Letnik 1914. 749 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LXI. — Izdan in razposlan 8. dne julija 1914. Vsebina: (St. 140 in 141.) 140. Ukaz, s katerim se dopolnjuje in izpreminja plovstveni in jezerski policijski red za koroška jezera. — 144. Cesarski ukaz o c. kr. avstrijskem vojniškem koru. 140. Ukaz trgovinskega ministrstva v porazumu ž ministrstvoma za notranje stvari in poljedelstvo z dne 20. junija 1914. L, s katerim se dopolnjuje in izpreminja plovstveni in jezerski policijski red za koroška jezera. I. Med § 10 in § 11 z ukazom trgovinskega ministrstva v porazumu z ministrstvoma za notranje-stvari in poljedelstvo z dne 12. maja 1897.1. (drž. zait. št. 122) izdanega plovstvencga in jezerskega policijskega roda za koroška jezera se vriva nastopno določilo: § 10«. Jezersko vodo jo treba imeti snažno. Izpraznovati vodo z dna v jezero jo — razen v primeru nevarnosti — VobČe dovoljeno samo najmanj 200 metrov oddaljeno od brega. * Z' mašijo, oljem in čim enakim onesnažena voda na .dnu pa se ne sme izpraznovati v jezero, temveč jo je zajemali ali sesali v posode in jo izliti na pripravnem mestu na kopnem. Oljasti ali masteni zaostanki, glen, pepel, žlindra, saje, snažilna volna, cunje in enake reči se ne smejo metati z ladje v jezero. II. § 11 plovstvenega in jezerskega policijskega reda za koroška jezera se izpreminja takole: § H- Motorno ladjico. Na motorne ladjice (ladjice, ki jih goni petrolej, nafta, benzin, elektrika ali kaj takega) je vobče zmislu primemo uporabljati za parnike veljajoča določila. Posebej veljajo za motorne ladjice še naslednji predpisi: a) Motornim ladjicam je prepovedano pinti z odprtim izpuhom. h) Motorne ladjice morajo pluli najmanj 200 metrov oddaljeno od brega — razen kadar pristanejo, oziroma odplovejo od brega. c) Kadar priplovejo motorne ladjice k bregu, ne sme vozna brzina v oddaljenosti od brega 200 metrov presegati 10 kilometrov na uro prav tako. kakor kadar odplovejo od brega. (8lovenl»oh.) 143 d) Mimo ribiških znamenj, ki oznamenjajo ikrišča ali nastavljene mreže, ter mimo ladjic, v katerih so ribiči na delu, smejo pluti motorne ladjice samo najmanj 50 metrov oddaljene in samo z brzino k večjemu 10 kilometrov na uro. Deželni vladi je pridržano za posebno konstruirane ladjice ali o priliki športnih priredb pripuščati izjeme od spredaj pod a) do d) ukre-njenih predpisov, oziroma ukreniti posebne odredbe. 111. Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi. Heinold s. r. Schuster s. r. Zenker s. r. 141. II. Vojniska društva. a) Ustanovitev, uredba, pravice in dolžnosti, razpust. § 2. Redni udje vojniškega društva morejo biti samo neaktivni in nekdanji podčastniki in osebe moštva ter take osebe, ki imajo pravico nositi vojno svetinjo, ne da bi imele častniško šaržo ali značaj vojaškega uradnika. Da se vzprejme reden ud, ki ni dovršil svojega vojaškega službovanja v oboroženi moči ali v orožniškem koru avstrijsko-ogrske monarhije, je treba dovoljenja oblastva. Dovoljenje se sme podeliti samo za vzprejem avstrijskega ali ogrskega državljana ali bosensko-hercegovinskega deželana. Ude, ki nasprotujejo glavnemu namenu (§ 1, odstavek 3), je izključili iz vojniškega društva in se morejo zopet vzprejeti le s privoljenjem poveljstva avstrijskega vojniškega kora. Cesarski ukaz z dne 4. julija 1914. 1. o c. kr. avstrijskem vojniškem koru. Na podstavi § t4^osnovnega zakona o državnem zastopu z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) zaukazujem tako: I. Avstrijski vojniški kor. § 3. Za ustanovitev vojniškega društva je treba dovoljenja političnega deželnega oblastva, v čigar upravnem okolišu naj ima vojniško društvo svoje stojališče. Da se doseže dovoljenje, je treba predložiti pet izvodov pravil in dokazati, da se je najmanj dvajset oseb, kojili ime, poklic in stanovališče je navesti, zavezalo pristopiti. Navedba daljnjib osebnih podatkov oseb, ki so se zavezale pristopiti, se lahko zaukaže z ukazom. § 1. Na podstavi tega cesarskega ukaza obstoječe korporacije tvorijo avstrijski vojniški kor. Avstrijski vojniški kor se deli v vmesne zveze in vojniška društva. Glavni namen teh korporacij jc izražati, gojiti in krepiti ljubezen 'in zvestobo do cesarja in domovine, avstrijsko državno misel ter prijazen spomin na vojaški čas v zinislu tovariško zvestobe, in sicer izključujč vsako politično tendenco. Razen tega lahko omenjene korporacije zasledujejo namene blaginje, družabnosti in izobraževanja ter gojé strelstvo. § 4. Iz pravil se mora dati razvideti: a) Ime, področje in stojališče vojniškega društva ter izjava, da se podreja pravilom avstrijskega vojniškega kora; b) nameni vojniškega društva, pomočki za njih dosego in, kolikor so materijalni. kako sc pripravijo; c) pravice in dolžnosti udov ter določila o njih vzprejemu in izstopu; d) kako se poravnavajo spori, ki nastajajo >z razmerja članstva; <■) vodilni organi vojniškega društva ter določila o njihovi volitvi in o njihovem delokrogu; f) zastopanje vojniškega društva na zunaj, potrebščine veljavnih sklepov in odpravkov; ) imeti v zastavah državnega orla; c) nositi posebno uniformo; d) nositi orožje ob boku pri korporativnih in deputativnih nastopih; — e) imenovati funkcijonarje za šarže vojniških čash nikov in moštva ustrezno pripustili formaciji; f) rabiti za c. in kr. vojsko predpisana znamenja z bobnom in rogom; g) državno pospeševanje gojenja strelstva; h) državno pospeševanje izučbe v vojaški zdravstveni pomožni službi; i) brezplačno ambulatorno zdravljenje docela neimovitih udov v zdravstvenih zavodih vojske in deželne hrambe; k) vzprejemanje njihovih udov v prej omenjene zdravstvene zavode, kolikor je prostora na razpolaganje, ako plačajo določeno kvoto za zdravljenje in oskrbo. Natančnejša določila o podeljevanju teh predpravic se ukrenejo z ukazom. Uporabljanje teh predpravic je prepuščeno vojniškim društvom, oziroma njihovim udom. § 10. Načelnik (poveljnik) vojniškega društva mora predložiti seznamke, ki so predpisani za vojaško razvidnost za črnovojne službe, političnemu deželnemu oblastvu s koncem vsakega leta izkazati število udov, ločeno po kategorijah in z navedbo natančnejših podatkov o njihovem vojaškem razmerju tako, kakor se oznameni z ukazom, in oblastvu na njegovo zahtevanje predložiti kaka izdana računska ali opravilna poročila. § H- Prostovoljni razpust vojniškega društva naj bivši načelnik (poveljnik) takoj naznani političnemu deželnemu oblastvu in razpust je dopusten samo, kadar ni sklicana črna vojska. Politično deželno oblastvo lahko razpusti vsako vojniško društvo, kadar se vede protizakonito ali neredno. Ako se društvo razpusti, naj ukrenejo gledé premoženja korporacije oblastva dogovorivši se z nekdanjim načelnikom (poveljnikom) primerne ukrepe, ako pravila o tem ne obsegajo zadostnih določil. b) Zborovanja. § 12. Zborovanja, ki ga je priredilo vojniško društvo, se smejo udeležiti samo udje vojniškega društva, odborniki nadrejene zveze in vabljeni gostje. Vsako zborovanje, ki se vrši, da se razpravlja ali sklepa o kaki stvari, mora načelnik (poveljnik) najmanj 24 ur poprej naznaniti oblastvu ter predložiti dnevni red in navesti kraj in čas zborovanja. Na seje vodilnih organov vojniškega društva se ne uporablja odstavek 2. Oblastvo lahko prepove ali zaključi vsako protizakonito prirejeno zborovanje ali sejo. § 13. Da se varuje zakon in da se vzdržuje red na zborovanjih vojniškega društva in v sejah njegovih vodilnih organov, mora najprej skrbeti predsednik; on mora takoj nastopiti zoper protizakonite ali neredne izjave ali dejanja in, ako se kdo ne pokori njegovim zaukazom, zaključiti zborovanje ’'(sejo). § 14. Oblastvu je dano na voljo na vsako zborovanje poslati odposlanca. Njemu je nakazali primerno mesto na zborovanju, kakor si ga izbere sam, in mu na zahtevanje dajati pojasnila o osebi predlagateljev in govornikov. On ima tudi pravico zahtevati, naj se spiše zapisnik o predmetih razprav in o storjenih sklepih in ob protizakonitih ali nerednih izjavah ali dejanjih zaključili zborovanje, ako bi jih predsednik takoj ne odpravil. S 15. Čim se je zborovanje sklenilo zaradi protizakonitosti ali nerednosti, so navzoči dolžni takoj zapustiti zborovališče. § 16. Nastopi vojniških društev se morajo 24 ur poprej naznaniti oblastvu. Oblastvo sme vojniška društva, ki po svojih pravilih redno nastopajo ob določenih povodih, gledé takih ali drugih nastopov na svečanostih in pogrebih umrlih udov na prošnjo proti preklicu odvezati dolžnosti podajati naznanilo od primera do primera. Ravnanje, ki se ga je držati gledč nastopov v inozemstvo, se uravna z ukazom. Na vse nastope se uporabljajo za c. in kr. vojsko predpisani pravilniki, kolikor se nanašajo na formacijo in vodstvo nastopov. ' c) Zavarovalno delovanje. § 17. V okviru človekoljubnih namenov, omenjenih v § 1, odstavek 4, se lahko zavarujejo udje. Zavarovanje je dopustno na boleznino ali na boleznino v zvezi s pogrebnino. Zavarovanje na pogrebnino samo je nedopustno. Boleznina na teden ne sme zngšati več nego osemindvajset kron, pogrebnina ne več nego pet-najslkratni znesek tedenske boleznine, nikakor pa ne več nego štiristo kron. Doba dobivanja boleznine 'v enem letu ne sme presegali 26 tednov. § I»-. Novce, ki so potrebni, da se morejo izpolnjevati zavarovalne dajatve, je treba pripraviti s primernimi, rednimi zavarovalnimi prispevki udov, ki se plačujejo naprej. Te novce je odkazovali posebnemu zakladu (zavarovaluemu zakladu) in se ne smejo porabljati za druge namene. § 19. Vojniška društva morajo o svojem zavarovalnem delovanju polagati vsako leto račun. Računski sklep naj sestoja iz obratnega računa in iz izkaza o premoženju; nadalje je izdajati izkaze o gibanju zavarovalnega stanja. Te izkaze je predložiti političnemu deželnemu oblastvu vsako leto do 31. dne marca. Z ukazom se lahko izdadč posebni predpisi gledč teh izkazov. Politično deželno oblastvo lahko popreskusi računski sklep na slojališču vojniškega društva in ukrene naredbe, ki so potrebne, da se odstranijo eventualne nerednosti. Za računsko leto naj velja koledarsko leto. § 20. Zavarovalni zaklad je nabrati v višini dvojnega poprečnega letnega izdatka zadnjih petih let in, ako bi se bil znižal pod oznamenjeno višino, ga zopet dopolniti do te višine, Dokler zavarovalni zaklad ne doseže tega zneska, je zanj pridržati najmanj dve desetinki prispevkov udov za vsako računsko leto. Ako se pokaže iz peterih zaporednih računskih sklepov, da dohodki ne zadoščajo za založbo prevzetih dolžnosti in za zbiranje zavarovalnega zaklada v spredaj oznamenjeni višini, je treba, ako se nerazmernost ne dâ odpraviti z drugimi pripravnimi naredbami, odpomoči ali s primerno zvišbo zavarovalnih prispevkov ali z zmanjšanjem v zavarovalnih dajatvah ali končno z združenjem obeh naredb. § 21. Zavarovalni zaklad se sme nalagati samo: 1. v tuzemskih vrednostnih papirjih, v katerih se sme nalagati premoženje varovancev; 2. v c. kr. poštni hranilnici ali v hranilnici, ustanovljeni po pravilniku za hranilnice; 3. v gospodarskih zadrugah, urejenih po Haiffeisnovem zistemu. § 22. Ako se opusti zavarovalni zaklad, je iz njegove imovine poplačati najprej eventualne dolgove ]n pravice do podpor, ki so nastale že pred razpustom (pogrebnine za tiste, ki so umrli pred dnevom razpusta, in boleznine tistih, ki so v tem času v staležu bolnikov) zavarovati na dobo, ustrezajočo pravilom. § 23. Določilom §§ 17 do 22 niso podvržena tista vojniška društva, ki svojim udom ne podeljujejo pravice do podpor ali do določne izmere takih podpor, ki bi se dala pravno zasledovati, temveč narcdč nje podelitev odvisno od tega, ali so novci zadostni in kako od primera do primera odloči organ korporacije. III. Vmesne zveze in zastopanje avstrijskega vojniškega kora. § 24. Vmesne zveze so deloma teritorijalne zveze, deloma namenske zveze. Teritorijalne zveze se morajo ustanavljati iz vbjniških društev v upravnem okolišu političnega deželnega oblastva za skupno zasledovanje glav-néga namena teh društev (§ 1, odstavek 3). Namenske zveze se lahko ustanavljajo za boljšo dosega enega ali več v § 1, odstavek 4, omenjenih namenov; njihovi novci se smejo porabljati samo za posebne zvezne namene. Kolikor se niso z ukazom izdali drugačni predpisi, se uporabljajo na vmesne zveze določila oddelka 11. § 25. Zastopstvo avstrijskega vojniškega kora, njegova organizacija in njegovo sklepanje 1er izvrševanje njegovih sklepov nasproti vmesnim zvezam in vojniškim društvom in načela njegovega poslovanja se lahko uredé z ukazom. Kolikor se niso z ukazom izdali drugačni predpisi, se uporabljajo določila oddelka 11. Za vse stvari avstrijskega vojniškega kora je pristojno ministrstvo za deželno bran. § 2(>. Minister za deželno bran odpošlje v vodslvo avstrijskega vojniškega kora vladnega komisarja za stalnega uda. Vladni komisar lahko izvršuje v § 14 odposlancu oblastva podeljene pravice in ustavlja s svojim ugovorom vse sklepe in predloge. Zoper tak ugovor lahko v štirih tednih ugovarja vsak za zastopanje avstrijskega vojniškega kora upravičeni ud in vsako na predmetu ugovora interesirano vojniško društvo na ministra za deželno bran. Zborovanja in seje avstrijskega vojniškega kora ter njegovega predstojništva in njegovih vodilnih organov je naznanjati vladnemu komisarju najmanj tri dni, preden se vršč, ter je priložiti dnevni red. IV. Obča določila. § 27. • Na korporacije avstrijskega voj niškega kora se ne uporablja društveni zakon z dne 26. novembra 1852. 1. (drž. zak. št. 253), zakon z dne 15. novembra 1867. 1. (drž. zak. št. 134) o društvenem pravu in zakon z dne 16. julija 1892, 1. (drž. zak. št. 202) o registrovanih pomožnih blagajnicah. Nastopi teh korporacij (§ 16) so izvzeti od določil zakona z dne 15. novembra 1867. 1. (drž. zak. št. 135) o zbornem, pravu. § 28. Pri obstoječih vojaških veteranskih društvih n zvezali za posebne namene namenjeni zakladi in ustanove ostanejo, ako se te korporacije preustrojijo v korporacije avstrijskega vojniškega kora, ncprikrajšano ohranjeni svoji dosedanji namembi. Tudi smejo taka društva in zveze pridržati v novem imenu kaka posebna oznainenila, ki so v njihovem imenu po pravilih, in njihovi tačasni funkcijonarji smejo dalje imeti posebne naslove, ki so jim pristojali doslej po pravilih, dokler opravljajo dotično funkcijo. Vojaška veteranska društva in zveze, ki obstajajo veljavno na podstavi cesarskega patenta z dne 26. novembra 1852. 1. (drž. zak. št. 253), ko dobi ta cesarski ukaz moč, lahko ohranijo svojo dosedanjo zavarovalno uredbo neizpremenjeno, ako se preustrojijo v korporacije avstrijskega vojniškega kora. § 29. Izvzemši meščanske kore (garde) in strelske kore, formacije strelcev in njihove zveze, obstoječe na podstavi cesarskega patenta z dne 22. avgusta 1851.. 1, (drž. zak. št. 191) ali tj 8 ») zakona z dne 25. maja 1913. 1. (dež. zak. za Tirolsko in Predarelsko št. 26), je za društva in zveze, ki ne pripadajo avstrijskemu vojniškenui koru, nedopustno imeti vsako ime, ki izraža vojaški značaj korporacije, kakor vojaško veteransko društvo, vojaški veteranski kor, vojniško društvo, vojuiški kor i. dr. Obstoječa taka društva in take zveze se lahko v šestih mescih potem, ko dobi moč ta cesarski ukaz, preustrojijo v korporacije avstrijskega vojniškega kora, lahko pa tudi dalje obstajajo na svoji dosedanji pravni podlagi, ako so v tem roku primerno izpremenila svoje ime; ako se ne po-služijo nobene teh dveh pravic, naj jih politično deželno oblastvo razpusti. Gledé pogojev razpusta in pravnih pomočkov je uporabljati določila tistega zakona, na čigar podlagi obstaja dotično društvo ali dotična zveza. § 30. V §§ 10, 12, 16, 19 in 26, odstavek 4, omenjena ter v ustavu avstrijskega vojniškega kora predpisana enakovrstna naznanila in take predloge so na dobo 10 let, počenši od začetka veljavnosti tega cesarskega ukaza, oproščena kolkovnin. Isto oprostitev užiVajo vloge, ki jih vložijo obstoječa vojaška veteranska društva in take zveze v roku § 29, odstavek 2, in s katerimi se prosi za dovolitev ustanavljati take korporacije, da se pre-' ustrojijo v korporacije avstrijskega vojniškega kora. 8 31. Nositi posebne uniforme ali znake korporacij avstrijskega vojniškega kora ter drugih črni vojski zavezanih korporacij je prepovedano osebam, ki ne pripadajo eni teh korporacij, in prepovedano je nositi očividno slične obleke ali znake. Politično deželno oblastvo in — za korporacije, kojih delovanje se razteza na upravne okoliše več deželnih oblastev — ministrstvo za deželno bran lahko dovoli izjeme od teh prepovedi. S 32. • Z ukazom se določi za vsako vojniško društvo po upravnem okolišu, v katerem ima svoje stojališčo ali razvija svoje delovanje, politično oblastvo ali cesarsko policijsko oblastvo za nadzorno oblastvo prve stopnje. Prav tako se določi nadzorno oblastvo prve stopnje za vmesne zveze (§ 24). Zoper odredbe oblastva je odprta pritožba na politično deželno oblastvo, zoper odredbe tega oblastva pritožba na ministrstvo za deželno bran. Z „oblastvom“ brez natančnejšega oznamenila se umeva v sprednjih določilih tega cesarskega ukaza nadzorno oblastvo prve stopnje. § 33. Prestopke tega cesarskega ukaza je kaznovati s posvarili ali z denarnimi kaznimi od deset do dvesto kron. Preiskuje in kaznuje nadzorno oblastvo prve stopnje (§ 32). Ako predpostavljeno oblastvo potrdi razsodbo prve stopnje, ni nadaljnjega rekurza. V ostalem veljajo za postopek obči predpisi o postopku v primerih prestopkov, spadajočih k političnemu uradovanju. § 34. Izvršiti ga je poverjeno Mojemu ministru za deželno bran, Mojemu ministru za notranje stvari in Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaju, 4. dne julija 1914. 1. Franc Jožef s. r. Stürgkk s. r. Hochenburger s. r. Forster s. r. Trnka s. r. Zenker s. r. Georgi s. r. Heinold s. r. Hussarek s. r. Schuster s. r. Engel s. r. Morawski s. r. Ta cesarski ukaz dobi moč s 1. dnem avgusta 1914. 1.