# Površen bralec Nove zaveze bo opazil, da je lakomnost v njej oznaèena kot tisti greh, ki ima najhujše dru`bene posledice. Te so celo hujše kakor posledice grehov proti šesti bo`ji zapovedi, ki urejajo spolno `ivljenje med mo`em in `eno in so vse preveèkrat v ljudski zavesti oznaèeni kot pravzaprav edini pravi greh. Trditve Svetega pisma ponavljajo in osvetljujejo kršèanski mistiki, kakor smo prebrali zgoraj. Pri nas je prehod iz »brezlastninske« dru`- be samoupravnega socializma v sedanjo dru`- beno ureditev omogoèil razmah lakomnosti, ki je postala v marsièem tiho gibalo politièno- gospodarskega prostora. V zadnjem èasu so celo re`imski mediji zaèeli poroèati o višini razliènih direktorskih plaè, kar pa samo po- trjuje, da je v ozadju resnièno pohlep. Dru`- bene posledice pa so iste, kakor jih našteva sv. Katarina Sienska. Slovenija je polna novih krivic, ki so jih kakor po pravilu zagrešili isti, ki so pred desetimi leti ob denacionalizacij- skem zakonu dvignili parolo: »Niè novih kri- vic!«. Umori, kraje in ropi se vrstijo v razliè- nih oblikah in z vedno novo ustvarjalnostjo. Okrutnost srca se svetlika v medèloveških od- nosih kot rakasta rana, ki ji nihèe ne pride do dna. Nezadovoljstvo zaradi ranjenih me- dosebnih odnosov se kaj lahko spremeni v ne- vošèljivost zaradi razlik v plaèah in delovnih mestih, ta v zagrenjenost, iz nje pa je le korak do sovraštva ... Krivice in nevošèljivost, ki se poroèijo s sovraštvom, pa se zlahka zgnetejo v revolucionarne razmere, ki so toliko dru`b pretresle do dna. V borem desetletju se je razlika med naj- bogatejšo in najrevnejšo plaèo skokovito po- veèala. Res je, da so direktorji imeli v prejš- njem re`imu mnoge ugodnosti, ki so izhajale iz njihovega polo`aja in rdeèe knji`ice, vendar so bile kljub vsemu vidne razlike znosnejše, kakor so sedaj. Podatek, da je veèina sloven- skih plaè pod statistiènim povpreèjem, je `e dolgo v javnosti, a ni zbudil nobenega poseb- nega zanimanja oblikovalcev javnega mnenja ali politike. Izgleda, da se rast razkoraka med najni`jo in najvišjo plaèo ne tièe nikogar. In vendar se v tem hladnem podatku skriva ve- liko denarno nesorazmerje, ki ga je te`ko opravièiti. Veliko direktorjev dr`avnih, ob- èinskih ali monopolnih podjetij ima velikan- ske plaèe in druge ugodnosti z izgovorom, da je to zaradi odgovornosti. Vendar, kdor vodi podjetje, ki niè ne tvega, ker vodstvo dr`ave prisili davkoplaèevalce, da pokrijejo vsako iz- gubo, ali pa lahko podjetje samovoljno po- dra`i svoje monopolne usluge, ni niè druge- ga kakor upravitelj, ki nima veèjih skrbi, ki bi opravièevale njegove privilegije. Šef dr`av- ne banke ali DARS-a, ki mu dr`ava pokriva 4 /" $    -( 5     Koliko zla prinaša ta prekleti greh! Koliko umorov, kraj in ropov z nedovoljenim bogatenjem. Koliko okrutnosti srca in krivi~nosti do soljudi! Sv. Katarina Sienska, o lakomnosti1   vse izgube, si ne zaslu`i niè višje plaèe kakor poslanec, ki ga lahko njegova dr`a stane vsaj stolèka na naslednjih volitvah. Direktorjem se še tega ni treba bati, ker so dobro zavaro- vani z razliènimi klavzulami v svojih indivi- dualnih pogodbah, ki vsak poskus odstavitve tako podra`ijo, da je skoraj nemoralno po- skusiti odstaviti jih. Obraèati velikanske vsote še ne opravièuje samo po sebi prejemanja ve- like plaèe. Desetletje prehoda se konèuje z zgodbo o uspešnem prilašèanju, kar je bilo zdravega v gospodarstvu, s strani manjšine, ki je pokazala znatno mero sebiènosti in bre- zobzirnosti, pa tudi pomanjkanja poštenosti, ki jo naša zgodovina še ni poznala. Prehod je oèitno pomenil, da smo v novem kapitalizmu, ki ima iste znaèilnosti kakor prvi: neèloveški obraz in izkorišèanje mno`ic, ki jo èedalje bolj silijo najprej v varèevanje, potem pa v revšèino. Po desetih letih skoraj ni veè kaj ukrasti, skoraj ni veè nièesar, kar bi si lahko nomenklatura prilastila. Ostajajo le tista pod- jetja, ki morajo biti dr`avna ali v javni lasti. A tudi te se uporablja kot vir bogatenja ma- loštevilnih. Kar dela glava, ponavlja telo na razliène naèine. Na prvem mestu najdemo dr- `avne uslu`bence, ki imajo paralelna podjet- ja, v katerih delajo, kar bi morali slu`beno narediti. O zlorabah javnih naroèil in vseh trikih, ki jih bo v celoti razkrila šele prava za- menjava oblasti, nam sredstva javnega obveš- èanja povedo zelo malo. Problem kriviènega bogatenja na raèun ce- lote ni izkljuèno gospodarski problem in ga je nemogoèe rešiti samo z gospodarskimi ukrepi. Poštenosti in skromnosti ne more predpisati ali uveljaviti noben zakon. Zato je problem lakomnosti, pa èeprav mora dr`ava preganjati konkretne posledice (rop, kraja, umor), predvsem moralni problem. 5   Med poglavitnimi grehi kristjani našte- vamo na drugem mestu lakomnost. Ker po- glavitne grehe naštevamo hierarhièno, pomeni to, da je lakomnost med najveèjimi grehi, kajti zaostaja samo za napuhom. Lakomnost je neurejena in nezmerna `elja po posedova- nju denarja, ki predstavlja v tem primeru vse, kar se lahko materialnega in zunanjega po- seduje.2 Bistvo moralnega prestopka je v neu- rejenosti in nezmernosti, saj je vsak èlovek tudi naravno nagnjen k temu, da pridobiva stvari, ki so potrebne za pre`ivetje, in se za- varuje, kolikor je to mogoèe, pred prihodnji- mi stiskami z neko rezervo, ki mu zagotavlja mir in blagostanje. @iveti iz rok v usta ni in ne more biti ideal nobene dru`bene ureditve. Beseda »lakomnost« se v pogovornem je- ziku redko sliši, morda zato, ker je premoèna in preveè jasna v opisovanju nemoralnosti pri- dobitvenega poèetja. Obièajno uporabljamo izraz materializem, ki nima takega negativnega prizvoka, ampak zveni prej nevtralno ali celo kot pozitivna opredelitev. Materializem razu- memo kot trajen in prvenstveni napor posa- meznika in dru`be za pridobivanje material- nih, plaèljivih in vidnih dobrin (od èisto pre- prostih do kulturnih), ki jih razkazujemo in u`ivamo kot absolutne dobrine brez podreja- nja naši osebnostni in duhovni rasti. Dru`beni nauk Cerkve, in vsaka dru`be- na ureditev, stremi za tem, da bi èimveè lju- di `ivelo v blagostanju, ki bi jim omogoèalo, da si svojim delom ustvarijo dom in dru`ino ter naberejo skromno premo`enje. Neure- jeno pridobitništvo pokoplje na koncu še tako dobro urejeno dr`avo. Znaèilnost gos- podarskega kriminala je, da je te`ko dokaz- ljiv, gospodarsko pa je celo te`ko opredeljiv pojav, saj je mnogo nepoštenosti še vedno popolnoma zakonitih, kar je le eden od zna- kov razhajanja med moralnim zakonom in pozitivno zakonodajo. Tudi tukaj moralni zakon zahteva veè, kakor je mo`no zahtevati s èloveško zakonodajo. Za posameznika, ki je podlegel lakomno- sti, je znaèilno, da mu nikoli ni dovolj in ho- 4  # èe svoje premo`enje na vsak naèin èim bolj poveèati v èim krajšem èasu. Nezmernost v pohlepu pripelje postopoma najprej do go- ljufij, prevar, kraj in na koncu celo do umo- rov. Kolikor višje v dru`bi je posameznik, to- liko veèjo škodo povzroèa njegovo poèetje dru`benemu tkivu in toliko la`je uide sod- nemu preganjanju, saj ima sredstva in zveze, s èimer kaj kmalu lahko postane »nedota- kljiv«. Lakomnost lahko tako prevzame èlo- veka, da se spremeni v skopuha, ki niti sebi niti drugim ni sposoben privošèiti premo`e- nja. Skopuhovo u`ivanje je v nabiranju in ne v uporabi premo`enja za svoje ugodje. Na- vezanost na svoje premo`enje ni nujno odvi- sno od njegove kolièine, ampak je bolj odvi- sna od èloveka in njegove osebne dr`e, od njegovih vrednot in idealov. Mnogi reve`i so bolj navezani na svojo culo (ali nakupovalni vozièek) kakor bogati ljudje na svoje veliko premo`enje. Paradoks, ki smo ga zmo`ni le ljudje … Lakomnost je za apostola Pavla najveèje dru`beno zlo. V pismu Timoteju piše: »Ni- èesar namreè nismo prinesli na svet, zato tudi ne moremo nièesar odnesti. Bodimo torej za- dovoljni s tem, da imamo `ive` in obleko. Ti- sti pa, ki hoèejo obogateti, padajo v skušnjavo in zanko, to je v mnoge nespametne in ško- dljive `elje, ki ljudi pogrezajo v pogubo in unièenje. Korenina vsega zla je namreè poh- lep po denarju. Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proè od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko boleèin« (1 Tim 6, 7-10). »`ive` in obleka« moramo razumeti kot vse tiste stvari, ki jih potrebujemo za dostojno `ivljenje. Seznam le-teh pa je v vsaki dobi ne- koliko drugaèen, lahko bi celo trdili, da je to- liko bolj obširen, kolikor bolj si je kaka civi- lizacija sposobna s tehniko podrejati naravo. Naše osnovne potrebe bi bile za srednjeveš- kega kralja pravo razsipništvo, ker si v never- jetnih kolièinah lahko masovno privošèimo dobrine, ki jih takrat niti v sanjah niso poz- nali (elektriko, tekoèo vodo, ogrevanje cele hiše, kuhinjo, stranišèe, udobna potovanja, hitrost, itd.). Tudi sv. Pavel je `ivel v skladu s pridobi- tvami svojega èasa. Znotraj te èasovne ome- jitve je priporoèal skromnost pri uporabi pre- mo`enja, predvsem pa obvladovanje `elje po bogastvu, ki se tako rada potem spoji z neu- rejenim pohlepom, ki dosledno pripelje do velikega dru`benega zla. To pravilo pa je nad- èasovne vrednosti. Èlovek, ki hoèe obogateti, kaj rad `rtvuje temu maliku tudi svojo vero, ki je prava nasprotnica vsakega naglega in ne- zakonitega bogatenja. Korak za korakom se lakomnik prepušèa svojemu pohlepu in si do- voljuje èedalje veè. Tudi tukaj iz majhnega raste veliko. Zloraba vsake mo`nosti za pri- dobivanje premo`enja se dobro ujema s po- polnim individualizmom. Skromnost pri uporabi premo`enja omo- goèa varèevanje. Varèevanje ima na gospodars- tvo dobrodejne uèinke. Prihranke spreminja v kapital, kapital pa je nujen pogoj za razvoj. Kadar ima dru`ba dovolj kapitala, je cena de- narja nizka in obresti plaèljive. S tem se po- veèa sposobnost proizvodnje, da ohranja ko- rak s tekmeci. Po drugi strani pa varèevalec, ki ne samo ohranja vrednost privarèevanega, ampak ga lahko tudi poveèa, ko ga banka v njegovem imenu posoja in mu daje dele` obresti kot odškodnino, da je dal denar na razpolago drugemu, dobi mo`nost, da svoj denar porabi za trajnejše dobrine, kar znova omogoèa rast blagostanja v dru`bi, ko pos- pešuje kolo gospodarstva. Ko govorimo o varèevanju, ne moremo mimo pojava skopuštva, ki je bolna naveza- nost na premo`enje do te mere, da ga niso pripravljeni uporabljati in vraèati v gospodar- ski obtok z izdajanjem za stvari, ki jih potre- bujejo ali jim po sta`u nekako pripadajo. V tem primeru ne gre za skromnost, ampak za bolezen in celo greh. S tem, ne samo, da sebi ne privošèijo dostojnega `ivljenja, tudi dru- 4  & gim ne omogoèajo zaslu`ka in dela, ki bi ga lahko zanje opravili. Skopuh je zato za dru`- bo prav tako škodljiv kakor lakomne`. Še veè, skopuštvo je zaradi navedenega najhujša in najbolj nesocialna oblika lakomnosti. 5       Eden od temeljev katoliškega dru`benega nauka je solidarnost, ki jo lahko razlagamo kot delitev dobrin, pri èemer se ne omejimo samo na materialne dobrine, po kljuèu pra- viènosti in potrebe. Prva razse`nost solidar- nosti je osebna. Ko posameznik svojo naklo- njenost do soèloveka zaène udejanjati s kon- kretnimi deli, uresnièuje Jezusovo zapoved ljubezni, po kateri bomo na sodni dan sojeni, takrat je solidaren. Brez osebne naklonjenosti do soèloveka in brez dobrih del ni mo`na no- bena še tako dobro zastavljena strukturna, dr- `avna ali organizirana solidarnost. Solidarnost namreè te`i k temu, da bi vsi imeli dostop do dobrin, ki so nujne, da se èlovek osebnostno uresnièi (npr. brezplaèno in kakovostno šols- tvo, zdravstveno zavarovanje in javno infra- strukturo), pa tudi da bi dobili, kar jim gre z delitvijo premo`enja, ki je na razpolago.3 V Evropi se npr. poskuša kaj takega doseèi s progresivnim, višjim obdavèevanjem tistih, ki imajo veèje prihodke, in s subvencijami oz. oprostitvami davšèin revnim slojem. Solidar- nost se skriva tudi v »strukturnih skladih« EZ, s katerimi pretakajo ogromne proraèun- ske vsote v revne pokrajine tako, kakor je ne- koè delala Jugoslavija s Kosovom, Makedonijo in Èrno goro, a z veliko veèjo mero korupci- je, kakor se to dogaja v EZ. Dr`ava obièajno uporabi solidarnostne sklade za gradnjo in- frastrukture (ceste, telekomunikacije) oz. gradnjo stanovanj in za pomoè podjetjem, ki se `elijo nastaniti v revnih pokrajinah. S tem vzpodbuja gospodarsko rast in po doloèenem èasu upa, da bo lahko zaèela te pokrajine bre- meniti z istimi davki kakor ostale. Dr`ava pri- èakuje od svojega vlo`ka neko povraèilo, zato ta sistem deluje kot dolgoroèni in brezobrest- ni kredit. Solidarnost se ne izèrpa v enostavnem pro- cesu delitve, ampak je tudi vprašanje mere (koliko deliti?), da ne vzamemo preveè ti- stim, ki veè proizvajajo, in jih s tem pahne- mo v malodušje, in da ne damo preveè tistim, ki nimajo dovolj, da se ne bi navadili na pre- jemanje pomoèi in se iz lenobe nikoli ne bi postavili na svoje noge. Solidarnost je tesno povezana s praviènostjo, kajti koliko nekomu pripada, je vprašanje praviènosti. Solidarnost je tudi povezana z ljubeznijo, ki terja, da se nekomu da veè, kakor bi mu po goli praviè- nosti pripadalo. Zaradi spreminjajoèih se dru`benih in zgodovinskih razmer je vsakih nekaj let potrebno ponovno pretehtati, kako smo dol`ni izvajati solidarnostno pomoè, da le-ta ne izgubi na uèinkovitosti in smiselno- sti. Modrost in gospodarnost pa zahtevata, da s takim pretakanjem sredstev ne okrnimo sposobnosti veèanja delovnega kapitala, ki je temelj blagostanja vsake dru`be. Brez niè ni niè, pravimo, in kdor preveè deli, na koncu nima nièesar veè, s èimer bi lahko pomagal, kakor se je to dogajalo vsem dr`avam, ki so trpele komunistièni re`im. Ker se dru`bena solidarnost obièajno uresnièuje s prenašanjem velikih sredstev, se ob tem toku vzpostavi si- stem posrednikov, ki poberejo znatni del so- lidarnostnega denarja in od tega dobro `ivijo. V zelo kratkem èasu nastane posredniška ve- riga, ki zmore zadušiti najboljše `elje in na- mene, ker se kaj hitro spridi v instituciona- lizirano sebiènost. Tudi èe dr`ava pobere ob- vezen solidarnostni denar, zadostuje nekaj la- komnih ali le lenih dr`avnih uslu`bencev, da zbrana sredstva nikoli ne pridejo tja, kamor so namenjena (npr. v SFRJ solidarnostna sredstva za Kosovo). Drugi organiziran in sistematièen naèin solidarnostnega pretakanja pomoèi so dobro- delne organizacije, oz. milošèina, ki jo posa- meznik ali podjetje nameni za stvari, ki niso 4  # vedno gospodarske narave in delujejo kot po- polnoma nepovratna sredstva. Praviloma so take akcije prostovoljne. Nihèe ni prisiljen nièesar dajati. Pametna dr`ava vzpodbuja taka darovanja, ker so bistveno bolj uèinko- vita kot njena lastna birokracija in so v manjši meri podvr`ena korupciji. Tudi èe tu pa tam izbruhne kakšen škandal, kakor se je to zgo- dilo v Rdeèem kri`u Slovenije, so nevladne organizacije bistveno bolj uèinkovite kakor dr`ava, pa èeprav poberejo 30% sredstev za lastno re`ijo (kar pomeni, da tudi njeni funk- cionarji dobro `ivijo od darovanega denarja). Lakomnost se zoperstavlja vsem resniènim solidarnostnim dejavnostim. Z razliènimi iz- govori se izogiba prostovoljnemu darovanju; s politiènimi triki pa poskuša zakonodajo spremeniti sebi v prid tako, da le-ta izgubi svoj solidarnostni ustroj. Dr`avno solidarnost obièajno unièijo prav tisti, ki se v njej kitijo s politièno, medijsko in gospodarsko moèjo in svoje delovanje podredijo le enemu cilju: osebnemu bogatenju in pridobivanju osebne politiène moèi za vsako ceno. Povezave med ljudmi, ki imajo skupne interese, so v demo- kratiènih dru`bah dovoljene. @al pa so ti centri odloèanja in moèi mnogokrat izven vsakršnega nadzora in s tem veliko bolj pod- vr`eni korupciji in drugim neèednostim. Ko se vladajoèi sloj spremeni v »elito« ali »lobi«, je korak do popolnega izkorišèanja dr`avnega denarja v osebne namene neznaten. Mislim, da ne pretiravam, èe reèem, da je bil pri nas tak korak ̀ e davno narejen. Lakomnost je tako postala dru`beno gibalo. Ker je lakomnost moralna kategorija, greh, je ne moremo nad- 4 Rembrandt, Prilika o nespametnem bogatašu, 1627, olje na lesu, 31 x 42.5 cm, Staatlische Museen, Berlin.   zorovati zunaj spovednic, lahko pa s primer- nimi zakoni in primernimi nadzornimi me- hanizmi krotimo njene posledice. Še bolj kot to pa potrebujemo po eni strani poštene gos- podarstvenike, ki bodo preprièani, da so po- štenost, delavnost, usposobljenost in podobni kriteriji tisti, ki omogoèajo trajno dru`bo pra- viènosti, po drugi strani pa prav tako uspo- sobljene, poštene in delavne inšpektorje, ki pa bodo tudi pogumni in nepodkupljivi, da bodo iskali in to`ili gospodarske kriminalce. Ob njih je potrebno imeti še primerno po- licijsko in to`ilsko slu`bo ter tudi sodstvo. 5     Za vsako delo smemo prièakovati pravièno plaèilo. Zopet je to preprost in resnièen sta- vek, s katerim se naèeloma vsi strinjamo, ker vemo, da je resnièen. Te`ko pa ga je uresni- èevati v praksi, ker so izhodišèa, prednosti in potrebe razliènih subjektov dru`be in njihova moè v njej sila razlièna. V dru`bi, kjer vlada lakomnost, postane navada, da se zahteva za opravljeno delo nezmerne zneske, ki jih je te`ko upravièiti. Tako se zgodi, da je prav te`- ko najti pravo in resnièno mero pri plaèevanju storitev in uslug. Naj bo to elektrièar ali pi- satelj, dr`ava ali komunala, direktor ali de- lavec, advokat ali notar, vsi po vrsti zaraèu- navajo visoke zneske za opravljeno delo. La- komnost se v tem primeru skriva v visoki zah- tevi po plaèilu za opravljeno delo. V naši dru`bi se je to `e tako razpaslo, da je vsak od nas `e stal kdaj na strani tistega, ki mora pla- èevati, ali pa onega, ki je zahteval plaèilo. Lah- ko bi rekli, da je lakomnost skrita tudi v tako pogostem precenjevanju lastnega dela in v zahtevi po plaèilu, ki je v nesorazmerju z de- jansko vrednostjo storitve. Nekatere storitve so vidne in lahko ocenljive, te so nasplošno manj vredne. Druge pa u`ivajo velik ugled, so te`ko preverljive in temeljijo bolj na zau- panju, obièajno so intelektualnega znaèaja. Te so veliko bolje plaèane, oz. zaraèunane (pomislite npr. na notarje ali toèke ekonomi- stov, zdravnikov ipd.). Drugi vidik lakomnosti glede na plaèilo se ka`e v èedalje hitrejšem izumiranju pro- stovoljnega, neplaèanega dela. Kar naenkrat vsi prièakujemo neko odškodnino za oprav- ljeno delo. Kar smo do nedavnega delali za- stonj, bi radi sedaj dobili plaèano. Denarja tako kmalu zmanjka. S tem se pa ustavi tudi dejavnost, ki je nekoè bila naš konjièek in smo ji posveèali svoj èas in `rtvovali svoj denar, ker smo bili preprièani, da je dobro in koristno, da tako delamo dobro ali èlovekoljubno delo; potem smo od svojega konjièka hoteli dobi- vati nekakšen priboljšek k našemu rednemu prihodku in na koncu zahtevamo preveè. To stopnjevanje je lahko v èasu zelo razpotegnje- no, ampak te`ko je ustaviti voz pridobitniš- tva, ko smo enkrat na njem, ker zahteva po »imeti« prihaja iz naše notranjosti podkrep- ljene z nagnjenostjo naše narave. Z denarjem plaèujemo opravljeno delo in storitve, zato nam predstavlja valuta merilo vrednosti. Kaj je pravzaprav denar, je vpraša- nje, s katerim bi se morali ukvarjati filozofi- ekonomisti, tukaj upoštevam samo njegovo vlogo pri merjenju vrednosti dela. Vrednost denarja znotraj doloèenega obmoèja najbolj naèenja inflacija, ki ima unièujoèe uèinke na obèutek vrednosti pri ljudeh. Ker se izgubi kompas vrednosti, se spro`i spirala strahu, ki deluje kot vnaprej »vraèunana inflacija« v ceno opravljenega dela. Tako vsak po malem pris- peva k dviganju inflacije, predvsem pa to sto- rijo upravljavci dr`ave, ko inflacijo predpostav- ljajo in brez nje noèejo in ne morejo `iveti. Iz- guba mere in nezaupanje, ki ga to povzroèa v dru`bi, pa se ne omeji le na gospodarsko po- droèje. Èlovek vendarle ni bitje, ki bi lahko `ivel v mno`ici nepovezanih svetov. Kadar se v gospodarstvu poruši mera za vrednost, se v moralnem in dru`benem `ivljenju to pozna kot izguba smisla za vrednote, kakor tudi smi- sla za dano besedo in spoštovanje pogodb. 4  # Vprašanje inflacije je lahko èisto moralno in se dotika najprej upravljavcev javnih stvari ali politikov. Ekonomisti pa nas bodo pouèili, da umetno poveèevanje mase denarja lahko pri- pomore k temu, da se spro`i ekonomski ciklus in se priène z resniènim proizvajanjem dobrin. Rahloèutno ravnovesje se pa kaj hitro poruši takoj, ko se na oblasti nekdo spomni, da bi še malce bolj pognal kolo blagostanja, da bi dlje ostal na svojem stolèku. Lakomnost se skriva tudi v zahtevah po dodatnem plaèilu tega, kar zdrava pamet zah- teva za dobro opravljeno redno delo, pa èe- prav je malce “izven” pogodbenihi obvezno- sti. Iz dr`avnega aparata (in verjetno veèjih podjetij) prihajajo naroèila raznim strokov- nim ustanovam ali podjetjem za razliène štu- dije. Delo naroèijo višji dr`avni uslu`bencih pri svojih prijateljih ali sorodnikih, ki zara- èunavajo fantastiène zneske dr`avi in imajo pri tem mastne zaslu`ke za delo, ki bi ga mo- rali dr`avni uslu`benci in dr`avne strokovne slu`be `e po svoji dol`nosti opraviti. Tudi v naši enoumni de`elici, kjer so èasopisi bolj trobilo vlade kakor kritièni opazovalci dru`- benega dogajanja, so `e poroèali o takem po- stopanju, torej lahko sklepamo, da je prido- bivanje dodatnega denarja na raèun dr`ave redna praksa dr`avnih in paradr`avnih usta- nov. Stvar pa je `e tako velika, da se proraèun šibi od takega zapravljanja in je `e krepko v minusu. Posledice pa se obèutijo v splošnem zadol`evanju dr`ave, ki na koncu povzroèi propad samostojnega gospodarstva, najprej z razprodajo podjetij tujim »strateškim part- nerjem«, ki pa na koncu niso niè drugega kot tuji lastniki, katerih prioritete so le fi- nanèni interesi, do naših narodnih, dru`benih in dr`avnih prioritet pa jim je malo mar. 6          Srèika vsakega dru`benega problema je to- rej posameznik, ki je vpet v sistem. Èe osta- nem pri navedenem primeru, potem vidi- mo, da niè ne pomaga dober inšpektor, èe ni poštenega to`ilca in sodnika … Kako naj zau- pamo v naše to`ilstvo, èe pa tudi simbolièno ne ovadi niti tistega, ki se javno, v èasopisnem intervjuju, oznaèi za storilca kaznivega deja- nja, ki ne zastara? Prav tako v zadnjih desetih letih, polnih gospodarskih kriminalnih de- janj ni bilo nobene omembe vredne obto`- nice. Velike ribe v naši de`elici druga drugo šèitijo in vse so iste barve. Danes imajo nav- zven barvo denarja, navznoter pa, kot izgleda, še vedno staro partijsko disciplino. Kar se zdi najprej politièni problem, je v resnici moralni problem. Njihova ideologija jim dovoljuje tako postopanje, èeprav ne vzdr`i nobene še tako svobodomiselne moralne presoje. Tra- dicija èloveškega jamranja zahteva, da se ni`ji sloji zavistno ozirajo po visokih in jim oèitajo njihovo premo`enje. Tragika pa je, da na svoji ravni ti gostilniški kritiki niso niè boljši. Res je, da se na tej ravni ne govori o milijo- nih, a v celoti gledano razodeva njihovo po- èetje isto krivdo: popolno sodelovanje v kri- viènem pridobivanju. Izguba obèutka za pravo mero, ki se vsi- ljuje ljudem tudi z inflacijo, se nadaljuje v podleganju grehu lakomnosti in drugim gre- hom, ko postane to vsesplošno in sistemsko, pa govorimo o moralni krizi. 7         Greh ni dru`bena kategorija. Lakomnost tudi ne. In vendar trdi Katekizem katoliške Cerkve, da brez upoštevanja le-tega ni mogoèe pravilno presoditi dru`benih razmer. »Neupoštevanje dejstva, da je èlovekova na- rava ranjena, nagnjena k zlu, daje povod za hude zmote na podroèju vzgoje, politike, so- cialnega delovanja in nravi.«4 Isto velja za gos- podarstvo. Posameznik in politiène skupine imajo najprej nek pogled na èloveka in dru`bo in po tem preprièanju predlagajo zakonodajne 4   ureditve. Kdor pretirano poudarja posamez- nika (individualisti liberalnega tipa), prej ali slej zaène reševati stvari samo delno in v korist posameznika (prijatelja ali mogotca), ki je »naš«, kdor pa povelièuje celotno dru`bo, se bo kmalu znašel v kolektivistiènih vodah, kjer je èlovek popolnoma podrejen dru`bi. Potreben je usklajen in uravnote`en pri- stop, ki ga omogoèa kršèanska antropologija, ki trdi, da je èlovek osebno bitje dru`bene narave. To ravnote`je pa je bilo porušeno ob izvirnem grehu. Nenehno naporno iskanje pravih rešitev je podroèje politiènega delo- vanja. Zato Cerkev nikoli ne trdi, da je po- samezna rešitev boljša ali slabša. Lahko je posameznim skupinam ali hierarhiji kaka bolj ali manj všeè, vendar je to le njihovo mnenje, ki ne temelji na dogmah, ampak osebnem preprièanju. Kolikor bolj pa se za- konodaja pribli`a jasnim osnovnim moral- nim naèelom, toliko bolj jasno je stališèe Cerkve in toliko bolj enotni so verni med se- boj. Prehod iz strogega polja moralke kot stroke v dru`bene razse`nosti je tekoè in ne- natanèen. V vsakem èlovekovem dejanju lah- ko prepoznamo nek namen, neka sredstva in neke uèinke. Vse tri stvari pa so `e tudi predmet moralnosti. Vsako dejanje smemo presoditi kot dobro ali slabo in to dejansko tudi delamo. Zaradi tega je moralnost pri- sotna vedno in povsod. Moralne vrednote pa so lahko le ene in to za vsa podroèja našega 4 El Greco, Izgon trgovcev iz templja, ok. 1600, olje na platnu, National Gallery, London.  # 4 `ivljenja. Razlikujemo se pa zelo po osebni in dru`beni prednostni lestvici. Nekateri po- stavijo na prvo mesto svobodo, drugi Boga, tretji èloveka (obièajno samega sebe) in te navidez nepomembne razlike povzroèijo po- polnoma drugaèno delovanje in opravièeva- nje, utemeljevanje posameznih dejanj. Ob- stajati pa morajo neke splošno sprejete dru`- bene vrednote, ki omogoèajo, da ljudje sku- paj bivamo in da se sploh razumemo. Brez teh osnovnih pravil ni mogoèe biti pluralna dru`ba ali dru`ba nasploh.   V zgodovini sta se uresnièila dva gospo- darsko-socialna modela. Prvi je bil socialistiè- ni komunizem, ki se je izkazal kot èistokrvni teror, ki je slonel na milijonih pobitih, kjer koli se je uspel dovolj dolgo ohraniti na ob- lasti. Gospodarsko pa je ta socialistièni model pomenil pravi polom, revšèino vseh de`el, v katerih je vladal. Dokler je ta sistem pomenil gro`njo ostalemu svetu, je oèitno doloèal tudi svojega nasprotnika. Liberalni kapitalizem je v letih hladne vojne imel obraz »èloveènosti« in je v veliki meri dosegel tisto, kar se je ime- noval »welfare state« ali »blaginja za vse«. @e deset let je njegov zgodovinski nasprotnik mrtev in odtlej Zahod èedalje bolj izgublja svojo masko èloveènosti. Socializem išèe, po- sebej v Evropi, neko novo, tretjo pot. Doslej je še ni iznašel. @e veè kot sto let pa katoliška Cerkev po- nuja kristjanom nauk, ki predstavlja izho- dišèa za ureditev dru`be tako, da bi se bilo mogoèe prostovoljno in trajno pribli`ati idealu praviènosti, redu in solidarnosti v dru`bi. Vendar temu nauku manjka goreèih zagovornikov, poznavalcev — laikov, ki bi se s podobno vnemo kot nekoè komunistièni revolucionarji zavzemali zanj. Trajna spre- memba dru`benih razmer se, po kršèan- skem pojmovanju, dosega z usklajenim de- lovanjem mnogih posameznikov, ki si pri- zadevajo za dvoje: osebno svetost in pravièno dru`bo. Za ta drugi cilj pa so pripravljeni sprejeti nase politièno, gospodarsko in kul- turno delovanje, ki se navdihuje v njihovi osebni, trdni in globoki veri. Kristjanom je v prvih stoletjih uspelo prekvasiti rimski imperij. Poèasi, brez nasilja in brez sistematiènega programa so uspeli uveljaviti nekatera naèela, ki so dru`bo spre- menila. Naj omenim samo preprièanje, da smo vsi ljudje bratje, ker smo bo`ji otroci, in da je vsako delo èastno. Vendar nas Cerkev vedno spominja, da na zemlji trajne praviè- nosti in trajnega reda ne bo. Zemlja je ven- darle bojno polje med dobrim in zlim. Prvo bojno polje se razteza v srcu vsakega posamez- nika, drugo — odsev prvega — v vseh dru`be- nih razmerah. Fronta je dinamièna, ne ne- gibna, kakor jarki prve svetovne vojne, in ni- koli ne vemo, kje se bo boj razplamtel jutri. Temu realizmu se kristjan ne more odpove- dati, vendar ga tudi ne sme navdajati pesi- mizem, da se ne more spremeniti dru`benih razmer brez nasilja, brez revolucije. Zgodovina prièa, da je oboje mo`no. Po- treben je le pameten, organiziran in vztrajen napor svetih ljudi. 1. Katarina Sienska, Pogovor o bo`ji previdnosti, Ljubljana, Marijina kongregacija, 1994, 76-77. 2. Toma` Akvinski, Summa Theologica II II, 118, a. I. 3. Prim. Sollicitudo rei socialis, 38-40, v: Katoliški dru`beni nauk, Celje, Mohorjeva dru`ba, 1994. 4. CEC 407.