden izmed osnovnih aktov občine.
Z njim se določa delovno področje notranjih organizacijskih enot občinske uprave: urada župana (prej tajništvo župana), oddelka za splošne zadeve, oddelka za gospodarsko Infrastrukturo (prej oddelek za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo), oddelka za družbene dejavnosti, oddelka za finance in oddelka za gospodarske dejavnosti in druga vprašanja v zvezi z delovanjem občinske uprave.
Zaradi sprememb Zakona o lokalni samoupravi v novembru 1998 in zaradi ustanovitve Skupne občinske uprave s 1.7.1999 je potrebna sprememba Odloka o ustanovitvi in delovnem področju občinske uprave MO Ptuj.
Z odlokom, ki sedaj ureja organizacijo in delovno področje občinske uprave, je bil ustanovljen Občinski urad Mestne občine Ptuj. Po Uredbi o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave, ki se smiselno uporablja za organe lokalnih skupnosti (občin), je urad notranja organizacijska enota, zato je s tem osnutkom odloka predvidena sprememba iz "občinskega urada" v "občinsko upravo", kakor jo tudi imenuje Zakon o lokalni samoupravi. Osnutek odlok navaja šest notranjih organizacijskih enot: urad župana (prejšnje tajništvo župana) in pet oddelkov. V drugih členih osnutka odloka so predvi-
dene naloge posameznih oddelkov in urada župana. Pri oddelku za gospodarsko infrastrukturo se je obseg nalog zmanjšal, saj je del teh nalog prevzela s 1.7.1999 ustanovljena Skupna občinska uprava. Pri tem oddelku je tudi na novo naveden režijski obrat, ki je bil ustanovljen z Odlokom o gospodarjenju s stavbnimi zemljišči na območju MO Ptuj, kot to zahteva Zakon o stavbnih zemljiščih.
bi bil zadolžen za vodenje investicij.
Sledila je konkretna in natančna razprava po posameznih členih osnutka odloka. Medtem so se svetniki z glasovanjem opredelili do vsake pripombe posebej, kar pomeni da bo izglasovane pripombe predlagatelj upošteval, preučil in v okviru veljavnih predpisov vnesel v predlog odloka.
Namesto naziva tajnik občinske uprave se bo uporabljal naziv direktor občinske uprave v skladu z možnostjo, ki jo daje spremenjen Zakon o lokalni samoupravi.	^
V NADALJEVANJU SEJE V ČETRTEK, 29. JULIJA
Mestni svet je z večino glasov sprejel predlagani osnutek odloka z vsemi izglasovanim pripombami svetnikov med razpravo in pripombami Odbora za splošne zadeve ter Statutarno pravne komisije.
V načelni razpravi o osnutku odloka je Miroslav Letonja
predlagal, naj se vodenje investicij (kadar MO Ptuj nastopa kot investitor) črta iz seznama opravljanja nalog pri vseh tistih oddelkih občinske uprave, kjer so te naloge v osnutku odloka opredeljene. Zato naj župan imenuje strokovnega delavca v občinski upravi, ki
POBUDE IN VPRAŠANJA
Pri pobudah in vprašanjih, ki so po pravilu druga točka dnevnega reda, so svetniki ponavadi zelo aktivni. In čeprav je bila točka zaradi dolgih, včasih morečih In brezplodnih razpravljanj omejena na pol ure in je bilo s poslovnikom določeno, da svetniki dajo pobude in vprašanja pisno (ne le ustno na seji), se je tudi tokrat vlekla več kot dve uri.
Najodmevnejša so bila vprašanja in pobude v zvezi z dokončno ureditvijo kabelskega sistema na Ptuju, ki jo je dal Miroslav Bernhard (DESUS). Ustanovitev neodvisne delovne komisije za ureditev razmer v sistemu CATV so svetniki podprli, hkrati pa dopolnili, naj bodo v njej predstavniki vseh mestnih četrti in ne le iz MČ jezero in MČ Center, kot je bilo predlagano v pobudi. Naloge delovne skupine naj bi bile: ugotovitev sedanjega stanja kabelske televizije v organizacijskem in tehničnem pogledu, ugotovitev lastnika in lastninskih razmerij, zagotovitev vpogleda v poslovanje, predlog nove organizacijske strukture po veljavnih predpisih, zagotovitev vpogleda v odnos CATV-ja in kabelskega operaterja Ingel, d.o.o.,...
Vladimir Čuš (ZELENI) je predlagal, da naj bi v neodvisni delovni komisiji bili tudi predstavniki Nadzornega odbora MO Ptuj. župan je pojasnil, da bi s tem posegli v naloge nadzornega odbo-
Svetniki so brez razprav in oklevanj sprejeli poslovna poročila o delu javnih zavodov na področju družbenih dejavnosti za leto 1998, poslovna poročila Podjetja za stanovanjske storitve Ptuj, Čistega mesta Ptuj, Komunalnega podjetja Ptuj, G IZ Poetovio Vivat in poslovno poročilo o izvedbi razstave Dobrote slovenskih kmetij. Ob poročilu iz Čistega mesta so se svetniki zanimali, kje bo bodoča deponija, kajti sedanja deponija bo zapolnjena v letu in pol in kako je s termično obdelavo odpadkov. Župan je v pojasnilo odgovoril, da že imamo nekaj potencialnih možnosti za pridobitev nove lokacije za odlagališče smeti, ki jo iščemo skupaj z petnajstimi občinami. Za novo odla-
ra. Ta ima namreč sam določene težave, do nekaterih nesoglasij znotraj
njega je prišlo tudi zaradi CATV sistema. Pred nedavnim je (na seji NO MO Ptuj dne 20.07 1999) nepreklicno odstopil Martin Berden, predsednik Nadzornega odbora MO Ptuj in sicer je svoj odstop utemeljil s sprejetjem sklepa nadzornega odbora dne 20.07, s katerim je ta zavrnil njegove dopolnitve poročila o nadzoru Mestne četrti Ljudski vrt. V dopolnitvah je postavil zahtevo, da se pogodba s podjetjem Ingel o prevzemu upravljanja CATV sistema Ptuj dopolni z ekonomsko finančnega področja, tako da bi bila možna kontrola in pregled poslovanja CATV, ker gre po njegovem mnenju za javna sredstva.
Anica Vidovič, pravnica iz Oddelka za splošne zadeve je dopolnila pojasnilo župana: naloge nadzornega odbora so določene z Zakonom o lokalni samoupravi in Statutom MO Ptuj in niso združljive z nalogami te komisije.
Predlog Miroslava Letonje, naj bi bili v komisijo vključeni tudi predstavniki političnih strank, so svetniki zavrnili z obrazložitvijo, da komisija ne bi delovala neodvisno.
gališče bo potrebno poskrbeti do srede leta 2002. Projekt termične obdelave odpadkov, ki ga izvaja podjetje Talum iz Kidričevega, bo predvidoma predstavljen v jeseni. Slavko Brglez je opozoril še na delitev dobička Čistega mesta, ki ga je sprejela skupščina družbe, občina pa nima na to nobenega vpliva. To podjetje je namreč pred leti, ko se je znašlo v finančnih težavah, obrnilo na občino in iz proračuna tudi prejelo finančno pomoč. Župan je obrazložil, da Čisto mesto ni javno podjetje, ampak delniška družba, v Sloveniji namreč ni več javnih podjetij. Občina lahko izvaja le nadzor nad javnimi sredstvi, izven tega konteksta pa ne vlaga proračunskih sredstev.
Pohvale vredni sta naslednji pobudi;
-	pobuda Slavka Brgleza (SLS) o solidarni pomoči naše občine KS Leskovec v občini Videm zaradi nastale škode ob nedavnem neurju. Pomoč naj bi bila zagotovljena v višini
300.000	SIT. Sprejet je bil sklep, da se iz sredstev občinskega proračuna zagotovi 100.000 SIT. O delu prispevka, ki naj bi ga po predlogu Slavka Brgleza zagotovili svetniki iz svojih svetniških plač, pa se je vsak svetnik odločil sam. V nadaljevanju seje, ki je potekalo čez tri dni, 29. julija, so svetniki in župan zbrali še 242.000 SIT in se s podpisi zavezali, da jih bodo prispevali za pomoč omenjenim krajem (kar je bilo že realizirano do 15. septembra)
-	pobuda Ane Ostrman, da naj MO Ptuj v najkrajšem možnem času omogoči invalidom na vozičkih dostop v svoje prostore ter opozori upravno enoto in ostale ustanove na Ptuju, kot so davčni urad, gledališče, železniška in avtobusna postaja, TIC, CIZ, ki še vedno niso odstranili arhitektonskih ovir, da to storijo še v tem letu. Tako bodo zagotovljeni enaki pogoji za vse občane.
VI VPRAŠUJETE - Ml ODGOVARJAMO
Odgovori na vprašanja svetnikov
£ Pobuda svetnice ga. Marije Strelec: Strokovno se naj pristopi k reševanju problema kanalizacije na koncu Belšakove ulice pri vseh treh prizadetih družinah, kot izhaja iz predloženega pisma g. Marjana Podgorška iz Belšakove 7a.
Odgovor: Pristojna strokovna služba bo proučila problem kanalizacije na koncu Belšakove ulice. Ogled je bil opravljen (v prisotnosti g. župana) in rešitve nakazane .
Pobuda svetnice ga. Marije Strelec: MO Ptuj, kot lastnica parcele in hiše v Belšakovi ulici, naj poskrbi za potrebno čiščenje parcele:
Odgovor: MO Ptuj je Komunalnemu podjetju Ptuj naložila, da uredi okolje parcele.
Vprašanje svetnice ga. Marije Strelec: Ali je v Mestni občini Ptuj že imenovana komisija za izdajanje dovoljenj za postavitev reklamnih tabel ?
Odgovor: Komisija je v postopku imenovanja na podlagi Odloka o izveskih na Ptuju.
Vprašanje svetnika g. Miroslava Letonje: Kdo je zadolžen za vzdrževanje sejmišča na Ormoški cesti ?
Odgovor: Za vzdrževanje sejmišča je zadolžen Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejstvo Ptuj
Vprašanje svetnika g. Miroslava Letonje: Ali imamo komisijo za nadzor nad izvajanjem koncesijskih pogodb ?
Odgovor: Nadzor nad izvajanjem koncesijskih pogodb opravlja ustrezna strokovna služba Občinskega urada MO Ptuj.
Vprašanje svetnika g. Miroslava Letonje: Kako daleč so aktivnosti za izgradnjo podhoda za pešce pod železniško progo ?
Odgovor: Pridobiva se gradbeno dovoljenje in s tem povezana soglasja soglasodajalcev na projekt PGD,PZI. Ni pa rešeno financiranje in gradnja objekta.
Herbert Glavič
Odgovor na vprašanje svetnika Miroslava Letonje
"Kdo in kdaj je imenoval Strokovno komisijo za razporejanje sredstev za sofinanciranje športnih prireditev, akcij in mednarodnih nastopov in kateri so njeni člani?"
Odgovor: Komisijo za sofinanciranje športnih prireditev, akcij in mednarodnih nastopov v Mestni občini Ptuj v letu 1999 je v skladu z Odredbo o načinu oddajanja subvencij, dotacij in drugih transferov iz sredstev proračuna RS (Uradni list RS št. 5/98) in na podlagi 20. člena Statuta Mestne občine Ptuj imenoval z odločbo župan Mestne občine Ptuj g. Miroslav LUCI v mesecu marcu 1999.
Ivan VIDOVIČ
^
Vprašanje svetnice ga. Lidije Majnik: Kdaj bodo dokončno urejeni pločniki na Vičavi, ki jih je sicer Telekom po opravljenem delu asfaltiral, ostalo pa je nekaj makadamskih lukenj, ki se naj popravijo oz. vrnejo v prvotno stanje ?
Odgovor: Sanacija ni opravljena v poglobljenem delu pločnika, kjer je bila dana pobuda (MČ) za izravnavo, niso pa še pridobili soglasja lastnikov ob pločniku.
#gk> -si* ^ "F-
Vprašanje svetnika g. Konrada Rižnerja: Kdo je dovolil, da se ponovno odlaga odpadni material ter ostali klasični odpadki v opuščeno in pred leto dni sanirano gramoznico pri Spuhlji v Čajkah, ki jo ima v uporabi Lovska družina Ptuj ?
Odgovor: Odlaganje se izvaja brez dovoljenja in bo komunalna inšpekcija MO Ptuj ustrezno ukrepala.
Ntj gl* nL-
■TN «IN
Pobuda svetnika g. Emila Mesariča: V Cankarjevi ulici proti Prešernovi se naj postavi talna označba z omejitvijo hitrosti vožnje 30 km/h.
Odgovor: Pobuda je že v izvajanju.
gl?
«f«
Pobuda svetnika g. jureta Šarmana: Začrta se naj parkirišče H pred Osojnikovo 21 in 22.
1 in
r Vprašanje svetnika g. jureta Šarmana. Kako se lahko uveljavi odškodninski zahtevek pri zavarovalnici za poškodovani avto na takem nezačrtanem parkirišču in zakaj na parkirišču pred blokom na Osojnikovi 21 in 22 ni črt ?
Odgovor: Odškodninski zahtevek zavarovalnici za poškodovani avto na nezačrtanem parkirišču se lahko uveljavlja z ozirom na način in pogoje zavarovanja v zavarovalni polici, ki je bila sklenjena z zavarovalnico, črte na parkirnih površinah pred omenjenim blokom niso potrebne, saj so parkirne površine omejene z robniki, ki točno definirajo parkirni prostor.

Vprašanje svetnika g. Janeza Rožmarina: Kdo je dolžan vzdrževati most čez Studenčnico pred križiščem Mariborske in Zagrebške ceste, ki ni le zanemarjen, temveč tudi dotrajan ? Odgovor: Most čez Studenčnico je v lasti države, ki bi morala skrbeti za svoje cestne objekte. (MPZ)
Pobuda svetnika g. janeza Rožmarina: Uredijo se naj prehodi za pešce na Rogaški cesti, Rogaška-Zagrebška in Zagrebška cesta pri Suhi veji. Odgovor: Prehodi za pešce na omenjenih lokacijah se bodo začrtali
Pobuda svetnika g. janeza Rožmarina: Postavi se naj znak, ki bo označeval mesto Mitrejev na Mariborski cesti.
Odgovor: Postavitev neprometnih znakov v MOP, ki označujejo kulturne spomenike, naselja itd., so še v pripravi.
gL> gL? gt»
Pobuda svetnika g. Franca Štrucla: Sanitarije na avtobusni postaji na Ptuju morajo ostati odprta in prepreči se naj, da jih Certus ne bo zapiral.
Odgovor: MO Ptuj bo zahtevala od Certusa, kot lastnika sanitarij in drugih porabnikov na avtobusni postaji, da le te ponovno usposobi.
Herbert Glavič
Pobuda svetnika g. Franca Štrucla: Podvoz pod železniškim mostom na Zagrebški cesti je bil ob nalivu ponovno pod vodo. Naj se končno uredijo pro-pusti in uredijo se naj brežine.
Odgovor: Ureditev odvodnjavanja na Zagrebški cesti je izvajan leta 1993/94 v sistemu prečrpavanja vode v kanal kanalizacije Kidričevo. Pri nenormalnih nalivih prihaja do preliva vode v črpališče, katera se razlije na cestišče. Dokončna rešitev je izgradnja meteorne kanalizacije ob Zagrebški cesti.
Milan Pavlica
Pobuda svetnika g. Franca Štrucla: V zvezi z odstranitvijo dveh cvetličnih korit izpred avtobusnega postajališča na Bregu naj MO Ptuj, kot sofinancer postajališča s podnajemnikom uredi, da se eno korito odstrani, eno korito ob steni pa naj ostane.
Odgovor: Ponovno poudarjamo, da je avtobusno postajališče na Zagrebški cesti postavljeno nezakonito na privat zemljišču. Korita si je postavil najemnik poslovnih prostorov pred vhod v lokal, da mu vozniki ne zaparkirajo vhoda.
Z najemnikom bomo poskušali doseči dogovor, da bo prestavil korito.
Zdenka MATJAŠIČ
Pobuda svetnika g. Franca Štrucla: Na peš mostu čez Dravo se naj popravijo plošče, ki so v sredini mostu odstopile. Na levi in desni strani mostu se naj odtoki obrnejo navzdol.
Odgovor: Izvajalca del na mostu smo opozorili na pomanjkljivosti, ki jih mora odpraviti do konca meseca julija.
Pobuda svetnika g. Franca Štrucla: Ukrepati je treba, da ne bodo tovornjaki parkirani na avtobusnem postajališču v križišču pri Kosu na Turniščah, ker ovirajo preglednost križišča in otežkočajo promet proti hajdinski železniški postaji. Predlaga, da se prostor ogradi s količki.
Odgovor: Predlog je podan pristojni komisiji - prav tako je ukrepal komunalni inšpektor.
Herbert Glavič
IZ MESTNE HIŠE
OBVESTILO
9. seja mestnega sveta bo v četrtek, 30. septembra ob 13. uri.
PROJEKT PTUJSKE TROJKE
V	ponedeljek, 6. septembra 7 999 bej pomemben projekt PTUISKE
sta Pošta Slovenije in Telekom	TROJKE nadaljuje tudi v tretjem,
dokončno prevzela prostore v	torej zadnjem delu.
novem poštnem poslopju in na Ptuj in okolica pa sta z novim razdelilnih postajah. Mestna	poštnim poslopjem in predvsem z
občina Ptuj pa je prevzela stavbo moderno opremo za telekomu-stare pošte.	nikacije pridobila desetletno pred-
S tem dejanjem je omogočeno, da nost pred mnogimi drugimi v se lahko obsežen in za Ptuj pose- slovenskem prostoru.
Z 22. JULIJEM JE PRIČELA NA PTUJU DELOVATI SKUPNA OBČINSKA UPRAVA
V	juliju so v prostorih MO Ptuj župani občin Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, juršinci, Markovci, Podlehnik, Sv. Andraž v Slovenskih Goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale in župan Mestne občine Ptuj podpisali Sporazum o medsebojnih obveznostih in pravicah med občinami ustanoviteljicami Skupne občinske uprave in Skupno občinsko upravo.
Skupna občinska uprava deluje na delavec na področju urejanja naslednjih področjih: urejanje	prostora in en delavec s polovično
prostora, varstvo okolja, inšpekci- delovno obvezo na področju jske službe in gospodarska infra- komunalne inšpekcije, struktura (samo za nekatere	Za vse ostale občine
izmed občin ustanoviteljic).	ustanoviteljice bo na področju
Sprejet je bil tudi Sklep o imeno-	urejanja prostora delal en delavec
vanju predstojnika Skupne	in en delavec s polovično delovno
občinske uprave in sicer je bil na	obvezo kot komunalni inšpektor,
to mesto imenovan Stanislav	Za vse občine ustanoviteljice bo
Napast, prof. geo., dosedanji	delal en delavec na področju
vodja oddelka za okolje, prostor varstva okolja, in gospodarsko infrastrukturo na	Financiranje je urejeno na podlagi
MO Ptuj. V upravi je zaposlenih števila prebivalcev in obsega devet delavcev in en s polovično storitev.
delovno obvezo.	Sedež Skupne občinske uprave je
Mestna občina Ptuj financira	v drugem nadstropju mestne hiše.
stroške za zaposlitve za 7,3	ODLOK o ustanovitvi SKUPNE
delavce, ostale občine pa za 2,2 OBČINSKE UPRAVE je bil objavljen v delavca.	Uradnem listu št.57/16.07.1999.
Za mestno občino bodo opravljali
dela trije redarji, en nadzornik, en	Pripravila: Milena Turk
k STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
[Ptrtis¡pmlkB sdtraomlk s<s m® U®fkttmB@lj®!!'
11. TABOR SLS V VIŽMARJIH PRI LJUBLJANI
Člani In simpatizerji ptujske podružnice SLS so se udeležili 11. tabora. Bilo je veselo razpoloženje, k temu pa je svoj delež prispevalo prekrasno jesensko sonce pod zeleno Šmarno goro. Več kot 18.000 udeležencev so zabavali Helena Blagne, Čuki, Slaki in drugi. Veselo razpoloženje je bilo tudi ob številnih športnih igrah, manjkala pa tudi ni bogata gostinska ponudba.
Glavni govornik je bil predsednik stranke Marjan Podobnik, ki je zaželel, da bi bil naslednji tabor združenih strank SLS in SKD.
Tekst in foto: S. B.
Z MINISTRSTVA ZA PROMET IN ZVEZE REPUBLIKE SLOVENIJE SO SPOROČILI, DA JE NJIHOVA BREZPLAČNA TELEFONSKA LINIJA
O DELOVANJU KATERE SMO VAS OBVESTILI ŽE V PREJŠNJI ŠTEVILKI PTUJČANA,
OD DRUGEGA SEPTEMBRA DALJE ODPRTA
•st ob TORKIH od 10.00 do 11.00 URE in © ob ČETRTKIH od 15.00 do 16.00 URE.
NAMENJENA JE VSEM DRŽAVLJANOM, DA POSREDUJEJO VPRAŠANJA, KI SE TIČEJO PODROČJA OZ. DELA MINISTRSTVA ZA PROMET IN ZVEZE RS.
NA TA NAČIN PONUJAMO MOŽNOST DOSTOPA DO TOVRSTNIH INFORMACIJ TUDI OBČANOM MESTNE OBČINE PTUJ.
MILENA TURK, ODGOVORNA UREDNICA
PREJEMNIKI PRIZNANJ MESTNE OBČINE PTUJ
Zgodovina minoritskega samostana je tesno povezana z zgodovino mesta. Zadnjih 7 0 let povezuje samostan z utripom mesta pater Tarzicij Kolenko. Veliko svoje energije namenja rekonstrukciji minoritske cerkve. Vrata samostana odpira Viktorinovim večerom, koncertom, predstavam in proslavam. Gostje tega 750 let starega samostana smo bili tudi ob letošnjem občinskem prazniku.
prizadevala, da bi šola zaživela v
Katica Bračko je
7 959. leta postala ravnateljica 05 Franceta Osojnika. Sodelovala je pri vsebinski prenovi takratne osnovne šole v Sloveniji. Vodila je aktivnosti za gradnjo nove osnovne šole in si
Podjetje Tenzor je primer uspešnih mladih podjetij. Nastalo je leta 7 993. Danes je generalni zastopnik ameriške firme Sensormatic - zelo uspešnega ameriškega proizvajalca najboljših sistemov za elektronsko zaščito izdelkov pred krajo. Pred podjetjem so vedno novi načrti in izzivi - za to jesen npr. načrtujejo pridobitev certifikata ISO 9001. Enakopravna solastnika podjetja sta Albert Bene in Miran Senčar.
okolju.
Župan ji je spominsko priznanje podelil ob njenem življenjskem jubileju.
toviona
F
PTU]
Župan je na osrednji slovesnosti ob četrtem občinskem prazniku,	- plaketo Mestne občine Ptuj in
6.	avgusta, na dvorišču minoritskega samostana podelil tri vrste	- zlato plaketo Mestne občine Ptuj.
priznanj:	Spominska priznanja, pečate mesta Ptuja z likom sv. Jurija so prejeli:
- spominsko priznanje, pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija,	Katica Bralčko, solastnika podjetja Tenzor, Albert Bene in
Plakete Mestne občine Ptuj pa je v skladu z določili 18. člena Odloka o priznanjih župan Miroslav Luci podelil: organizacijskemu odboru razstave Dobrote slovenskih kmetij, gradbenemu podjetju Gradis in Ljubu Tošu, doktorju medicine.
Plaketo MO Ptuj je za Gradis prejel Ljubo Cimerman
Dobrote slovenskih kmetij razstavljamo v Ptuju že 10 let. Za razstavo, njen razvoj in kvaliteto vseskozi skrbi organizacijski odbor, ki ga je zadnja 4 leta vodil Obdravski zavod za veterinarstvo In živinorejo Ptuj. Ta razstava je gotovo svojevrstna promocija Ptuja, zato
si organizatorji priznanje v resnici zaslužijo.
Župan je plaketo MO Ptuj izročil Petru Pribožiču, predsedniku organizacijskega odboru razstave Dobrote slovenskih kmetij
Gradbeno podjetje Gradis je prav letos praznovalo 50-letnico obstoja. Razvilo se je iz gradbene delavnice na Ormoški cesti v podjetje, ki zaposluje več kot 160 delavcev. Njihove reference so obsežne: gradili so stanovanjske bloke, stadion Drava, usnjarno v Lenartu, učne delavnice šolskega centra Ptuj, tiskarno, pošto Center... preveč, da bi danes vse našteli.
Tretjo plaketo je prejel Ljubo Toš. Leta 1960 se je zaposlil kot specialist kirurg v Bolnišnici Ptuj, leta 1979 pa je postal predstojnik kirurškega oddelka. V ptujski bolnišnici je uvedel nekatere nove metode kirurškega zdravljenja, saj se je ves čas strokovno izpopolnjeval tudi v tujini.
Zlato plaketo Mestne občine Ptuj, ki jo podeljuje mestni svet občine, pa si je prislužila Knjižnica Ivana Potrča. Komisija za priznanja In odlikovanja Mestnega sveta MO Ptuj se je za to odločila soglasno. Knjižničarstvo je v Ptuju staro več kot 200 let,
Študijska knjižnica pa je na pobudo Narodne In univerzitetne knjižnice iz Ljubljane in z odlokom Okrajnega ljudskega odbora Ptuj nastala leta 1948. Od 54-ih v letu nastanka se je število obiskov povečalo na več kot 125000. število knjig je naraslo od 95000 na 239000. Zaradi tega se je morala knjižnica preseliti iz Dominikanskega v Minoritski samostan. Leta 1986 so podpisali pogodbo za izdelavo idejnih projektov za sanacijo Malega gradu, v katerega se bo še letos knjižnica v celoti preselila. Knjižnica je sodobno opremljena, povezana je v enoten knjižnično -informacijski sistem Slovenije, je aktivna članica sistema COBISS z avtomatizirano izposojo itd. Izposojanje knjig pa ni edina dejavnost knjižnice. Prireja tudi razstave, literarne večere, pravljične, bibllopedagoške in počitniške igralne ure, kvize, pa še kaj bi lahko našteli.
d.o.o.
trgovina ^barve - laki
I Jadranska 4, PTUJ, tel./ fax: (062) 772-707
S»	.av-,.
Nudimo vam BARVE za:
O Svilo O Steklo O Keramiko O Tekstil
• Oljne in akrilne barve za platna
• Fimo mase
JV
• Zračnosušeče mase za vlivanje in ročno oblikovanje..^
! mnogo drugih drobnih pripomočkov,
_ ki jih potrebujete pri svojem delu!	f
Deldvpi'ča&Lod 7. do 17. ure in v soboto od 8. do Tlftffre
-	Priporočamo se z zlatim ter srebrr nakitom
-	Vršimo popi zlatega
-	Prediramo ušesa
-	Izdelujemo zlate izdelke po naročilu
Del. čas: 9.- 17. ure sobota: 9.-12. ure
2250 Ptuj tel. 062/ 779-233

Požeg 4, 2327 RAČE
Tel.: (062) 835-192, 835-230, Tel. in fax: (062) 836-885 E-mail: grafis@siol.net
Zlato plaketo je župan izročil ravnateljici, Lidiji Majnik, ki se je v imenu vseh prejemnikov občinskih priznanj, zahvalila in spregovorila nekaj besed o življenju in delu v knjižnici.
NAJLEPŠE OCVETLIČENE HIŠE V MO PTUJ V LETU 1 999
Avto fotografij: Rado STROPNIK
(Foto studio Langerholc)
NAJLEPŠE OCVETLIČENE HIŠE V MO PTUJ V LETU 1 999
VIDOVIČ, Selška c. 26
¡GREGORINCIC, Mariborska c. 13
KEKEC, Zavčeva 8
REBERNAK, Gajzerjeva 7 7
VRABL, Mariborska c. 7 7
PEKLAR, Zavčeva 6
VRTIČ, Draženska c. 7 4
ZAVEC, Čufarjeva 3
OSLOVNIK, Poljska c. 11
TOMAŠIČ, Orešje 144
HADLER, Črtkova 2
BERGER, Gajzerjeva 2
KOZEL, Poljska c. 73
jURGEC, Krčevina 80b
VAUDA, Čufarjeva 24
KRAJNC, Črtkova 11
MAJCEN, Grajenščak 6
FRANGEZ, Osterčeva 7
ŽIŽEK, Donavska c. ISa
MALEK, Grajena 53
BUTOLEN, Slomškova 18
JANŠA, Na tratah 20
KRAJNC, Ul. Anice Kolarič 1
Upravna enota Ptuj, Slomškova 10
SENČAR, Peršonova 3
ROLA, Mlinska 7
MEGLIC, Spuhlja 61
VAjDA, Dravska 19
LEPEN IK, Zagrebška c. 114

HORVAT, Spuhlja 66b
TURNŠEK, Brstje 27a
MO Ptuj, Mestni trg 1
FURMAN, Rogaška c. 11
KRANJC, Rogaška c. 10
Terme Ptuj, Pot k Toplicam
ZUPANIČ, Gubčeva 13
KRAMBERGER, Ormoška 69
Fotografije so last Turističnega društva Ptuj, ki je tudi vodilo ocenjevanje in izbralo 45 najlepše ocvetličenih hiš v MO Ptuj za to leto.
KLANECEK, Tavčarjeva 19
KRANJČIČ, Belšakova 55
KRAMBERGER, Podvinci 59b
ZUNKOVIC, Mežanova 2
KLASINC, Mežanova 15
MAJERIČ, Podvinci 78a
ŠOŠTARIČ, Podvinci 39
21. SEPTEMBER / KIMAVEC 1999
21. SEPTEMBER / KIMAVEC 1999

Ko
'denartece
v vašo
smer
RENTNO VARČEVAL je priljubljen in v svetu zelo uveljavljen način varčevanja, s katerim lahko uresničite svoje dolgoročne cilje: šolanje otrok, nakup stanovanja in drugih vrednejših dobrin, dodatno pokojnino ali kakšno drugo, sedaj še skrito željo. Višina pologov je Vaša odločitev. Prav tako izberete čas varčevanj a in način razpolaganj a s privarčevanim zneskom.
Kakšne prednosti Vam prinese rentno varčevanje?
• minimalni mesečni polog znaša 5.000 SIT • varčevanje lahko po petih letih podaljšate vsako leto sproti • izplačilo rente lahko razdelite na poljubno število let ali pa ga odložite • privarčevana sredstva lahko dobite izplačana tudi v enkratnem znesku ali v kombinaciji z mesečnimi izplačili • varčevanje lahko po dveh letih prekinete • ob izteku varčevanj a imate poleg izplačila privarčevanih sredstev tudi možnost pridobitve ugodnega posojila.
Če začnete varčevati pri starosti 30 let, boste imeli pri 50-ih letih znesek v višini 4.684.895 SIT, kar je'za 1.697.316 SIT več, kot če bi začeli varčevati pri 35-ih letih.*
Oglasite se v katerikoli enoti Abanke in se pozanimajte o podrobnostih.
Abanka d.d. Ljubljana
http://www.abanka.si
BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH UUDI
* Primer je prikazan, če vplačujemo mesečno znesek v vrednosti 10. 000 SIT, pri izračunu pa je upoštevana samo realna obrestna mera v višini 5,75 % letno.
NOVO V MESTU
NOVA POSLOVALNICA ABANKE V DRAVA CENTRU
Nova poslovalnica ABANKE na Ptuju v poslovnem središču DRAVA CENTER, na Osojnikovi 9 je sodobno zasnovana, s posebnim poudarkom na osebnem pristopu pri urejanju bančnih poslov. Z zaprtjem enote na stari lokaciji v središču starega mestnega jedra in zaprtjem izdvojenega blagajniškega mesta na upravi Perutnine Ptuj ter odprtjem nove sodobne poslovalnice se v ABANKI prilagajajo sodobnim dogajanjem v finančnem svetu. Stranka za njih ni več samo uporabnik, ampak vedno bolj postaja pomemben poslovni partner. Temu prilagajajo tako bančno ponudbo kot
bančno okolje.
Ob otvoritvi nove poslovalnice ABANKE v Drava centru na Ptuju, 9. septembra 1999, je goste nagovoril Miroslav Luci (prvi z leve), župan MO Ptuj, nove prostore pa je odprl Vito Verstovšek (drugi z leve), podpredsednik uprave in izvršni direktor poslovne mreže ABANKE (Foto KOSI)
Bančne storitve in usluge te banke lahko v našem mestu koristimo že od 1980 leta. 4. februarja tega leta je bila na Ptuju odprta enota jugobanke, od katere se je decembra leta 1989 izdvojila in bila ustanovljena ABANKA.
Abanka d.d. Ljubljana je uspešna in univerzalna banka z več kot štiridesetletno tradicijo v slovenskem prostoru, še posebno na področju deviznega poslovanja in poslovanja s tujino. Z bilančno vsoto 140 mil jard tolarjev se uvršča med šest večjih slovenskih bank in opravi desetino plačilnega prometa slovenskih bank s tujino. ABANKA je novembra 1997 pridobila Certifikat ISO 9001 za področje poslovanja s tujino in je s tem postala prva in edina banka v slovenskem prostoru, ki ima to visoko priznanje kakovosti za storitve v mednarodnem poslovanju.
davna podružnica Maribor se z Oddelkom za poslovanje s podjetji
in z enoto Ptuj aktivno vključuje v poslovanje s podjetji in samostojnimi podjetniki na območju Mestne občine Ptuj kot so Perutnina Ptuj, LP Mycron, TP Petlja, Dar, Ptujske pekarne in slaščičarne, ....
V novi poslovalnici ABANKE, kjer je dovolj prostora za vse bančne storitve, kjer so posvetovalnice in pisarne svetle, primerno razvrščene in tudi optimalno opremljene, okenca dobro
zavarovana, kjer ni čutiti prejšnje utesnjenosti, se stranke in osem uslužbenci ptujske enote gotovo bolje počutijo.
Poslovalnica je razdeljena v dva dela : t. i. hitro cono z blagajnami in - t. i. počasno cono - svetovalni del, kjer se stranke osebno pogovorijo z bančnim delavcem. Posebna pozornost je namenjena zahtevnejšim strankam, ki bodo poslovale s svojim osebnim svetovalcem. Ob vstopu v enoto sprejme stranko bančni delavec - usmerjevalec in jo primerno usmeri, ji pomaga pri uporabljanju bančnega avtomata in uskladi prvi obisk pri svetovalcu.
Tako je Ptujčanom in obiskovalcem našega mesta omogočeno uspešnejše finančno poslovanje in prijaznejši dostop do bančnih storitev.
Za Mestno občino Ptuj in za naše občane je nedvomno velika pridobitev, če lahko tako kot drugje v sodobnem finančnem svetu koristimo usluge in strokovno obravnavo ter oseben pristop pri urejanju bančnih zadev.
Milena Turk
DOGODEK V MESTU
Obisk avstrijskih vinogradnikov
V nedeljo 22. avgusta je Ptuj obiskala skupina vinogradnikov iz Mittelburgenlanda, vinorodne dežele, kjer rastejo najboljša avstrijska rdeča vina, predvsem modra frankinja. Obisk Pokrajinskega muzeja in degustacija haloških vin v prijaznem okolju Grajske kavarne pridelovalcev Turčana (sauvignon in izbor laškega rizlinga), Arnečiča (rumeni muškat) in Kokota (renski rizling) je bila le kamenček v mozaiku njihovega obiska vseh treh vinorodnih dežel Slovenije.
Spremljala sta jih tudi novinarja revije Wirtschafts Nachrichten - gospa jenny Kalcic in sodelavec različnih gastro-turističnih magazinov, ki pokrivajo tudi Nemčijo in Švico (npr. revija Falstaff, ki je "najtežja" revija nemškega govornega področja s to tematiko) g. Manfred Flieser, kar priča o vedno večjem interesu Avstrijcev za medsebojno boljše sodelovanje in
poznavanje. Žal nas, kljub bližini, z izjemo posameznikov, Avstrijci zelo slabo ali sploh ne poznajo.
Izražena je bila želja, da skupno oblikujemo strategijo predstavljanja zlasti na področju južne Avstrije, saj je večkratno in stalno nastopanje v medijih, bodisi z oglasi ali repor-
tažami nujnost, brez katere dandanes ni več mogoče dobro tržiti nekega okolja. Verjetno pa bo ob tem potrebno razmisliti (tudi narediti) kaj bi se še lahko dogajalo v mestu in okolici, izboljšati in popestriti kakovost ponudbe, kar pa je slejkoprej povezano z ljudmi, njihovim znanjem in nenazadnje srčnostjo in mnogo manj z denarjem, kot se to rado (za)reče, čeprav je tudi nujno potreben.
Tako se včasih zazdi, da je zakladnica tisočletij bolj kot Trnjulčica, zelo lepa, toda še rahlo zasanjana dama.
Andreja BRGLEZ
mmmn
V	skrbi za državo, narod, za materialne dobrine premnogokrat pozabimo na posameznika, tistega z vsakodnevnimi skrbmi in težavami, ki jim je sam vedno težje kos in se ga zato loteva obup, apatičnost, vdanost in občutek izgubljenosti. Pozabljamo, da je vsak izmed nas ta posameznik, ranljiv
OBZORJE V POLETNIH DNEH
Obiščite nas v klubu Obzorje. Dejavnost kluba usmerja Animacija in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRZZ). Klub je namenjen vsem mladim in manj mladim, brezposelnim ter zaposlenim, vedoželjnim in kreativnim.
Naš osnovni namen je pomoč brezposelnim osebam. V klubu vam mentorji posredujemo najnovejše informacije o prostih delovnih mestih ter vam pomagamo pri pisanju vlog s pomočjo računalnika.
Klub Obzorje deluje na Potrčevi 34 na Ptuju od 8. do 17. ure. Pokličete nas lahko tudi po telefonu 772 - 192.
V	času počitnic smo organizirali kreativne delavnice. Potekale so v julijskem in avgustovskem terminu. Obiskovali so jih otroci od tretjega do petnajstega leta starosti. Mentorji smo bili nad njihovo ustvarjalnostjo prijetno presenečeni. Bili so uspešni pri slikanju na steklo in tekstil. Oblikovali so modelirno maso in spoznali tehniko kaširanja.
Za jesen pripravljamo tudi zahtevnejšo tehnično delavnico o fotografiranju. Delavnico bodo vodili priznani zunanji strokovni sodelavci.
Ponujamo samostojno učenje nemškega, angleškega in italijanskega jezika s pomočjo računalnika. Zanimanje obiskovalcev za samostojno učenje jezikov je že bilo do sedaj veliko. V času počitnic pa so ta interes pokazali tudi osnovnošolci.
V	sodelovanju s knjižnico »Ivan Potrč« imamo bralni kotiček. V njem najdete strokovno in leposlovno literaturo. Omogočeno je tudi prebiranje dnevnih in tedenskih časopisov.
V	jesenskem času bomo nadaljevali z delavnicami slikanja na steklo in s kleklanjem. Lansko jesen in letos spomladi smo organizirali strokovno ekskurzijo za vrtnarje in zeliščarje. Podobno ekskurzijo pripravljamo za jesenski čas.
Naši obiskovalci so pokazali veliko zanimanje za študijski krožek slikanja na svilo, saj je bilo prijav več, kot pa smo jih lahko vključili.
Udeleženke krožka so poslikavale svilene rute, kravate ter etui za očala. Ob zaključku krožka so udeleženke pripravile zanimivo razstavo svojih izdelkov, v izložbi trgovine TEHNIKA, v središču Ptuja.
V	klubu Obzorja delujemo vsak dan od ponedeljka od petka od 8. do
17.	ure. Morda najdete v množici aktivnosti kluba kakšen svoj interes. Prisrčno vas vabimo, da nas obiščete.
Mentorji: Jelka, Rebeka, Lojzek
človek In kako kmalu se lahko znajdemo brezmočni na razpotju življenja.
Zakaj se v našem življenju pojavljajo zmeda, obup in zaskrbljenost? Zakaj priganjamo sami sebe in druge? Zakaj smo deležni ravnovesja, ljubezni le po kapljicah? Zakaj je v naših medosebnih odnosih toliko konfliktov in motenj, da se zdijo odnosi večine živalskih vrst neprimerljivo miroljubnejši?
Odgovor je zelo preprost, a včasih ga težko prepoznamo, kajti učili so nas iskati srečo na neučinkovite načine, ki utrjujejo tiste občutke in ravnanja, s katerimi se onesrečujemo.
Vzroki za notranji duševni nemir so v odvisnosti in poželenjih po stvareh, za katere se nam zdi, da jih nimamo oz. da jih imamo premalo ali pa manj kot drugi.
Več ko imamo želja in pričakovanj ter strahu pred neizpolnjenostjo manj ljubezni, notranjega miru in zadovoljstva najdemo.
Ljudje v duševni stiski in tisti z dolgotrajnimi psihosocialnimi težavami ne morejo avtonomno delovati v družbenem okolju, so prikrajšani pri zadovoljevanju svojih socialnih potreb ter pri zagotavljanju temeljnih človekovih pravic, so trajno nezmožni za delo in pogosto brez sredstev za preživljanje.
Po odpustitvi iz psihiatrične bolnišnice se srečujejo s težavo, kako naj se ponovno vključijo v svoj ožji družinski krog in v tok družbenega dogajanja ter tako spet postanejo aktvni, cenjeni in odgovorni za svoja dejanja in življenje nasploh.
Ozara združuje ljudi z izkušnjo duševne bolezni, njihove najbližje, prostovoljce, strokovnjake in osebe na civilnem služenju vojaškega roka.
S prihodom DRUŠTVA OZARA - NACIONALNEGA ZDRUŽENJA ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA na Ptuju postaja to okolje strpnejše in sprejemljivejše do ljudi, ki so se znašli v duševni stiski, ki so v težavah in potrebujejo posluh ter družbo ljudi s podobnimi izkušnjami.
Z otvoritvijo stanovanjske skupine društva OZARA v ulici Viktorina Ptujskega, kjer lahko od prvega avgusta dalje biva pet ljudi z izkušnjo duševne bolezni, in dnevnega ter informacijskega centra s čajnico smo v naši občini nedvomno izrazili posluh za ljudi z dolgotrajnimi psihosocialnimi težavami, za ljudi v duševni stiski in tudi za njihove svojce.
Z danim soglasjem k tej lokaciji smo v Mestni občini Ptuj pokazali razumevanje in odprtost za ljudi z izkušnjo duševne bolezni in tako pozdravili njihov način samopomoči. Otvoritev enote društva OZARA je MO Ptuj podprla skupaj z državo s sofinanciranjem delavcev preko javnih del, s sofinanciranjem dejavnosti društva v letu 1999 v višini 523.7500,00 SIT in z brezplačnim odstopom dela rabljenega pohištva za dnevni center. To je prispevek mesta Ptuja na poti k višjim vrednotam življenja.
Milena Turk
Dobrodošli v gledališkem kotičku! Spet je tu šolsko leto in spet je tu začetek nove gledališke sezone.
Zadnje v tem tisočletju! Zmeraj me je navduševalo dejstvo, da je gledališče staro toliko, kolikor se človeštvo zaveda sebe. Nekateri so v zadnjem stoletju gledališču napovedovali njegov neslaven konec. Najprej naj bi ga izrinil film, nato ogrozila televizija, dokončno uničenje pa so mu prerokovali po razmahu videa. Vendar gledališču do živega očitno niso prišle niti računalniške igrice, "plejstejšni", "gemboji" in celo Internet ne. Kako zanimivo! Kaj je v gledališču takega, kar stoletja privablja staro In mlado? Tudi če se človek "nabaše " s prav vsemi fascinacijami, ki mu jih omogoča sodobna tehnologija, si na koncu koncev v svojem bistvu želi odnosa z drugim, živim človekom. Ki diha, ki misli, čustvuje, se smeje... In prav to počnejo igralci že stoletja. Vsak večer, ko se dvigne zavesa, - samo za vas, ki ste v dvorani, se zaljub-
ljajo, trpijo, sovražijo, kregajo, smejijo - kakor da bi šlo zares! In vi jim ploskate tem bolj, čim bolje se pretvarjajo, da je vse to res. Prav ta odrska čutnost, neponovljivost trenutka, nevidni kontakt med odrom in dvorano - je tisto, kar je v gledališču drugače, posebno. In kar je posebno, je v svoji biti osebno. Tako so prav v dobi digitaliziranih, brezosebnih kontaktov gledališča povsod po svetu vse bolje obiskana.
(Tudi obisk Gledališča Ptuju je zadnji sezoni porasel za 19 %).
Gledališče postaja zavetišče čutnosti, fizičnostl, analognosti, čustvenosti, iracionalnosti, človeške nepredvidljivosti, razdiralnih strasti in večnega hrepenenja. Po lepem, dobrem in resničnem.
V tej številkj Ptujčana Vam prilagamo zloženko, v kateri predstavljamo program sezone 1999/2000.
Vabimo Vas, da jo preberete in se "včlanite v klub ljubiteljev" te staromodne, zaprašene, vendar trdožive umetnosti: gledališča. V sezoni, ki
je pred vrati, bi vas radi opozorili na nekaj novosti. Pred gledališčem bomo uredili novo oglasno desko, kjer boste lahko sproti spremljali program gledališča za naslednjih štirinajst dni. V veži si lahko preberete, kaj o nas pišejo mediji, vzamete gledališke liste in informativni list z vsemi podatki o ceni vstopnic, rezervacijah, predprodaji, 50 % popustu. .. Za vas bo z novo sezono delovala tudi gardero- | ba. Tako vam
plaščev ne
bo več treba nositi v dvorano in se dodatno mučiti na marsikdaj ne prav udobnih sedežih. Ob blagajni vas čaka knjiga vtisov; hvaležni bomo za vsako vašo pripombo, sugestijo,
tudi kritiko in seveda pohvalo. Otrokom in odraslim, ki so še kaj otročji, ponujamo v slovenskih domovih dokaj
nezaželeno, vendar otrokom
ljubo igračko: "riso-piso-sten": gre za enobarvno stensko površino vertikalne lege, po kateri lahko rišete, pišete, puščate sporočila za prijatelje (in -ice), se brezplačno oglašujete...
Pohvalimo se lahko še z eno veliko pridobitvijo: poleti smo uredili gledališko delavnico. Verjamemo, da se bodo njeni "učinki" videli na odru. Že v novi predstavi za otroke Ana in kralj, ki je padel iz pravljice.
Ko se boste v prihodnjem tisočletju naveličali virtualne resničnosti... poskusite z resnično virtuoznostjo Gleališča Ptuj!
Samo M. Strelec Direktor Gledališča Ptuj
misel meseca
„i ljudje se prilagajajo svetu; metni pa vztrajajo pri sih, da bi svet prilagodili rako je celoten razvoj
25. september: komedija ART.
I fSttTEATERU ISTIMA la '
Zm*m »«** Rt
9zriaDrach'B°risBu™
'9r° so lani igrali v več kot 50-ih ¿2** MOh- po mnen|u
v najboljša igra/eta i998,
' °kt°ber:« otroke: ANA IN
KRALJ, KI JE PADEL IZ pravljice Premiera.
21_ oktober. klasična komedija
• Shavva p,CMALION, Mestnega
' od lcno Tanjo Ribič, Jerneje igralci. Za Crk'nt hecno)
POZOR
OVINEK - Ruda in Tona vas lahko v zimskih mesecih obiščeta na vašem domu - na video kaseti. Prednaročila že sprejemamo.
*
POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ
Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg I, Ptuj, tel. 062 787 - 9230 (uprava muzeja), 062 778 878 (vodniška služba), 062 778 879 (pedagoška služba),
fax. 062 787 - 9245, e mail: muzej-ptuj.uprava@siol.net
STALNE ZBIRKE
Zbirke na ptujskem gradu: zbirka fevdalne stanovanjske kulture, grajska galerija, zbirka pustnih mask, zbirka glasbil in zbirka orožja.
Zbirke so odprte vsak dan od 9. do
18.	ure.
Zbirke v nekdanjem dominikanskem samostanu: rimski ter srednje- in novoveški lapidarij, numizmatična zbirka in zbirka drob-
nega arheološkega gradiva. Zbirke so odprte vsak dan od 10. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 17. ure. Miheličeva galerija v stolpu ob Dravi: namenjena je občasnim razstavam. Odprta je vsak dan razen ponedeljka od 10. do 13. ter od 16. do 19. ure.
I.	in lil. mitrej na Spodnji Hajdini in Zgornjem Bregu: na ogled svetišč vas pospremi muzejski vodnik (tel.: 778 878).
Etnološka zbirka v gradu Velika nedelja: odprta je vsak dan razen ponedeljka od 10. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. ure.
OBČASNE RAZSTAVE
V Miheličevi galeriji je do 26. septembra na ogled razstava del, ki so
nastala v okviru fotografske delavnice konec junija na Koglu.
OTVORITVE IN PRIREDITVE
V	sredo, 22. septembra, bo ob
19.30	koncert na ptujskem gradu. Nastopili bodo Radovan Vlatkovič -rog, Boštjan Lipovšek - rog, Dorde Stanetti - klavir, godalni kvartet Ad Libitum. Izvajali bodo dela L. van Beethovna.
V	četrtek, 23. septembra, ob 18. uri bo na ptujskem gradu v sklopu prireditev Dnevi evropske kulturne dediščine predavanje kustodinje Nataše Kolar »Vojska v luči zgodovine Ptuja«.
V	soboto, 25. septembra, bo ob
19.30	koncert na ptujskem gradu. Nastopili bodo Darja Švajger -
vokal, Dorde Stanetti - klavir,
Silvester Stingl - klavir, Erika Toth -violina, godalni kvartet Ad Libitum, Aleš Kacjan - flavta, Clara Dent -oboa, Ulf Rodenhauser - klarinet, Radovan Vlatkovič - rog, Dagjensen - fagot. Izvajali bodo dela S.
Barbera, G. Gershvvina, D.
Ellingtona, C. E. Ivesa, E. Carterja, A Coplanda, W. Bolcoma.
V	četrtek, 7. oktobra, ob 18. uri bo v Miheličevi galeriji otvoritev razstave likovne kolonije Štatenberg in slikarja Andreja Božiča.
V	petek, 8. oktobra, ob 18. uri bo na ptujskem gradu otvoritev nove stalne zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj, Zbirke orožja.
Od 11. do 15. oktobra bo na ptujskem gradu potekalo mednarodno znanstveno srečanje »Ptuj v rimskem času. Mitraizem in njegova doba«.
Martin Šteiner
ŠPORTNI ZAVOD
2Z3U P IM. ¿OČKOVA 7 TEL .062 77 \ -7AS
PTUJSKI ŠPORTNI VIKEND
(petek 17.,sobota 18.,nedelja 19.septembra )
32 športnih prireditev v 25 športnih panogah na zunanjih in pokritih športnih površinah ter objektih
MESTNI STADION NA PTUJU
sobota, 25.septembra 1999
14.00	N0C0MET-2.SKL in 2.SML Drava : Dravinja (kadeti,mladinci)
nedelja, 26.septembra
15.30	NOGOMET - 2.SNL, Drava : Koper (člani) sobota, 9.oktobra
13.30	N0G0MET-2.SKL in 2.SML Drava : Šentjur (kadeti,mladinci)
nedelja, 10.oktobra
15.30	NOGOMET - 2.SNL,
Drava : Esotech Šmartno (člani) sobota, 23.oktobra
13.00	NOGOMET-2.SKL in 2.SML Drava : Nafta (kadeti,mladinci)
nedelja, 24.oktobra
15.30	NOGOMET - 2.SNL,
Drava : Ivančna gorica (člani)
ŠPORTNA DVORANA »MLADIKA«
sobota, 25.september
10.00	KICKBOXING medobčinsko prvenstvo osn. šol (KBV Ptuj)
15.30	NAMIZNI TENIS 1 .SNTL -m (NTK Petovia)
sobota, 2.oktober
10.00 KOŠARKA kadeti, tekma (KK Ptuj) nedelja, 3.oktober
9.00-15.00 ODBOjKA kadeti-turnir (ŽOK Marsel)
sobota, 9.oktober
10.00	NAMIZNI TENIS 1 .,2.SNTL -Ž (NTK Petovia)
20.00	KOŠARKA člani, tekma (KK Ptuj) nedelja, 10. oktober
10.00	KOŠARKA mladinci, tekma (KK Ptuj) sobota, 16.oktober
17.00.	NAMIZNI TENIS 1 .SNTL -m (NTK Petovia) sobota, 23.oktober
10.00	NAMIZNI TENIS 2.SNTL -Ž (NTK Petovia)
18.30	KOŠARKA kadeti, tekma ( KK Ptuj)
20.30	KOŠARKA člani, tekma ( KK Ptuj) četrtek, 28. oktober
15.30	NAMIZNI TENIS 1.SNTL -Ž (NTK Petovia)
ŠPORTNA DVORANA »CENTER«
sobota, 25.september
12.00-18.00
ROKOMET kadetinje -turnir (ŽRK Ptuj)
19.00	ROKOMET kadeti -tekma (ŽRK Ptuj) nedelja, 26.september
9.00	NAMIZNI TENIS Urhov memorial (NTK Petovia)
sobota, 9.oktober
9.00	KICKBOXING,državno prvenstvo (KBV Ptuj)
nedelja, 10. oktober
9.00	ROKOMET kadeti - tekma (MRK Ptuj)
10.00	ROKOMET kadetinje - tekma (ŽRK Ptuj)
11.30	ROKOMET člani - tekma (MRK Ptuj) sobota, 16.oktober
15.00	ROKOMET kadeti - tekma (MRK Ptuj)
17.00	ROKOMET članice - tekma (ŽRK Ptuj)
19.30	ODBOjKA članice - tekma (ŽOK Marsel) sobota, 30. oktober
15.00	ROKOMET kadetinje - tekma (ŽRK Ptuj)
17.00	ROKOMET članice - tekma (ŽRK Ptuj)
19.30	ODBOjKA članice - tekma (ŽOK Marsel) nedelja, 31. oktober
11.00	ROKOMET kadeti - tekma (MRK Ptuj)
MESTNA OBČINA PTUJ
V razstavišču mestne hiše
je do konca septembra na ogled prodajna razstava slik Štefana Horvata. Njegove slikarske podobe, ki so razstavljene na ptujski razstavi, izhajajo iz obdobja zadnjih dveh let in nas s svojimi številnimi interpretacijami narave nagovarjajo, da se zamislimo nad vse preveč hitro spreminjajočo se lepoto narave ter izginevanju ter
propadanju podeželske arhitekture. Njegovo vsestransko, dinamično in zelo pestro življenje na področju inovacij in naprednega razmišljanja se kaže tudi v njegovem slikarstvu. Oljne slike so najbolj pogosta oblika Horvatovega likovnega izražanja, privlači pa ga tudi grafika.
Štefan Horvat, ki se je rodil leta 1932 v Otovcih v Prekmurju in od 1961 živi v Višnji gori, je slikar že štiri desetletja. Sodeloval je na številnih skupinskih razstavah in imel doslej 160 samostojnih razstav. V tujini je razstavljal v Avstriji, Belgiji, Danski, Finski, Franciji,
Holandiji, Kanadi, Madžarsi, Švici in ZDA. Za svoje delo je prejel več pomembnih priznanj in zahval, med njimi Jurčičevo plaketo za likovno dejavnost (1983) in Red zaslug za narod s srebrno zvezdo (1987).
(povzeto po zloženki, ki jo je ob odprtju razstave v mestni hiši na Ptuju založila ZRS Bistra Ptuj, spremno besedo zanjo pa napisala Stanka Gačnik in po besedilu, ki ga je o slikarju pripravila dr. Štefka Cobelj)
\S/	\Q/
7qn /TJ?
V petek, 1. oktobra ob 12.00 uri bo v razstavnem prostoru odprta razstava slik Likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj.
MLADINSKI
ODDELEK
MALI GRAD,
KNJIŽNI« PREŠERNOVA 35, lb^NkPOTRQ „rn,
P . T • U ♦ J PTUJ
Mladinski oddelek, kjer v Učnih prostorih hranimo 45000 knjig, je namenjen predšolskim in šolskim otrokom do petnajstega leta. Članarine in vpisnine ni, starši morajo le izpolniti prijavnico. Ta obvezuje mlade člane knjižnice, da upoštevajo KNJIŽNIČNI RED in PRAVILA IZPOSOJE.
Med drugim knjižnični red zahteva obvezno prinašanje članske Izkaznice, prepoveduje kričanje, prepiranje, tekanje, skrivanje, nagajanje In prehranjevanje v knjižničnih prostorih, kamor nimajo vstopa psi in rolerji.
Pravila izposoje zahtevajo redno vračanje izposojenega gradiva: knjige in zvočne kasete imajo izposojevalni rok štiri tedne, video kasete pa je nujno vrniti v sedmih dneh. Knjige iz čitalnice (leksikoni, enciklopedije, slovarji, dragocene knjige) posodimo izjemoma, za tri dni in po presoji knjižničarja. Rok izposoje praviloma podaljšamo enkrat; knjigam za obvezno branje, zelo iskanim novim knjigam in rezerviranemu gradivu pa izposojevalnega roka ne podaljšamo. Mogoče si je izposoditi do deset knjig naenkrat, a ne dveh ali več knjig Istega naslova.
Kadar je izposojevalni rok prekoračen, so bralci dolžni poravnati opomin oziroma zamudnino. V knjižnici tudi fotokoplromo, a le do deset strani iz knjig, ki jih ni mogoče sposoditi na dom.
Obiskovalcem knjižnice ponujamo tudi knjižne razstave, reševanje nagradnih literarnih ugank, pomoč pri iskanju leposlovnega in poučnega gradiva, svetovanje kvalitetnega in zanimivega branja, biblio-pedagoške ure za organizirane in predhodno najavljene skupine iz vrtcev in šol, pravljične ure. Na te vabimo otroke do šestega leta vsak PRVI ČETRTEK v mesecu ob sedemnajsti uri, vsak DRUGI ČETRTEK v mesecu ob sedemnajstih otroke stare šest let in več.
TOREj VABLJENI V KNJIŽNICO po knjige (vsak dan od osme do devetnajste ure, ob sobotah do dvanajstih) in na pravljične ure, ki začenjajo v oktobru (MALA PRAVLJIČNA URA za otroke do šest let bo v četrtek, 7. oktobra; VELIKA PRAVLJIČNA URA za otroke stare šest let in več bo v četrtek, 14. oktobra; obakrat s pričetkom ob 17.uri). Vstopnine ni, otroci pa morajo imeti copate.
Liljana Klemenčič, vodja mladinskega oddelka in pravljičarka
ZA VAS SO DEŽURNI
LEKARNA PTUJ
Lekarna Ptuj,
Trstenjakova 9, PTUj tel.: (062) 771-600
je odprta:
e od ponedeljka do petka v soboto od
od 7.00 do 20.00 od 7.00 do 19.00

DEŽURSTVO:
SEPTEMBER: od 13. do konca meseca OKTOBER: od 1. do 3. in od 11. do konca meseca
Dežurstva ob delavnikih potekajo od 20. do 7. ure zjutraj, ob sobotah od 14. do 7. ure, v nedeijo in ob praznikih pa je dežurstvo neprekinjeno ves dan od 7. ure zjutraj do 7. ure naslednjega dne.
Javni zavod
Lekarne Ptuj
Trstenjakova 9
TEl£FON:
Ï234
TOM telefon za otroke ^mladostnike v stiski (od 12.00 - 20.00).
Klic je zastonj.
SOS TELEFON
za ženske in otroke -žrtve nasilja
Telefon:
061/441-993. 061/97- 82 Naslov:
Društvo SOS telefon P.p. 2726 lOOl Ljubljana
Kakšno pomoč nudimo?
telefonsko svetovanje
vsak dan od 18.00-23.00. skupino za samopomoč /enkrat tedensko/, zatočišče.
¡»IPORED DELA ZOBOZDRAVNIK
DELOVNE SOBOTE V SEPTEMBRU in OKTOBRU
m
Lejla Kusanovič Željka Bartolič - Martinez jože Petrovič Mirjana Petrovič - Foltin Cvetka Potočnik
25. september 2. oktober 9. oktober 16. oktober 23. oktobra
ZA Ptuj ZA Ptuj OŠ Cirkovce jZ ZD Ptuj Center Domino, Trstenjakova ulica
Delovni čas: od 7. do 12. ure
LEKARNA TOP-lek
Lekarna TOP-lek,
Potrčeva 23, PTUj je odprta:
o od ponedeljka do petka o v soboto
DEŽURSTVO:
OKTOBER -
poned. (4. oktober): (5. oktober) (6. oktober) (7. oktober) (8. oktober) (9. oktober)
tel.:	(062) 7878-490 (1)
tel. in fax: (062) 7878-480 (1)
torek sreda četrtek petek sobota nedelja (10. oktober):
od 8.00 do 17.00 od 8.00 do 12.00
20.-7. ure 20.-7. ure 20.-7. ure 20.-7. ure 20.-7. ure 14.-7. ure ves dan
Dežurstvo končamo 11. oktobra ob 7. uri.
L E K A R
Potrčeva 23, PTUJ
N A
ercator
Mercator SVS, d.d. Ptuj
obvešča cenjene kupce, da ima ob SOBOTAH odprte dežurne prodajalne od 7.S0 do 19.30
po naslednjem razporedu:
t sobota, 25.9. in 16.10. PC BREG • sobota, 2.10. in 23.10. M RIMSKA PEČ c sobota, 9.10.	SP BLAGOVNICA
Ob NEDELJAH so od 8. do 12. ure odprte:
•	SP CMD
•	SP PANORAMA
•	SP ŽIVILA
•	M ROGOZNICA
Si Mercator najboljši sosed
77
ZDRAVSTVENO VARSTVO
PATRONAŽNA - DRUŽINSKA MEDICINSKA SESTRA
Pretekli mesec sta z delom pričeli prvi zasebni patronažni sestri na Ptuj. Nista pa edini v mariborski regiji, led je pred letom in pol prebila višja medicinska sestra Ivanka Fras iz Lenarta. V Sloveniji jih je sedaj osemnajst. Za samostojno pot sta se po velikih "birokratskih" težavah in dolgem letu čakanja odločili višja medicinski sestri Milena Pavlica in medicinska sestra Martina Ganza-Žele, obe pa bosta še naprej delali na istem "terenu". Za njune varovance se ne bo nič spremenilo, saj sta prevzeli celotno zdravstveno oskrbo nad njimi.
Milena Pavlica je že deset let patronažna sestra na območju juršinc in ravno vodilnim možem v občini (tako kot vse) se more zahvaliti, da je danes samostojna patronažna sestra s koncesijo. "Moje delo sedaj ne bo nič lažje, kvečjemu še bolj naporno, vendar če to delo delaš s srcem, potem se ti vso delo povrne v stisku roke, objemu, ko ti kdo zajoka na rami in ti ne veš, kaj bi rekel, v pogledu v oči, besedi hvala. Ali veste, da obiskuje-
Milena Pavlica
mo nekatere bolnike več let, tudi deset let, vsak dan ? Večkrat se razvije pravzaprav dober medsebojni odnos sodelovanja in zaupanja. Odkar sem patronažna sestra sem bogatejša za marsikatero izkušnjo in prijateljstvo. Veselim se dela z ljudmi, pomagam jim po svojih močeh in jih imam rada. Življenje se mi zdi polnejše, prijaznejše, predvsem pa kvalitetnejše."
Martina Canza-Žele je že devet let patronažna sestra ha območju Vitomarc in Trnovske vasi. "Medicinske sestre v Sloveniji smo najštevilčnejša skupina delavcev v zdravstvu. Posebej zanimivo je, da niti države, niti zavarovalnice ne zanima kaj in kako dela ta najštevilčnejša skupina medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki je edina, ki spremlja bolnika celih štiriindvajset ur. Naše delo zdravstvene nege se namreč nikjer ne beleži, nikjer ne piše časovnega normativa za kakšno opravilo in koliko je to delo vredno. In ravno zato sem se odločila, za samostojno pot, kjer bom lahko sama določala vrednost svojega dela."
KDO JE PATRONAŽNA MEDICINSKA SESTRA?
Patronažna medicinska sestra opravlja patronažno varstvo zavarovancev na njihovem domu in lokalni skupnosti, kar pomeni, da aktivno skrbi za zdravstveno stanje varovancev na določenem zdravstvenem območju in razvija programe promocije zdravja ter tako vzpodbuja
zavarovance k čim večji skrbi za lastno zdravje in zdravje družin. Poglobljeno individualno in družinsko obravnavo zahtevajo predvsem prednostne skupine prebivalstva zaradi svojih bioloških lastnosti (dojenčki, šolarji, nosečnice, starostniki itd), zaradi spremenjenih pogojev življenja in socialne ogroženosti (priseljenci, brezdomci), ter zaradi zdravstvene ogroženosti (invalidi in kronični bolniki) in drugo. Cilj obravnave je obravnava družine v okolju kjer živi in pomoč ter vzpodbuda družini pri razvijanju in ohranjanju dobrega funkcionalnega stanja družine, dobrih medsebojnih odnosov in razvijanje pozitivnega odnosa do zdravja, njegove ohranitve in krepitve z upoštevanjem družinskih nazorov, kulturnih stališč in veroizpovedi.
Največ naročil dobijo od izbranih zdravnikov. Le ti naročijo dajanje injekcij na domu bolnika, opravljamo odvzeme krvi na domu, prevezi dekubitusov ali drugih ran, menjavajo katetre, opravljamo zdravstveno nego črevesne stome in se bi lahko naštevali. Veliko patronažnih sester opravlja tudi babiško delo ob srečnem dogodku, ko prinesejo mamice novorojenčka iz
porodnišnice. Mnogo manj poznano njihovo delo, a še kako pomembno je zdravstveno vzgojno delo z varovanci vseh starosti. Tudi starejše obiščejo in se pogovorijo o zdravstvenih težavah, izmerijo krvni pritisk in postrežejo z marsikateri nasvetom. Njihov nasvet je velikokrat dobrodošel saj si vzamejo čas za varovanca in poslušajo njegove težave. Same pravijo, da opravljajo enega najlepših poklicev na tem svetu.
Zdravstvena nega res nima statusa, zdravniki so veliko bolj pomembni in slabo so plačane za to delo, ki ga opravljajo, posebej
Martina Canza - Žele
patronažne sestre, ki so na terenu poleti in po zimi.
V zadnjem času vse več zdravstvenih delavcev teži k samostojnosti, pa čeprav ni zaslužek nič višji, pa še večjo odgovornost imajo. Vsak, ki se doma počuti varnega, doma nikoli ne bo zapustil.
Najbrž se zdravstveni delavci v zdravstvenih domovih ne počutijo dobro, zato odhajajo tja, kjer bodo svoje delo opravljali mirno in kvalitetno.
Tekst in foto: Milan Krajnc Pavlica
Kdaj se lahko otroci samostojno udeležijo v prometu?
Samostojno lahko sodelujejo v prometu šele ko so sposobni razumeti nevarnosti v prometu in ko so seznanjeni s prometnimi razmerami na cestah. Vsekakor to še niso predšolski in prvošolski otroci, ki morajo imeti na poti v šolo in vrtec spremstvo. Spremljevalci so lahko odrasli, lahko pa tudi osebe od 10. do 14. leta starosti, če to dovolijo starši.
Kar nekaj otrok se bo v šolo vozilo. Prevoznike posebej pozivamo, da skrbijo za varnost učencev v času prevoza. Policisti bodo tudi na območju Mestne občine Ptuj na osnovi navodil Ministrstva za notranje zadeve RS skozi vse leto izvajali poostreno kontrolo nad vozniki.
Mnogi otroci v prometu sodelujejo kot KOLESARjl. Otroci lahko samostojno kolesarijo šele po osmem letu starosti s kolesarsko izkaznico in tisti ki so dopolnili 14 let. Vsako leto so organizirani za 3. razrede osnovnih šol preizkusi znanja za pridobitev kolesarske izkaznice.
STARŠI prepričani smo, da lahko le z vašo pomočjo omogočimo vsem otrokom varnost na cesti. Otrokom ponudimo
priložnost, da z	otroci
vstopom v šolo prido- STARŠI poskrbite, da bo o o bijo samozavest in	uporabljali samo tehnično
znanje, ki jih potrebuje- b;.ezhibno kolo, kolesars o bi jo na poti k odraslosti. varnostno čelado in imeli p
kolesarsko izkaznico!
LE Z ZAUPANJEM V SVOJE OTROKE, DA SO SE SPOSOBNI VAROVATI IN ZNAJTI V PROMETU, JIM POMAGAMO K SAMOZAVESTNEMU IN SAMOSTOJNEMU RAVNANJU NA CESTI.
Franc Kozel, Maja Erjavec
velana
induplati
1.	nagrado dobi Jože Merc, Potrčeva c. 61 A, 2250 Ptuj, (zavese v vrednosti 15.000 SIT)
UPOKOJENCI IZ BUDINE IN BRSTJA NA MORJU
KR I Z
V julijski številki Ptujčana ste ljubitelji križank imeli priložnost napeti vaše sive celice in si pridobiti eno izmed treh nagrad, ki jih za pravilno rešitev gesla praznične križanke podeljuje sponzor TWILDEKOR. Do 15. avgusta je na naš naslov prispelo 269 rešitev križank. Pravilno izpolnjeno geslo praznične križanke je:
»ČETRTI OBČINSKI PRAZNIK«.
Iskanje rešitve vam prav gotovo ni povzročalo preglavic.
Uredništvo je na svoji 44. seji, 6. septembra, izžrebalo tri nagrajence in sicer:
Letos že drugič, doslej pa že četrtič, so bili upokojenci iz Mestne četrti jezero, kateri so to želeli, v Poreču na tedenskem dopustu. Predsednica društva upokojencev gospa Marija Cvetko je vselej organizirala dopustovanje po ugodnih pogojih. Udeleženci so s takšno organizacijo zelo zadovoljni, kar nazorno potrjuje zgornja slika.
Tekst in foto: S. B.
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
BREZPLAČNO
Vam ponujamo v uporabo naše
SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE
(tuji jeziki na CD romih, vaje iz strojepisja, kako se naj učim, pristop na internet...)
EKONOMSKA FAKULTETA IZ LJUBLJANE
izvaja v sodelovanju nami visokošolski strokovni program:
VISOKA POSLOVNA ŠOLA
ŠTUDU NA DALJAVO
V šolskem letu 1999/2000
vpisujemo v naslednje programe usposabljanja in pridobitve izobrazbe:
TRGOVEC, TRGOVEC-prekvalifikacija, NATAKAR, KUHAR, EKONOMSKI TEHNIK, STROJNI TEHNIK, RAČUNOVODJA, TUJI JEZIKI, RAČUNALNIŠTVO
OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE IN MLADOSTNIKE -b
VABIMO VAS V ŠTUDIJSKE KROŽKE IN V PROGRAME ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
(zdravstvo, umetnostna zgodovina, telovadbo, aranžiranje cvetja, tuji jeziki, izleti....).
Informacije: LU Ptuj, Mestni trg 2 tel.: /86 010,771 539.
2.	nagrado dobi Angela Šegula, Mejna c. 12, 2251 Ptuj, (posteljnino v vrednosti 7.000 SIT)
3.	nagrado dobi Urška Tikvič, Ul. Žetalskega jožeta 10, 2251 Ptuj (brisače v vrednosti 3.000 SIT)
Vsem trem čestitamo in vas vabimo, da se oglasite na sedežu uredništva v mestni hiši na Mestnem trgu 1, v sobi št. 5, kjer lahko dvignete kupone sponzorja nagradne križanke TWILDEKOR.
IRADIO CITV MARIBOR
--1
HilllD < R
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE Slovenski trg 9, Ruj, tel.:(062) 778-356
DEKORATIVNO OPREMLJANJE
IZ NAŠE REDNE PONUDBE: Zaves«, čipke, dekorativno blago, posteljnina, blago za prta, brisače na kg, zavese na kg, blago na kg,...
IZDELAVA ZAVES:
«'SVETOVAN j E NA doMU -¡ZMERE NA doMU
'■izd e Lava zaves "doSTAVA NA doM -MONTAŽA ZAVES IN liARNis
dkrUriačaip^zči^i/> ed&ec. rC/1cupq/ 6etrw riadtl
INTERN ATIONAL
BOEM
schoroftar schwäller
■

JUNIORSKA
ŠOLA
KARATEJA:
VPIS NOVIH ČLANOV j od 5. oktobra 1999 dalje
KARATE
KEHDO
AIKIDO
d. AKADEMIJA BORILNIH ŠPORTOV PTUJ
KARATE / KENDO: TO REK, ČETRTEK OD 190° DO 22°o	AIKIDO: SREDA, PETEK: OD 20«o DO 213«
OŠ DR, LJ. PIVKA PTUJ	TRIM KABINET ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ
■>
torek in četrtek od 17. do 19, ur
OŠ Dr.
Lj. Pivka Ptuj
tel.:
778-036
Zensfr

DOMINO CENTER
SALON
Trstenjakova 5, PTUJ, tel. 062/ 779-226 Osojnikova 11, PTUJ, tel. 062/ 776-456
DODAJNA OPREMA ZA AVTOMOBILE II
DOZA
MONTAŽA IN PRODAJA
. V*' -aT <P &
OB GRAJENI 1, PTUJ WWW.DOZA-MH.SI TEL.: 787-0-999
PRAVA POVEZAVA SIEMENS SL 10 SIEMENS C 25
REDNA CENA 94 990 SIT	REDNA CENA 44 990 Sit
SmrSAMO 25 990 SIT	SEDAJ SAMO 35 990 SIT
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
SI.MOBIE
„ aD&ucon flKtLDO
O ŠPORTKR ŠOU (5 - 7 let) .?pis u-.,
© JUDO ŠOU začetni tečaji I /,Qa *<>« cJftn n#l © JUDO ŠOU nadaljevalni tečeji	2|,Qn ®
IN VRHUNSKI ŠPORT	UrG
SAMOOBRAMBA zo ženske
■Kunnoi
kemna
JUDO CCNTCR DR0VR PTUJ
ul. 8, Ptuj (SD Mladiko)
(€ 041 716 276
773 064 po 16.00 url