Delo slovenskegŁ učiteljstva za narod! V »Udiit. Tiovarišu« o"e bifo čitati mnogto izikaziav © pnispeivkih stavenisikega učiteil'jstva za »Rudeoi Kxiž«, o nabiramju raziniih vojnih ipasojil dtd., ikar dioka&uje, da njegioivega vpliiva rn^ad narodoim ni podoanijevati. ZainiraiviO, zmaiaillrao in dalko izipacDbudno bi bifo oitati padotoe teitne dzkaze, koliko de uoitelistvo nabrato za Ciril-Metodavo dnužbo, za »juKo&loivan-ke ©'troke siirote, za dijaške ikuihiiinje, za stavemisike vi¦sokašolce v Pragi, ma Dunaiiu iin v Oradou, za .loivenisk. šdto v Manibo«ru, za uoitaljsiki koraviikt, ¦učiteildski vioi.jmi sikilad itd. Koiliko je nabrala olamav za »Sloivemslkto1 Maiico«, »Sloiv. šodskio Matico« itd. Ti izkalzi bi bili imerito ziavedniasti © 'naših dcilž¦nostdh do inarada. ' Učiteilju se nudi tekom lata mnoigoi priitožmio-ii, napeljatd Ijuidsko dobro«iran©ist na iGbčno korist naroda. UČitdistvio naj bi vtsako 'leto nabiralo, aziiroma naibiranije pouznačiilo m. pr. v času ad 20. VI. do koiru ca VU. za Cdriil Metodavio dnužbo _i za Jiu, g-sdiavan'ske ofiroke siirote istotako ob po. pi-su isetve ter ob raznih drugih prddožnostih. B©dazen ^prad sitniiim »beraičenjiarn« ni utaindjeina, je niamišijena, saj ni traba hoditi od hiše do hiše, temveč maj se dala ab ugodnih priložoo&tih; te 'naj ne gredo neopažeinie niimo nas. Tudii jaz &&m ise b^al iminioigo let »beračeoia«, dokier ani ni vest 'Očatala, ida zai^ muijam dobra dela v prid inarodu. Preimav, gal sieim namišljeno bojazeai, lotel sem se deia. Uispeh me ae naTavnio.t preseneui. Spotanai sem, da ima naš doiber rnarcd &rci» za dotoro ^stivar, treba mu le govorM v piri-' merni obliki. Poslej mi je v mojo vdifco radost raoigiače vsako loto mabirati za prerj oimenjene zaviode sicer majlinie, a skupao^ vendar razmeroma znatne vsote po par sto ksron. Izvrstrao bd sdužLli narodu ieiml dzkazi pasamieiziniih šiol v »Učit. Tavardšu«, n. pr. Učifrdistv- šoile v ie v mioiuilem Jetu fltiabrai]©: 1. Za »Diiiaško kuhinjo« v ..... 36 K. 2. Padpomamiu društvu za stov. ,vi-i sakošdce v Pragi 23 K, na Duinaju 16 K,; v Gradou 18 K. 3. Za drmžbo sv. Cirdila lin^ M-etoda 27 K. 4. Za Jugoistovainske otrake strote 106 K. 5. Za »Silov. Matico« ^udotv. a 8 K = 72 K. 6. 3 olane za Slov. Šoilsko Matioo a 4 K = 12 K. 7. Za uč. vojni podpannii iskdad 10 K. 8. Za uč. komvikt 6 K. Skupaj 316 K. Razun tega ima potom Učit. giospodarske iin kreiditoe zadruge na^ ročeno slov&nskih 'leposlovinih, pedaigoš-j kiih ffl poltičridh čaisoipiisov za 160 K. Sku-, paij za kiulturo naroda 476 K. Iz teh izkazov bi se s-estavil ra_vid_ii izikaz za ves šoilski ©kraj iin za posamezne dežede, loizdrotma za vse pokrajiwe ob Dra^ vi, Savi in Sočd. Na vsaki šoili pod:obno, mainj ali vcč Blagior nainadu, če b; im&l tako oirgatiiz vanio ¦učitdjstvo! Nocffava ku-ltura in za-s vedmost bi se povspda za več sto % višijeJ Zaoetkom iprthodmjega kailendarske-1 ga leta prtobčim takšen izkaz za u6itdj-; stv© sviojeiga kraja sanro zato, da doka^: žem, da je miogoče >tudi v najbo^ld oddaljenih ikjrajiiili in v priprostih razimerah stonitil s padrobniim dalom mnogo več za narcd,; nago si upamo misilifei. V podrobnem delu je vd'ik blagor! Lotim© se torej tega dda, inaj najde Jugoslavija majvečji broj svojih kultuirniih de^ lavcev med učdteljstvom.