>4 4 4 4 4 4 ♦ 4 4 ♦ 4 4 4 4 4 4 LE UKUF UBOGA )► >* ^ * 4 4 4 4 4 4 4 4 ♦ GMAJNA : * -f i ♦ ♦♦♦♦♦> 444444 4444~4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 U BOJ JUNAŠKA KRI! 4 4 Za Edinost, Pravice in Svobodo ŠTEV. No. 4. NEW YORK, N. Y. — WASHINGTON. D. C. APRIL 26. 1917. LETO, VOL. I. ZAŠČITO NARODA lueijami. spomenicami, itd. sc ne opravi mnogo pa tudi naše organi¬ zacije same na sebi ne morejo mnogo koristiti, ker so podporne in ne narodno-politične. Ker pa je treba, da se zavaruje ves narod, je po- NABIRALNIKI Ako sploh kedaj, ten h j je danes nad vse potrebno skupno, spora- trebno da se tudi ves narod organizira v narodno-polit ični organiza- zumno delovanje vsega časopisja, da pospešuje koristi te dežele, obe- ^ ^ )0 s P 0lu0{V ‘j° Jug. Nar. Sveta in Jug. Kancelarije v stanu, za- nem pa ščiti tudi icoristi im ga dela prebivalstva ki se te nT^Aiiin ;-Uloviti vsakemu elanu varnost. prebivalstva, ki se je preselilo Sl . ;l \ 7t Evrope. Naloga časopisja v sedanjem času je velika, pa tudi 1 • v * * Taka narodno- politična organizacija za Slovence pod okriljem To velja v splošnem za vse liste, prav posebno pa še o našem slo¬ venskem časopisju; Proglasitev vojnega stanja med Zdr. državami in žvnm uo, prekmjenje diptomaticnih oduošajev med Avstrijo in Ame¬ riko zahteve, da posvete časopisi v,so.pozornost na to, kako obvarova¬ ti rojake pred neprijetnimi posledicami, ki morejo zadeti vsake-a l-i Č P° da,llk Ameriki sovražne vlasti. Potrebno je to toliko bolj ker dr/i en del našega naroda še vedno z odprtimi sovražniki ameriške vlade, medtem ko ostali ne store ničesar ali pa prav malo, da bi po¬ kazali inizpričali svojo lojalnost tej deželi. Mngi se zanašajo tudi na to, da imajo prve ali druge državljanske papirje, ki jih bodo varo¬ vali pred vsako neprijetnostjo, pa naj store kaj, da se izkažejo vredne le zaščite ali ne, pa naj se morda tudi odkrito izražajo v prid osred¬ njih evropskih vlasti. Drugi zopet se zanašajo na svoje voditelje, češ da bodo že oni poskrbeli, da se jim ne bo ničesar hudega pripetilo. I)a so \ si taki ljudje, ki se zanašajo, na eno ali drugo, v popolni zmoti, je po\ sem jasno. Ameriška vlada ima na razpolago dovolj tajnih a centov, ki bodo dosegli vsakega, ki je le na sumu. da drži. podpira ali zagovarja sovražnike Amerike. Predsednik Wilson je objavil ostre in stroge odredbe proti vsem neprijateljskim inozemcem, ki se bodo kakorkoli pregrešili proti varnosti in koristim Zdr. držav. Na d’-ugi strani pa se ni bati ničesar onim, ki bodo spoštovali odredbe in zakone ter tudi dejansko pomagali Zdr. državam, da vspeŠno za¬ ključijo vojno. Ravno zaradi tega je naloga slovenskega časopisja nad vse važ¬ na Žal, da se dobe tudi še danes listi, ki sicer izjavljajo, da so lojalni ameriški vladi, da spoštujejo ameriško zastavo, na drugi strani pa p-ujejo one liste, ki poučujejo rojake, kako se jim je obnašati, s tem da razlagajo odredbe ameriških oblasti, tičoče se “neprijateljskih inezemeev". Namesto da bi tudi sami napeli vse sile, da obvarujejo narod vseli zlih posledic, pa hočejo same sebe zavarovati s tem, da na¬ tisk ujejo ameriško zastavo, češ, to je dovolj velik dokaz njihjojalno' ? Kaj bo z' narodom', lAtlsregzi puhajo v nevednosti z ozirom in a stroge ameriške odredbe, za to se ne brigajo, dasi dobro vedo, da ne¬ vednost nikogar ne varuje pred postavo, posebno še v sedanjem času ne. To dejstvo smo morali objaviti, da se bodo naši čitatelji vedeli va¬ rovati. Besede in fraze, ki so jako poceni, ne bodo nikomur koristile, zlasti pa ne časopisom, ki menijo, da so z njimi naredili svojo dolžnost. Celo oni ki so prej naravnost delovali proti ameriškim koristim, so sedaj “lojalni” Zdr. državam, ker se boje pravične kazni, in ravn- tako tudi oni, ki so prej očito delovali za Avstrijo in Nemčijo. Pogum jim je sedaj upadel, ker jim gre za kožo, nimajo pa toliko časti in srca, da bi spravili tudi svoje čitatelje na pravo pot. Narod se naj zavaruje sam, si mislijo, in pišejo dalje o vseh mogočih stvareh, sa¬ mo ne o ameriških odredbah, ki se tičejo tudi našega naroda. Na ta način bo padla na nje vsa odgovornost, ako- bo zadela po njih zave¬ deni del naroda kakšna neprilika. * Na drugi strani pa moramo pohvalno omeniti one slovenske časo¬ pise, ki si prizadevajo, razložiti rojakom sedanji usodepolni položaj, in ki jih poučujejo v vsem, kar jim more koristiti. Slovenci \ lesnici nimamo nikakega povoda, da bi se še sedaj potegovali za A\strijo in da bi bili proti Ameriki. Večina naroda je pač z besedo in \ sicu lo¬ jalna ameriški vladi, samo da ne ve, kako bi najlažje pokazala to svo¬ jo lojalnost. Vsled tega tudi taki rojaki popolnoma zaslužijo, da jih bodo ščitilo ameriške postave in da bodejo obvarovani vsake neprijet¬ nosti, dasi so morda še vedno podaniki Avstrije. Poučevanje naroda je tora j velike koristi, to sc i>?a\i. za oni <1(1 naroda, ki trezno misli in bo tudi upošteval in se ravnal po onem pou- ku. Vprašanje pa je. ali je tak pouk zadosten, ali moro preprectii, da f • i- -l rk nA/tnm u r n P- j mnogo časa, poleg tega pa je tudi dvomljivo, je-li bo' imela kaj vspe- ha. Kakor pa jo razvidno iz naznanila Jug. Kancelarije, priobčenega v današnji številki Slov. Sveta, lahko jamčimo za varnost vseh onih, hi bodo organizirali v Slov. Nar. Zvezi, in čim več članov bode toraj štela, toliko večji del naroda bode zaščiten. Obračno se tedaj ponovno do onih slovenskih časopisov, katerim je blaginja naroda res pri srcu, da sopijo v zvezo z Jugoslovansko Kancelarijo ter pripomorejo, da se ves narod organizira v Siv. Nar. Zvdzi. Isto!ako apeliramo tudi na slovenske 'podporne organizacije, da sc pridružijo našemu gibanju in formalno sprejmejo program Slov. Nar. Zveze, da bodo tako tudi njih člani zavarovani, kajti Slov. Nar. Zveza je edina organizacija, ki more s pomočjo Jug. Nar. Sveta jamčiti svojim članom varnost. Slovenske liste pa prosimo, da pouču¬ jejo svoje čitatelje v tem smislu in jih v njih lastno korist pozivajo, da pristopijo v Slov. Zvezo. stanejo ‘‘Avstrijci*’. Pripoveduj takemu rojaku, kolikor hočeš, < je v zmoti, smejal se ti bode in v,, , , . ... . . . konečno za čof tudi psovati, ivekako pred osmimi ali desetimi leti se je veliko pisalo, pripo- „ v , 1 . . roča 1 o m agitiralo v amensko-slovenskih listih zi koristno narodno . 4 . XT £ ,, ,, v K ... . A . . , _ . . . med Ameriko m Nemčijo, so mne- stvar, za družbo sv. ( iril in Metoda, m za geslo nam je bilo: KAKO BO KAZNOVANO IZDAJSTVO —ooo — Predsednik Wilson je izdal prc- ti bodisi kateregakoli dela lastni- tečeui teden proglas, v katerem o- ne Zdr. držav brez dovoljenja, bo po m in j a vse državljane, kakor tu- vsaka izmed flijiju koznovana z ne di innzemce, da bo vsako izdajstvo, več ket šestletnim zaporom ali z ne kakor tudi poskus, prikriti no, ki več kot $5.000 denarne globe ali so (iičinili ali poskušali učiniti iz- dajDvo, kaznovan z najostrješimi z obojim. Sodnije Zdr. držav so proglasile kazni* i i, in tudi s smrtjo. Ker je jsledeee čnie za izdajalske: potrebno, da se seznanijo rojaki z vse n? j odredbami ameriških obla¬ sti, prinašamo ta predsednikov £* 'A-ri-V .srd nslD - -- ^ tTetinim, da se “Smatrajoč po ponče vsi državljani in nedržavlja- ni Z d P. držav o kaznih, katere jih bodo /jadele v slučaju, da se odpo- bo to, ali z željo, da bi to koristilo “Uporaba ali poskus uporabe si¬ le ali napadanja proti vladi Zdr. držav ali njihovi sili na suhem in no ; ... ... . ^ - -—- - — Prisvojitev, uporaba ali razde¬ ljevanje bodisi kakoršnekoli last¬ nine Zdr. držav s prepričanjem, da MAL POLOŽI DAR, DOMU NA ALTAR!” In takrat sc je kaj živahno in skoro nepričakovano delovalo v ta plemeniti namen. Listi so bili polni prošenj v vsaki izdaji in s tem bodrili in napeljevali rojake, da naj žrtvujejo ob vsaki priliki kako vsotico v ta namen. Da je imelo to vspeh, je bilo razvidno iz živahnega gibanja po raz¬ nih naselbinah, kjer so ustanavljali podružnice s precej številnim član¬ stvom kolikor so pač razmere dopuščale. Celo tekmovalo se je med podružnicami kot med posamezniki, kdo bode več prispeval v koristni narodni sklad. Nekak ponos je preveval v splošnem vse, kar jasno pričajo tudi koraki, katerih smo se posluževali celo še v javnih prostorih. Ta¬ krat se je namreč po večjih slovenskih naselbinah postavilo po neka¬ terih javnih prostorih in tudi v saloonih nekake male škatulje, ki so služile za nabiralnike v prid Ciril in Metodove družbe. Trobojnica in napis: “Ma! položi dar, domu na altar”, je brez dvoma še marsikomu v spominu. Torej tako smo vršili delo, svojo narodno dolžnost'. Bili smo, po- leg par izjem, edini v tem in precej lepa vsota se je poslahf, kamor je bila namenjena. Toda, kakor povsod, tako smo tudi pri trm plemenitem delu pri¬ čeli pečati in polagoma se je izgubila zavest .n ves tisti ponos, s kate¬ rim smo vršili delo v splošno korist narodne mladine. Pozabilo se je skoro na mah vse. In mesto kaj koristnega in v prid naroda sme« popolnoma' otrpneli in se oklenili komodnčsti. Pomen Ciril-Metodove družbe je bil menda vsakemu znan, ka¬ kor je gotovo znan tudi danes: prispevalo sč je za vzdrževanje sloven¬ skih šol v obmejnih krajih, kjer so stanovali Slovenci. Nabiranje za družbo sv. Cirila in Metoda je bil toraj prvi pojav in dokaz, da ljubi¬ mo svoj narod in da mu tudi želimo življenja. Pričetek svetovne vojne nam je r / 'et prinesel priliko, da se v resnici izkažemo, koliko ljubezni še i do svojega naroda. Ciril- Metodova družba je bila samo za reVop naše mladine pred potuj¬ čenjem od strani naših vsiljujočil mamo odnih nasprotnikov. Toda v času vojne smo pa spoznali večjševanjfcio, da pomagamo, rešiti ne le samo našo domovino, trt:. v*:Č uui ; se u'Kat eri so že odrastli. Da, tudi vedo Verni uda n osti n apr a m Zdr. državam, opozarjam jaz. Woodrow Wilson, predsednik Zdr. držav, s sovražniku v njegovem boju proti Zdr. državam. Napeljevanje, pomaganje, sveto- 3. točka III. člana ustave se gla¬ si: “Veleizdaja proti Zdr. drža- tem proglasom na odredbe ustave vanje ali nameravan j e bodisi ka- in zakonov Zdr. držav : iteregakoli omenjenih prestopkov. Ti čini so smatrajo za veleizdajo, bodisi da so bili izvršeni znotraj vam obstoji samo v bojevanju pro- *nej Zdr. držav, ali kje diugje, b<>- ti njim ali v držanju s sovražnikom |disi, da jih je izvršil ameriški dr- s tem, da se jim daje pomoč in za- Dvljan ali inozemec, ki biva v Zdr. Iržavah, ker so tako državljani, kakor tudi neprijateljski inozemci dolžni, da se pokoravajo zakonom Zdr. držav. Vsak oni državljan ali inozemec, ščita.” Kazenski zakonik Zdr. odredjuje: Točka 1. Ako se kedo, ki je dol¬ žan, biti zvest Zdr. državam boju- držav one. ki so znali čitati in pisati ter > potreti, toda niso smeli: prepove dovala jim je avstro-liunska vlada . i njeni valpeti. Na željo rodoljubnih src in na njih nasvete smo ustanovili “Slo- vensko Ligo”. Oprosti prijatelj: Liga ni bila tako smešna, kakor so jo zasmehovali nekateri, pa tudi nje namen ni zaslužili tega. Veste, na- men luge je bil pomagati rešiti cel narod, mlado in staro. Bila je to- raj velikega pomena in vredna tudi vA ie pomoči od nas vseh, ki smo sinovi majke Slavo, kot smo v resnici žrtvovVi. No, pa vseeno je dobi¬ la nebroj pozdrave v in priznanja v začehču, čeprav so jo pozdravili nekateri izmed onih, katerim je blagor naroda deveta briga, z naj¬ večjim in strupenim pozdravom izklmčno le zato, da bi imeli od tega korist sami nikakor pa ne narod v splošnem. Toda odpustimo jim, vre¬ dni so pomilovanja. Če je bilo že dosedaj tako, pozabimo na vse take nedoslednosti in napake. Pojdimo z duhom časa in skušajm v Aediti trenutkom, ki se dogajajo na našem planetu; sledimo jim; vsaj deloma. Učimo se okl ge tvorniee odpustile svoje delav¬ ce, ki so se priselili sem iz Nem¬ čije in Avstrije. Prvo vprajanje je bilo v takih slučajih, kaj je do- tičnik; ako je odgovoril, da je Nemec ali Avstrijec, je bil gotovo odslovljen in je tudi težko dobil drugje dela. Isto se dogaja tudi sedaj v še pomnoženi meri. Toda, dasi so mnogi listi vedno opomi¬ njali rojake, da se naj že enkrat izpametujejo in se priznajo za to, kar so v resnici, ni to dosti poma¬ galo, kljub temu, da so imeli de¬ vičniki zaradi svoje nezavednosti občutno škodo. Kakor znano, je internirala An¬ gleška tudi mnogo naših rojakov v Canadi. Nekaterim organizaci¬ jam se je posrečilo, rešiti posame¬ zne svoje člane iz taborov, kjer so se, nahajali interniranci, ker so mogle prepričati oblasti, da so do- ticjAki naklonjeni zaveznikom, vendar pa je velika večina še sedaj internirana. Morda se ni nihče za te rojake potegnil pri oblastih, naj- brže pa je vzrok ta, da so s svojim obnašanjem potrdil oblasti v mne¬ nju, da so zvesti pristaši osrednjih vlasti in sovražniki zaveznikov. Da je to vsekakor glavni vzrok njih interniranja, nam potrduje naslednji dogodek. Odmevi jugoslovanskega giba¬ nja v Zdr. državah so dosegli tudi * OčhJ* 4 -Ci T''DoEff-hTu ndi, da žive v Severni Ame- Jugoslovani, ki so odločni nasprotniki Avstrije in Nemčije in ki streme za tem, da se osvobode svojega dosedanjega jarma v Av¬ striji, na drugi strani pa, da sim¬ patizirajo z zavenki in da se na dejajo od njih rešitve. Ker pa je bilo interniranih v raznih taborih v Canadi tudi mnogo Jugoslova¬ nov, je hotela vlada preizkusiti, kakšnega mišljenja so oni. Ako bi se prepričala, da so tudi oni naklo¬ njeni zaveznikom, bi jih izpustila, da tako zmanjša število interni¬ rancev, za katere mora skrbeti. ^ Eno takih taborišč je tudi v . j se j riki koli, je kriv velezidaje. Točka 2. Ako se komu dokaže kriv radi tajenja veleizdaje. , veleizdaja, se kaznuje s smrtjo ali Tn s tem pro-lašujem in opozar- po sodnijski razsodbi z ne manj jam vso državljane Zdr. držav, ka- kot petletno ječo in z ne manj kot kor tudi, vse inozemee. ki so dolžni bi se zgodila naiodu kr n Ra - 111 T " ne' kajti v slučaju potre- moženja. bodisi premičnega ali ne- ali činov, ki bi kršili besedo zako- zele katera je sovražna Amerika našemu naro- premičnega, katerega lastnik je bi na. kakor je tukaj naveden; dalje be bi ameriška vlada ravnotako lahko » • • 1 - i - L du , a ko bi ne bila popolnoma onih, katere smo pomilovali vsled njih zanemarjenosti in ignorance, |Winni v državi Mailitoba . Ondi sledimo njim, za katere smo v star, domovini molili kot razkolnike cer- E bJlo interniranih med drugimi .. v . . . i • . , . . kve. m skušajmo zasledovati njih pot, in to so — Rusi, da Rusi. naši ' i; i i •» c?i Tr¬ ie oroti njim ali drži z njihovimi ki ve za namero za tak za tak pre- ! . * * . ,tudi kakih 50 Slovencev. Ko je pn- sovražniki, ako um nomaga m uh stopek, ki pa molči ra ne prijavi te 1 . „ ». . t c . i . • , • sl ° tc vel Je od vlade, da se ’ . j , . v . . za nas. Kusi dobro poznajo nase ožje brate Srbe, m galantni bratie l . . . , ščiti, bodisi znotraj mej ali ki er- ge uradnikom, ki so označeni v tre- . . . r> , ..... '.- 1 -- - -.wL. tji točki kazenskega zakonika, je "j T Žalostno kital, pae o. d. ta ]im m. odrekali žrtvovanje, ki ga posvečajo za nas kot nositelji odrešenja — svobode. lir če hrepenimo po svobodi, pokažimo jim, da jih z veseljem pričakujemo in da jih čislamo in spoštujemo nad vse. Obudimo spomin na osem ali deset let nai.aj, koliko in za kaj smo delovali tedaj za Ciril-Metodovo družbo, in vprašajmo se, koliko po¬ nosa in zavesti imamo danes, ko je trenutek pae veliko važnejši od v f akrat. Ce ga pa sodimo za bolj važnega, nas veže tudi bratoljubna dolžnost, da podpiramo one. kateri se toliko žrtvujejo za nas pri odlo¬ čilnih faktorij. da, podpirajmo Jugoslovanski Odbor v Londonu. $10,000 denarne globe, katera svo- zvestobo Zdr. državam, da se pa¬ radi tega. ker je podanik de- ta se mora dobiti iz njegovoga pre- ,zijo in da ne store nobenega čina uhhU -- x a prepričana o lojalnosti Slovencev. Nad on ?a čaca velezidaje; prodaja ali proglašam in opozarjam vse one nrfdoei ameriški vladi stališče in mi- prepis takega imetja v tem času je osebe, katere bi izvršile kak tak * # * V * 1 't .... naj izpuste vsi zaveznikom naklo¬ njeni interniranci, je poveljnik ta¬ borišča postavil tudi internirane Slovence v vrsto in vprašal: “Ke¬ do je Avstrijec?” Nič hudega slu¬ teč, ali pa misleč, da se bodo prav posebno prikupili, ako se priznajo za Avstrijce, so vsi razen dveh vzdignili roke in zaklicali: “Jaz!” “In kodo izmed \;as je Slove¬ nec?'' je dalje vprašal poveljnik. vs-e potrebno je tedaj, da nekdo 1 ^;*ibnost te dežele, da nas nezakonito, in nobena oseba, ki je čin. da se bode proti njim postopa- šijenje slovenskega naroda, ki vziva g<> s <> _obsojena radi velezidaje, ne sme lo z vso strogostjo. - *■ , i • - , n0 z a sovražnike. ^— j —- --* * ho tako smatrala za svoje prijatelje i direktor!ja Jugo- izpolnjevati nobenega državnega , S ««. i« ... Iti ko-ke, da se mesta v Zdr. državah. slovanske tiskovne družbe v ( lucagu, i <■ j-orake hoče podvzeti Točka 3. Ako ve kedo, ki je pouči ameriška vlada o mišljenju Sloi encev. ^ veg naro( j. v zvezi z vsemi slovenskimi listi, da sejako za'aii in v ^ 0 . veleizdaje proti njim in ne 16. aprila A. T). 1917 in v 141. letu Kakšni so načrti direktorija, kakšne kom ve zanima za naznani tega, dasi mu je to mogo- neodvisnosti Zdr. držav Sev. Ame- V potrdilo tega sem se lastnoroč¬ no podpisal in povzročil, da se uti- dol- sne pečat. Zdr. držav. Žan zvestobo Zdr. državom, za po- Izvršeno v Washingtonu, D. C., VZPODBUDEN VZGLED ZAVEDENIM ROJAKOM če predsedniku ali kakemu sodni¬ ku Zdr. držav, je kriv prikrivanja veleizdaje ter se kaznuje z največ X4.an.0ill MU llitci L1 unvivtv..^, | r )n (Ja SC -iko so vspeli, nam ni znano. Vsekakor pa .‘ em ' koristi naroda, da jih hoče braniti tuc 1 z * ^ podpirati. Odo- Ta načrt mora odobravati vsak v ° koristi naroda, opozo- - . v htava.no p t.uli mi, ker nam je v pro „ zaščit o našega sedemletnim Saporom m a največ jarmo pa ne. dejstvo, da so podvzeti ze vs P e e . ovans ka Kancelanja $1.000 denrane globe, naroda. Jugoslovanski Narodni Svet tn ^ivica. da bo « »<«■ » »rotit. Sta ukrprjil O \TQ£1 rvntroVirin ilfi se ne b0 8 nvl Jug. Nar. Svet in Jug'- delovanje od vlade m za- rike. Woodrow Wilson.” ukrenila vse potrebno, da se vsakdo varen, kedor je vreden zaščite Kancelarija sta prejela odobrenje za svoje aeiuva “^ T se b 0 j Z . Ootovno. da bodo njujina priporočila “»fali ^ kan”larija. azal vrednega, bu z izkaznico, katero bo izdt j Točka 6. Ako se zarotiti dve ose¬ bi v vvaterikoli državi ali teritori¬ ju ali v kateremkoli mestu, ki spa¬ da pod jurisdikcijo Zdr. držav, da strmoglaviti, zrušiti ali s silo uniči¬ ti vlado Zdr. držav, ali da voditi Angleška, francoska in ruska vlada so za ustanovitev Jugosla¬ vije ne samo iz humanitarnih ozi- VZ g 0 jeni k hlapčevski ponižnosti rov, temveč tudi iz političnih ra- in pasji pokorščini, živeči nepre- zlogov, da se zapre Nemcem pot stano v strahu pred svojimi zati- Nekako boječe in tiho sta dvignila roki onadva, ki se prej nista pri¬ znala za Avstrijce. — “Tako, vid va lahko odideta, vi pa”, je zagr¬ mel nad ostalimi rojaki, “ki ste Avstrijci, ostanete še nadalje tu.” Veselega srca in lahkih korakov Človek bi skoro mislil, da je j jo misliti, da bi mogli zasijati Slo- |sta zapustila onadva rojaka tabo¬ rnim Slovencem prirojeno, da toli¬ ko bolj poljubujemo šibo, kolikor bolj nas tepe. Ta hlapčevski nagon jtako, kakor je bilo dosedaj; Slo- gledali ostali za njima, očitajoč venci so bili toliko časa pod tujim si, da so bili toliko zaslepljeni, da gospodstvom, pa naj ostanejo še niso i oni sami priznali svojega po- nadalje. vencem kedaj boljši dnovi, tem- rišče, radujoč se svobode, katero več menijo, da mora ostati vedno bodeta zopet uživala. Žalostno so nam je vcepilo v srce večstoletno suženjstvo pod tujim gospodst¬ vom, tako da se ga mnogi niti v tej svobodni deželi ne morejo izne¬ biti. Rojeni v nesvobodni deželi, koljenja. Ali prepozen je bil lijih Odmev tega hlapčevskega čuta kes: ostati so morali še nadalje v je nezavednost mnogih naših ro- tobarišču internirancev in bodo jakov. Nad vse značilno, a obenem najbrže do zaključka vojne, nad vse žalostno je. da mnogi niti Iz tega resničnega dogodka, ki v &ren in obvarovan vseh neprilik. Apeliramo tedaj na vse t° r !j Jug 3° podpiraj časopisje , zlasti pa na direk- Jug. Kancelarijo in y * e i svobodni deželi ne priznava- se je pripetil koncem lanskega v Azijo preko slovanskega Balka- ralci in robotajoei pod tujim go- jo svojega pokoljenja. Vse drugo leta, lahko razvidijo zlasti naši za- ■* 1 - -- - - • i • * 'j' 'i v . , ... * ---- - • *"» * • ^ # 1 , - -j ... vezo Z jug. JV<‘.ivnoskušati Dreprečiti, ovirati ali u- ig. tiskovne družbe, da stopijo Čemu cepiti da- P bodisi katre^a iščititi nas liarou. , stavliati izvršitev ooaisi Katrega- 'irajo v njenem stremljenju, sciu j st i!! ^ speli je sta ij v ; v , . .. ir n so naši cilj ^oli zakona Zdr. držav, ali aa s si- • «•, . .i i• .i* *| •] Č £ '* Kar ne bo paredilo šlovekolju- | s P° aSTV0111 > sl v s ti njihovim oblastim, ali da s šilom , . predstavljati nis —.i™*.« riroDrečiti. ovirati ali u- | bje d ° mahh narodov ’ bo naredl1 in prostosti. Vz 1 ' C,S m °ei, čemu delovati razdeljeno, ko so na»i ^ 0( j a toliko lepši ’ u? ' Kancelariji zagotovljen, kar se tiče za^ • ^ ac ij e . Z reso : bode, ako se ji bodo pridružili vsi časopisi m Olgama praktični razum (common sense) oboje skupaj pa bo ustvarilo Ju- spodstvom ,si v stari domovini niti nismo mogli svobode in prostosti. Vzgoja, katero smo vživali v starem kraju, pa je kri¬ va, da si mnogi celo sedaj, ko vži- lo uzameti, si prisvojiti ali polasti- goslavijo. hočejo biti, samo Slovenci ne! vedeni rojaki, da m nikada sra- Kljub temu; da more taka naj- mota, priznati se za Slovenca, za skrajnejša nezavednost roditi zla- Jugoslovana, temveč da more to v sti v sedanjem času slabe posle- mnogih slučajih dotičniku celo dice, mnogi še sedaj nočejo prizna- veliko koristiti. Kedor se sramuje vajo svobodo v tej deželi, ne more- ‘ti, da so Slovenci, temveč so in o- Uvojega pokoljenja. ni vreden, da SLOVENSKI SVET SLOVENSKI SVET izhaja vsaki Četrtek i LASTNIK IN IZDAJATELJ “JUGOSLOVANSKI NARODNI SVET". \VASHINGTON, D. C. UREDNIK IVAN MOŽINA Naročnina za celo leto: $1.50; za pol leta 75 centov. • I Oglasi po dogovoru. Vsa pisma in naročnina naj se pošilja na SLOVENSKI SVET”, 932 Southern Building, WASH \ TON, D. C. SLOVENSKI SVET (THE SLO V ENI AN WORLD) ISSUED EV EK V THIHSDVV OWNED AND PUBLISHED I3Y THE”SOUTH Sl COUNCIL”, WASHINGTON, D. c A V NATIONAL Subscription rates: One year $1.50; Six Months 75 cents. Address: “SLOVENSKI SVET”, 9J2 SOUTHERN BUILDING WASHINGTON, D. C. vživa svobodo. Ako bi bili vsi oni 'povedati, da Slovenci. Morda internirani rojaki priznali, da so Jugoslovani, bili bi danes na svo¬ bodi, tako pa morajo še naprej prenašati trpljenje internirancec, |ki so oropani zlate svobode. Ta dogodek naj služi v vzgled vsem onim, ki se tudi tu v Zdr. državah vedno štejejo in priznava¬ jo za Austrijce, sramujejo se pa se bodo tudi ti rojaki kedaj kesali, da so bili toliko zaslepljeni, njihov kes prepozen, ko bodo morali ob¬ čutiti posledice svoje zaslepljeno¬ sti, naj takoj tudi z dejanjem po¬ kažejo, da e zavedejo svojega ro¬ du, da so Slovenci in Jugoslovani, kateri stremijo po osvobojenju iz¬ pod avstrijske sužnosti. Podpirajte narodno borbo Mnogi se niti danes še ne morejo odločiti, da bi se pni goslovanskemu gibanju in z nami vred zastavili svoje močili šivani ujedinijo in dosežejo svojo svobodo. Ne govorimo tu se dobro počutijo pod avstrijskim jarmom, ki bi bili srečni, n še nadalje hlapčevati avstrijskim rabljem, temveč o onih, ki sed o pač za to, da se osvobodi naš narod, ki pa odlašajo z d ki dejanske ne pomagajo, da bi se uresničile želje nas vseli. Slovenski narod, ki tvori naravnost klin med dvema vel: rodoma, nemškim in italijanskim, ki je toraj postavljen p nevarno mesto jugoslovanskih pokrajin, je zaslužil s svojo ? da se. razvija v svobodi in da se povspenja Vedno višje. \ ji tlačitelji na revmo, ne bi nikdar os oti usodi v svobodni Jugošla ki ■mejo z be- 4nji in *» na- )Oij Uitj‘o 1 imi J slov 1 O .> \ko Vlit. 1 bodemo zavzeli toraj sami za to, da si' pribori'l/o v a i Treba je predvsem, da se organiziramo, in drugič, da podpiramo mo¬ že, ki vodijo našo borbo. Da pokažemo celemu svetu, da smo složni, da zahtevamo skupno državo vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, se moramo organizirati, da bode potom organizacije izrazil ves narod svoje zahteve. Razdeljenih in razcepljenih nas ne bode nihče poslušal, še manj se pa oziral nh naše zahteve in želje. Edino proti narodu, združenemu v mogočni or¬ ganizaciji, se bode zaman zaganjala vsaka sovražna sila. Taka narodno-politična organizacija za Slovence je Slovenska Narodna Zveza, ki ima namen, potegovati se za koristi Slovencev, združiti vse zavedne, rodoljubne rojake in jih tako združene dovesti v našo skupno domovino. Naša dolžnost je toraj, da razširimo vrste Slov. Nar. Zveze in se potrudimo, da sc bodo ujedinili pod njenim praporom vsi Slovenci, kajti le z enodušnim skupnim nastopom bo¬ demo v stanu doseči, da se bodo uresničila naša stremljenja Druga naša naloga je, podpirati može, ki se ne strašijo ne žrtev, ne dela, da dovedejo našo borbo do vspešnega zaključka. Nesebični in požtvovaini, marljivi in delavni, porabijo vsako priliko, da obrnejo pozornost naših prijateljev na jugoslovansko vprašanje in jih pri¬ dobijo za naše načrte. Združeni v Jugoslovanskem Odboru v Londonu so razjasnili svetu položaj, stališče, težnje in zahteve Jugoslovanov ter dosegli, da so zavezniki obljubili svojo pomoč jugoslovanskim za¬ tiranim narodom, da se osvobode. Po svojih odposlancih v Ameriki je prepičal tudi ameriški narod, vlado in predsednika \Vilsona, da so naše zahteve upravičene in utemeljene, tako da se bode tudi Amerika potegovala za naše koristi. Po svojem uradu, Jugoslovanski Kance- lariji v Washingtonu, D. C., vodi propagando za organiziranje celo¬ kupnega naroda, pospešuje agitacijo med Jugoslovani in deluje za uresničenje z vsemi sredstvi za uresničenje naših teženj. Ali ni tedaj naša sveta dolžnost, da podpiramo te može, ki so žrtvovali vse, da služijo narodu V Ali ne bodemo tudi mi žrtvovali vsaj nekaj, da podpremo njih delovanje za našo svobodo? Žal, da se Slovenci dosedaj niso odzvali tej svoji dolžnosti. Med¬ tem, ko žrtvujejo drugi narodi vse za svojo svobodo, ko jim niso no¬ bene žrtve prevelike, medtem, ko podpirajo svoje voditelje gmotno in moralno, držimo mi Slovenci roke križem in mirno čakamo, kedaj nam zasije solnce svobode. Svoje narodne dolžnosti zanemarjamo, svoje boritelje pa puščamo na cedilu. Od njih zahtevamo, da se po¬ tegujejo za naše koristi, da se žrtvujejo za nas, a mi sami pa ne st op¬ rimo ničesar. Niti na misel ne pride, da bi pomislili na ogromne izda¬ tke, katere ima Jug. Odbor, da more vspešno voditi borbo, še manj pa se zmenimo da bi s svojimi neznatnimi prispevki olajšali to njego¬ vo delovanje. Člani Jug. Odbora ne zahtevajo od nas plačila za svo¬ je delo, pač pa smejo zahtevati od nas po vsej pravici, da jih podpi¬ ramo gnotno in moralno, da jim dajemo pogum in da pomagamo no¬ sit: del stroškov, ki so z vezi z delovanjem za svobodo naroda. Priča- ko\. ti smejo od nas žrtev v toliko, v kolikor se gre za narodne kori- |sti, n tem žrtvam se nikakor ne moremo odreči. To zahteva od nas ,i.;š rodoljublje, naša narodna zavest ii\ naša narodna dolžnost. Rojaki ako želite, da bode delovanje naših predboriteljev vspe- suo, podpirajte jih in doprinesite svojo narodno žrtev. Res jo, da so zaželi tudi Slovenci v zadnjem času n videvati svojo narodno dolžnost • la ’ r rojakov, kakor tudi posameznih slovenskih društev cvalo •• vu za podporo in se odločilo rednimi mesečnimi prispevki , j bi morali 8' >\cnci doprinesti za pospešitev ni . ie zapuščena od vseh, Z(l1 ' zvezali. Žene in otroci so jokali, ma 1 kovala v gorah. . . Njih svoboda je J g0 Tako so postali trije bratje hlap • scda j za druge, J neodvisnost je pogažena, kajti delati moiaj prej delali za sebe. ^ ke „ a dne se je ^ Illos ‘ °j se ’ ve r- Pretekla je dolga vrsta let. NeK = , icu k i prebiva na se^ mu je mati nekoč pripovedovala o nek bogat m močan, ni strani in ki je baje možak, da mu P « nie „e bode sirni Toda kaj pomaga vse to. “Stric je < ^ iu iz obupa se je akotudi upijem na pomoč , si je. n11 ^ v j k> da je bilo kaj. > s 111 aJ rovati s svojimi tlačitelji- Nastal 3 C v q nazna nila očetu, da no pa je bila blizo stričeva deca. ki £ b mu klicU , in tako je Miloš nekdo na pomoč. Stric se je takoj o< . laT1 r.Pvstva ter pTičel zopet pomoč s striČeno pomočjo otresel s znova gospodariti sam zase. sebe verige hlapčevstva botati Janez in Mijo nista bila tako siečna, y s o hoteli v svoji ti sta morala neprestano tujim ? 0S P * Mislil i so si i še tretjega bi ata. ah namreč: pohlepnosti spraviti pod se tudi se treijcB« . i; j de- Tu Češ: Jaka, razil na svoje sorodnike; postavil se je m - ar j e i„ tudi drugi mi nismo tvoji tlačani! Zakadil se je z \s°^ ropa riem. Prekanjeni pravicoljubni ljudje so prihiteli na P om Brus, ker ni hotel izdati mesta, r,a katerem so bile skrite nekatere o- sebne stvari prestolonaslednika Aleksrndra. inUHivij ** tlačitelje ter se z vso ljutostjo Govoreč o krivičnem obešanju srbskih prebivalcev pri Kruševen pravi izvestje: “Poznavajoč pra¬ vico! jubnst in dobro stanje teh I V/ Ml l U Ul | / * i A - It — ' # • • A zgrne proklestvo božje nad vas, deca moja, sinovi • In glej, od vseh str i raori žalostno-veseli klic : “Mati. mati nas, . Tvoji smo sini in hčere ■luu; J jnui. -- . . to (la so Jinia med Janezovih in Mijovih sinov so v resnici p- • d ko- Miloš in stric ter njuna deca krvni sorodniki, kn od kivi, K ^ .. ^ sti. in tako s tudi sedaj ubogali svoje /aP< Matipa j^lakala 1 pozabljena : “Vse sem vas 1 hočete, da ...O,hi govra ,1, mm leDitu in pri lnnoKu. i. « s - novi nl0 -ji?{” obešeni zaradi kakega nizkotnega zločina, kakor kraje ali ubojstva* ’ zat7 tUjubljena, ti krasna naša mati 'vzrok njihovega obesenja je mra! ’ ’ jbiti politični. Z javnim obešanjem p,Klali na pogoriščih svojib do,nov zopet voka .rije brf »- tja. Miloš s priimkom Srb. Mijo. pozvan Hrvat, in Janca katerega nne. rod ih 2 odstranjevanjeni najbolj, najejo Slovenec Seveda, spremenili so se močno: slab. so. kolena se s,h in najuglednejših oseb ga jim šibe. potrti so. ranjeni, a.prašcni, ubogi. Toda mati jih vseeno lju- hoee oropat, vseh njegov,h nar,,, in, in še toliko bolj. čim bolj ta. nesrečni. Nasprotno pa jih oni nevred- mh prvakov m svetovalcev.” ni umiki nočejo poznati; smejejo se materi, zaničujejo jo, pljuvajo na njo, tolčejo in brcajo jo, potem pa vprašujejo: ‘‘Povej nam, kedo te je udaril,” Dobri ljudje jih obsojajo, slabi in brezbožni jih zaničujejo, nebo pa jim vžiga na čelo pečat: ‘ Prokleti”. Janez, Miloš in Mijo bodo zopet okrevali in njih mati se bode po¬ mladila med zdravo svojo deeo, nebo pa bode rosilo na nje srečo in bla¬ goslov. K* IZ UPRAVNIŠm * AVSTRO-OGRSKA STRAHOVLADA V SRBIJI ‘f* ■ r . "■411T 1^1 • «~» j • *: s — Srb sko p< slaiuštvo v Londona i poroča: L “Osebe, pri k Iz številk, katere smo poslali na¬ jsi m rojakom na ogled, je vsakdo lahko spoznal, kakšno tendenco ima Slovenski Svet in ža čem stre¬ mi. Držali se bomo vedno strogo programa, katerega smo bodo, da se združimo s Hrvati m Srbi, bodemo ostali še nadalje Sj > i e narodne borbe. i • i i iOr 1 'j * } {'i _ J IC4 oL ** nji, da še več, naši sovražniki se na vso moč trudijo, da bi i/gi venci s površja. ? ™ Kje je tedaj pomoč, kaj nam je storiti, da se rešimo pogina, da priporemo narodu do boljše bodočnosti? Jugoslovani imamo v Jugoslovanskem Odboru v Lon 1 ga predstvavnika mogočnega zagovornika in glasnika im Seznanil je vlade zaveznikov z našimi zahtevami, z našim nji, da dosežemo vse predpogoje, ki so potrebni, da se hod« s\ obodno razvijati, kulturno in gospodarsko. ja svetovna vojna se bije za demokratiza« Poživljamo ',edaj vse rojake, kakor tudi podporna društva, da podpirajo borbo, katero vodi za nje Jug. Odbor, in izpolnijo s tem s t oj o narodno dolžnost Jug. Odbor zastopa naše koristi, poteguje se za našo svobodo, ;:u nns^delujo. toraj ga moramo mi tudi pd pira ti. «>rozje ali razstreijivni materijah '* * -."Osebe, ki pomagajo na kakor- ' f : ^ 1 slorensfcega ; roda. Nase jirizadevanje pa Po vesteh, katere je predel a srb¬ ska vlada na Krfu iz razni Ju virov šenkoli način (z dajanjem hrane, in ki se tičejo razmer, ki vlMajo v obleke, itd.) ujetnikom, da pobe- po sovražniku osvojenih srbskih jgnenjo.” (Odredba vihovnega voi- krajih, in po številnih priznanjih, 'nega za povednima iS P«; . .... tiskanih v ^Beogradsk ii Novi- .27 oktobra 1916.) „ teženj, iržnlje- o »nog s*e bo gotovo odločil, da bo z neznatnimi mesečnimi prispevki po, -P al gibanje in delovanje za našo lastno j lia ^ ’ v uradnem glasilu instro ; Te naredbe se zavijajo na nuj- ogrske vlade v Srbiji, se more so- kol j venerjeten način, samo da se diti, da vlada v teh krajih straho- 'zadovolji težnjam vojaških obla- vlada, strahovitejša, kakor .celo v sti. Tako so “Beo^radske N Lilo imeti le tedaj vspeh, ako nas o >dpirali somišljeniki v tem r ' •ii 9 *. vanskesra trio«*;« lk svobodo. Naj ne ho nik gar, da bi se odrekel v sedanjem času svoji narodni dolžnosti, kajti vse, kar bodemo žrtvovali v naši borbi, bo le nam samim v korist. dske sloje. ( im ve imel Slof. Svet, toli o vine Dan« v 1 Sil r , za naroda v. Na- il.o ni- predak svobodo človeštva, naša borba špecijelno pa velja osvcb r in človeka, vsakega posameznika, da se reši svojih zc rodi ne morejo napredovati, ako niso posamezniki sv majo vseli predpogojev, da se morejo svobodno razvij posameznikov in celote je napredek naroda. Osvoboditev naroda te¬ melji toraj na tem, da bo v resnici svobodi n tudi vsak posamezen nje¬ ga član, da bo rešen vseli ljudskih pijavk, ki ovirajo- njegov napredek. Za dosego tega Človekoljubnega cilja se borimo toraj v prvi vrsti mi. Vsakemu posamezniku mctfa biti dana prilika, da se bo mogel po svojih zmožnstih svobodno razvijati iu povspeti vičje, in nikomur se ONIM, KI STRAŠIJO SLOVENCE S SRBSKIMI ŽANDARJI ateljev do eč bojevui- i strani, o vati, da rskem, se bo zbudila narodna zavest v kov bodemo imeli krajih, ki so pod bolgarsko upravo, ipogosto poročale o slučajih, da je tei " prf ‘j i Vladanje vojaških krogov / • bilo po več oseb obečenih. med ro,lil " a s l ),,,ln j kom okupacije je bilo tako urejc- j njimi tudi ženske, samo radi tega no, da bi napravilo utis na pna- .ker so bile v njih domovih najde- vseh * - injo, zlasti na nevtralne države, j ne krogle, ali ker so oblasti našle Obračamo se toraj do roduljn Ko pa je zaprla deželo pred vsemi [‘‘zakopane orožje in eksplozivni bov - ‘la priporočajo pri vsaki pri- ne sme staviti na pot zaprek do napredka. — Ali se tedaj morda boji¬ te tega, da bi bili vi in vaši otroci svobodni, da bi bili pod danimi predpogoji vsi enaki ter da bi se mogli svobodno razvijati v kultur¬ nem in gospodarskem oziru f * " '<* v • '• • - Hočemoli pa to doseči, moramo biti močni, to je, da se moramo boriti vsi kot en mož za dosego naših stremljenj. Prostovoljno se nam ne bo dalo ničesar, pa tudi posamezniki ne bodo v stanu veliko do¬ seči, ako ne bodo imeli za seboj zaslombe celega naroda. Kaj pomaga vse delovanje par moz, ves njih trud in prizadevanje, ako pa narod, Katerega oni predstavljajo, ne stori ničesar, da bi prepričal svoje po¬ močnike in zaščitnike, da je eden s svojimi voditelji, da stremi in se poteguje za iste cilje. \ Ako bodemo le od strani gledali, kako se naši preds* *vniki pote¬ gujejo in borijo za svobodo naroda in za osvoboditev t sivega posa- Lnerno po prebivalstvu imamo tudi sorazmerno veliko armado. oqo Jugoslovani (brez Bolgarov) štejejo približno 13 milijonov ljudi j, od katerih jih je prebivalo pred vojno v Srbiji in Črni gori okroglo 5 milijonov, v Avstro-Ogrski pa 6 milijonov. Ko se tedaj ustanovi svobo¬ dna Jugoslavija, bodo tvorili Jugoslovani iz bivše.Avstro-Ogrske še vedno večino prebivalstva ter posedovali večino ozemlja. V Jugoslaviji bo vladal narod po svojih poslancih, katere bo volil potom občne, tajne volilne pravice. Jugoslovani iz bivše Avstro-Ogr¬ ske bodo volili toliko več poslancev v državni jugoslovanski zbor, koli- v kor števil ne j i so v primeri z Jugoslovani Srbije in Črne gore. In kedo nam garantira splošno, enako in tajno volilno pravico? Odgovor: Na¬ se lastno demokratično prepričanje — volja naroda, in sicer volja na¬ roda iz naših dežel, kakor tudi volja naroda iz Srbije in Črne gore. In potrudila, da bi se ustavila depor- kje so srbski “žandarji”? Srbskih žandarjev sedaj sploh ni. In med- jtaeija srbskih raožkih, žensk, in lem, ko šteje srbska armada pri Solunu od 70.000 do 80.000 mož, je otrok v Avstro-Ogrsko narastla splošna jugoslovanska armada v južni Rusiji na preko 100.000 okoli 50.000 do 60.000 iz desele vse zdravniške komisij ki so pripadale tujim narodnostim, samo puškine c je avstro-ogrska vlada tako zala svoje prave namere napram ! Srbom ter se takoj poprijela na- : cevi in tulce šrapne- “■ a 1 ov ’ Latei*ih niso mogli obtoženi ua n <>ben način uporabiti. Nobenega dvoma ni. ,| a ,,, emov, katerih * je postaval., ;žr .ve popolnoma nedolžne ker , . bolgarska vlad, ra takoj od p. so n,ogle vedeti, ali j,. Ua er iZ 'jih rodbine skrit v bili k k teroriziranja prebivalstva, pote,, kroglo v čas„ V.D7 kakšl10 ko so odstranili iz dežele vse vpliv- j a Istotuk« t i ° sne}4a umika ' J<»- »stot a ko tudi niso mogli vede- U ’ f v {>asu umikanja armade "V; 01 * 6 v tamošnji okolici zako¬ pal kedo kako orožje na njih njivo kakor so to delali v onem času ^astniki, vojaki in celo cele čete. J' 1 luso ni °8 h zaradi nedosta- nej.se in zunanje osebe. Da doseže svoj čili, je avstro- ogrska vlada, ne samo da se ni meznika, sami pa ničesar storili, bo to pomenilo, la mo mi sami na¬ sprotniki svoje svobode, da nočemo biti rešei *jega hlapčevstva, temveč da hočemo ostati še nadalje kot narod . kot posamezniki su¬ žnji. Zavezniki se ne bodejo mogli ozirati na zahteve naših predstav¬ nikov, ako jih ne bodemo tudi mi podkrepili s svojimi glasovi, češ, vsaj je narod zadovoljen s svojim dosedanjim stanjem, ker ne gane niti s prstom, da bi pokazal svojo voljo, izrazil svojo željo in z deja¬ njem pkazal, da je vreden svobode. Kaj moremo in moramo tedaj storiti? Pretežna večina našega naroda je morala pko občutiti sama na sebi, kako svoboda je vladala za Slvoence v stri ji, in prišla vsled tega do prepričanja, da nam ni v njej pričakovati niti boliše boilo- V vsaki dobro urejeni državi mora biti večja ali manjša oborože- šitelji s smrtno kaznijo. na sila, ki skrbi, da ne kratijo nasilneži pravic miroljubnih državlja¬ nov. Taka oborožena sila bo morala biti seveda tudi v Jugoslaviji, to¬ da ti “žandarji” ne bodo srbski, temveč jugoslovanski. Strah pred srb¬ skimi “žandarji” morejo imeti le oni, ki dosledno pobijajo pravice na¬ šega naroda in njegove težnje po združenju z brati na jugu. POVEST O MATERI IN TREH SINIH v* Neka mati je imela tri sine: Miloša, Mija in Janeza. Živeli so slo¬ žno med seboj, gospodarili skupno in vse jim je šlo posreči. Ali sčasoma jna ozemlju, katero poseduje \\ so si premislili: razdelili so si zemljo in začeli živeti vsak zase. Mati je plakala in jih prosila, toda sinovska trmoglavost je bila močnejša, lai¬ čnosti. Že davno gojena misel po združenju ii goslovanov se je vsled tega v sedanjem ugodn la. prepričanje, da je ujedinjenje s Hrvati in ka je močno ojačilo. Samo pri tem pa ne sme to svoje prepričanje tudi v dejanju izraziti. Dva načina sta — nad vse potrebna — d sodelovati v naši skupni borbi in tako poka/ voljo za dosego svobode. Ako smo dosedaj podprli borbo za uresničitev naših stremijei j potruditi sedaj, ko je pač že najskrajnjši čas ki so nam na razpolago, našo borbo in jo njerpii vseh Ju- ;kor materine solze, in sinovi so se razšli. i mogočno razvi- iša ■ iina rešitev, le* vec moramo V oni okolici pa niso živeli samo oni trije bratje in »jih mati. O- koli njih je bilo mnogo še napol divjih ljudij, ki so hlepeli p tujem imetju. Cedile so se jim sline po lepi, bogati zemlji treh bratov, toda di¬ vjaki se niso upali pasti na nje, dokler so bili vsi trije skupaj, ker so m p remo tudi Slovenci j se jih bali. Toda, kakor nalašč; bratje so se razšli in začeli živeti vsak zase. “Sedaj je prilika”, so si mislili divji sosedje, in po dva in trije so udarili na vsakega bratov. Miloš je imel težke pesti in tudi Mijo in Janez nista mnogo zaostajala za njim. Boj je bil vroč, toda roparjev je možem c i m razpustila iii izlivala Imaterijal” na njihovem zemljišču l^i Slov. Svet med svojimi prija- v nekaterih slučajih /naimi, katerih še ni dosegel. Ker pa imamo z izdajanjem Slov. Sveta ogromno stroške, ker moramo poleg tega kolekovati vsak iztis, katerega odpošljemo, prosimo nujno vse one kateri se mislijo naročiti na hsti, da nemudoma pošljejo tudi naro- čninio. Mnogo rodoljubov je že storilo svojo dolžnost ter poslalo poleg laskavih pisem celoletno na¬ ročnino. Treba je, da Slovenci kažejo, da so v stanu brez tuje pomoči vsaj en list, ki izključna zagovarja njihove koristi, ki si J edini nadel najplemenitejšo nalo £o. pospeševati narodno edinsRa med rojaki in buditi med njim 1 narodno zavesti. Kedor priznala naše rodoljubno delovanje, se ^ tudi potrudil, da nas bo podp‘ ia v našem stremljenju, zlasti se, km ne zahtevamo od njega nika 1 žrtev. Iz vsestransko zanimive bine se bo vsakdo lahko puoH celm jugoslovanskem gibanju, kaj pomenja. kaj so naše želje in zahteve. Naročnina na Skn. ' je tako nizka, da pač nihče na pogrešal one svotice: za $1- ^ demo vsakemu pošiljali 1’^ ^ dosedaj uvedla mož. Jugoslovanov iz Ogrske, iz hrvatskih in slovenskih dežel. Soraz- najstrašnejši način kaznovan ia • ' 0/111,1 sre dstev ali žara- « • « • . i • . i*i _ i _ L. • v i v ••• . ' ' i9i)lii DOt n v / 1 o 1 1 /v • * • v največ slučajih se kaznujejo kr- Medtem ko smatra bolgarska vlada potrebnim, da osvoji Sobra¬ nje zakonsko predlogo proti “haj- duštvu”, da na ta način z zako¬ nom potrdi ubijanje na debelo srb¬ skih prebivalcev na ozemlju, ka¬ tero SO zavzeli Bolgari v Maeedo- niji. Stari Srbiji in Moravi _ s e S ' etn svojo odločno malo storili, da bi moramo toliko bolj pospešimo s sredstvi, / /% imo tudi vspešho. stro-Ogrska, vrše ta ubojstva brez vsakega kazenskega postopanja enostavno na podlagi listine, na kateri so zapisani vsi “zločini” kateri se kaznujejo s smrtjo in katero sestavlja vrhovni vojaški poveljnik nadvojvoda Pridrih Ta seznam zločincev narašča dan zn t™”' Ur,dnUl ‘' B »Sradskih , v zazn avamo, da se po i ec , običajnih zločinov kaznuj bilo le preveč: ako je padel eden, sta stopila takoj dva druga na nje- tjo na vešalih tudi “ go v o mesto Miloš. Mijo in Janez so bili premagani in roparji so jih ti vojni sili”. e s smr- pi*estopek pro- Ka r nikov, j e bila na raz- potov dalje nositi. Pa se tiče podpiranja ujet- Je blla v iiajvet- slučajih ze rr r k z *ka*„i ei a sa ma beseda. I>»lje ima srbska vlada dovolj dokazov, da ie av naslednjih celo sovra- p p * . . --o-**nc uniforme Pripomniti moramo, da zm vojaki sami zelo 1 4 "tvnijo svojo objet 0 o*- 11J0 ob leko za denar ! P ° d ' Prebivalci kar i, ‘ 1 brano s Zl za T n io treba' po™” ? 0blasti - P“»a ne avstro.„, , a w' da " e »o. ska " priva x konca tega leta, poleg tega P a prejel vse dosedaj izišle šK' 1 ^ ako jih še nima. Naro<*ni ma pošilja na: Slovenski S vet « Southern Building, Washin? D. C. Rodljubi, ako v resmei * ^ da bo vžival naš narod l e P s ^. ^ dočnost, bodete tudi poskrbe '• vi. se bo vzdržal glasnik vasil in da se bo čim bolj razširil* SLOVENSKI SVET Iz jugoslovanske kancel arije SEJA IZVRŠEVALNEGA ODBORA ttto * t v WASHINGTONO D 0 ^ SVE ™ je , huel 18. in 19. aprila Izvrševalni odbr Jug. Nar. Sveta četrto redno sejo m to v prostorih Jugoslovansko k , apn ' a SVOJO shingtonu, D. C. * 811Ske Kailc elarij e v Wa- Poleg tekočih poslov je odbor rešil V V • inših organizacij m zaščite našega narodT’ 0 "- M)ra f an j a > ki se tičejo n • i .. , ,. v Ameriki N, po.Mag. glavnih zakljuSkov „d bora objav y a Kancelarija sledeče: J JU 1 Apelira sc popov,,o celokupni „ a5 priseljeni riH .1“ “ ““““'J' '»jolnosti tej deželi J z vrnjeni zakonom, temveč tudi s čim žival,neiši,.. goslovanska v Ame- ... pokora- .... • . , aimejsim sodelovalnem v pravijanju m vojevanju borbe, v katero stopa ta dežela K pri- fji « eršepa ,,,,, 0 . 1 » še vedno podanik en del dosedaj vzgojevan od avstrijskih agentov in rov,.!. x , avstri iške in nemško nnlitib-A ^. -^-u de secours aux prisonniers de guerre, Berne, Suisse) v Bernu naipraktičnejši način organiziranja čim večjega dela celega naroda. v g v pj j je izdal znova apel na vse one, kise zanimajo za usodo srbskih mi. m Odbor izdaji od 28. februarja naslednjo To vse donaša Trumbič v izjavi, 'statistiko o Slovakih: “Pri posled¬ njem ljudskem štetju so našteli na Ogrskem in Hrvatskem 2.019.641 da deluje v korist Jugoslavije, ka- Slovakov. Slovaki tvorijo deset in tero hoče ujediniti pod srbskim pol odstotka celokupnega prebi- sceptrom. Da bi to še bolj doka- valstva na Ogrskem. V krajih kjer zal pornča o organiziranju jugo- imajo Slovaki večino, je 56 volilnih slovanskih čet postovoljcov, o mu- ok a jev, toda samo dva teh pri- Sv. šol goditi glede razdelitve Jadranske¬ ga primoria. O tem vprašanju je čeni> • jugoslovanskih apostolov‘pobita Slovakom (Mo.. In jih nastal velik prepir med ženevsko in spl d) o preganjanju, kateremu .Ta n v in St upava 5rc( La Serbie in med največjimi itali- om prepira so APEL ZA POMOČ SRBSKIM UJETNIKOM jamskimi listi. Te objavili italijanski listi v zavezni¬ škem časopisju obtožbo, da služi cela jugoslova iška, propaganda le iljem in da Dunajem. “Con.it^- >:Jaj smnfnRd'-' T obtožbo, ki ga S trijal'stičnim tajni vezi z ’ve'' . skrajno nodb vsled svoje nizkotnosti do kraja pretresla, in proti njej protestira sedaj z vedno novimi in novimi i- z ja vami. \’ stalni nedeljski prilogi Journal des Debats-a (Edition Hebdoma- v • 5. Legitimacije, katerih besedilo je že odobreno od ameriške vla- ; u -jelkov, ki so se s tolikim junaštvom borili za obrambo naše narodne je ta ideja pritižujK i na Tn^ sl i' šol Hrvaš : • /•> l i tli c e io Istre, bodo izšle v ee- V V • rp Ir ( I n lil >ni ii f coni 4 4 UJEDINJENJE JUGOSLOVANOV POSTAJA POTREBA Pariška izdaja The New York Herald-a od 1. aprila t. 1. prinaša pod J . _ vneeto • tem naslovom članek, iz katerega objavljamo najvažnejša mesta: “Osnovanje jugoslovanskega ujedinjenja je na j večje važnosti za : Hudi. da se spominjajo teh nesrečnikov in da jim pošljejo svojo pomoč ' .... , . ,. , . V1 i j . koalicije v dalmatinskem deželnem b(;dim v denarju ali hram. , , m . . . , zboru, la izjava je zelo poučna za ivam PROTEST SRBSKIH ŽEN |>1 sigurnost bodočega miru se Zastopnice lige srbskih žen, ki bivajo v Švici, so minulega leta okrožnico vsem ženskim društvom v zavezniških in nev¬ tralnih deželah, proseč jih, da ulože najenergičnejši protest proti odva¬ janju srbskih deklet in žen od 13 do 40 leta, ki so ostale v osvojeni Srl ji, in proti njih interniranju izven domovine. Na ta protest so vzdignila ženska društva na Holandskem, Šved¬ skem, na Angleškem in Francoskem svoj glas in zahtevajo po svojih organizacijah, kakor tudi v časopisju od Avstro-Ogrske, da preneha vlada že vendar enkrat s takim barbarstvom. ■nas Madžare, ker odkrito kaže ne- poroča: poslale koncem j™o Propagando, ki. se vodi med [objavila . Ono bo utrdilo preko Avstrije vezi med za¬ vezniki, ki jih spajajo, ono bo potegnilo pregrajo med inom in avstrijskim germanizmom: sodelovanje Lekov s ..i n bo koristno vsem narodom, kateri hočejo napredovati, potem ko bodo enkrat osvobojeni pruskega militarizma. Ekonomska moc - ' grške, katero so huteli Nemci pritegniti nase, se Jim lzma ‘ * rok. Osnovanje Mitteleurope, katera bi bila mnogo jo j ‘; kor se je mislilo, bi se izjalovilo. Apel Jugoslovanov v § predsednika Wilsona pa nam odkriva nevarnost, ka ero j sedaj dobro proučiti... . 7flV P'/nikp Skratka, uresničenje jugoslovanskega jedinstva je <- _ ^ ^ potreba. Ne sme se pozabiti, da bodo ostali ba dns * t vni p0 - enkrat za vselej ne reši njihovo vprašanje, pozai za Vsled tega V«„ „ „ov„ svetovno vojn. bi se.r-l ^'^rcei osvojitev f treba - (la se ohram vzhodno raV1 ti 4 ’ oslovansko-česko-rumun- Male Azije po Nemcih, še sedaj osnovati ji » . ve - ne „ a s0 . sVl blok - ob katerem se bo zlomil« vsako v ^"® J limuui J n .Jugoslova- VraSnika - • • N«* pozabimo nikoli, da so j vzll0(1U) kakor jih ni ki so branili na svojo škodo prava civilizacije Jč branila Belgija na zapadu.” *« * ttt IZJAVA PROF. MILJUKOVA O NAŠEM NARODNEM V Minister zunajnih zadev nove ■ 1it ' iki nove vlade in se zastopnikom francoskega časopisja iziav P .10 pri tej priliki izrazil o našem vprašanju s ec e ro -Ogrski. Naš “Mi hočemo osvobojeni« gonite* spiraeije Program smo vedno izvajali z bi igo. Nemčija zasužnjila te- 'sch narodov. Tako bodo narodnosti, katei J ge ye . e; kakor k °m vojne, nesrečna Belgija, Srbija, Bumumj , S ° bi ' e v Preteklosti. or« J ja ruski narod.” »mrTin ODBORA ZA NARODNO OBRAM -j ^ Biankini, v vv a- Ko se je mudil predsednik Jng. ^ al * ^ ^ (Council for National sbingtonu, je bila Odboru za narodno o i a »_> g ve ta in starešinstva - - - • - - ' v ' • defense) izročena 9. aprila spomenica Jug. Nan je upostav - v saboru, brez razlike stranke, da zahteva svoje pogazene pravice. ruske vlade, g. Miljukov je podal ODGOVOR TUDI NASPROTNIKI PRIZNAVAJO NEMINLJIVOST JUGOSLO- VENSKEGA UJEDINJENJA Ako bi bil dosedaj kodo omenil potrebo ujedinjenja Jugoslova¬ nov, bi bilo vse avstrijsko časopisje z vladnimi zastopniki na čelu zatrdilo, da želi to edinole Srbija preko Narodne Odbrane. Želje na¬ šega naroda v Avstro-Ogrski, da se zjedini s Srbijo, so bile po njih tolmačenju usiljene od vzunaj. Uvideti niso tega edinstva priti prej ali slej. Toda zdi se, da jih je sedanja krvava vojna, katera se bo zaklju¬ čila s propadom Avstrije, že v dvanajsti uri privedla polagoma do zavesti. Onim na Dunaju je moralo priti že do živega, ko i sami priz¬ navajo v principu ujedinjenje našega slovensko-hrvatsko-srbskega, naroda. Zebe samo, da bi se to ujedinjenje ustvarilo v mejah Avstro- Ogrske. O tem piše v Gazette de Voss (19.marca 1917) nemški posla¬ nec v dunajskem državnem zboru sledeče: ‘ (Ujedinjenje Jugoslovanov je toraj sne samo opravičeno, temveč tudi neizbcgljivo. Kedorkoli je proučaval položaj resno in nepristran¬ sko, je primoran priznati ta princip: rešitev jugoslovenskega vpraša¬ nja se more iskati samo v ujedinjenju vseh elementov tega plemena, in preostaja nam samo ena izbira: ta rešitev se bo izvršila ali v okvi¬ rju avstro-ogrske monarhije, ali pa izven in proti nji.” Ker uvideva, da ne more Avstrija izvesti tega ujedinjena v svo¬ jem okviru, kliče Nemčiji, da naj reši Avstro-Ogrsko, kajti ujedinje¬ nje Jugoslovanov ne bo samo Avstrije pokopalo, temveč uničilo tudi vse nemške načrte o Mitteleuropi .in .o .njemen prodiranju .proti vzhdu. ODMEV ADRESNE DEBATE V HRV. SABORU V FRANC. ČASOPISJU Adresna debata v zagrebškim saboru v dueli 5 — 8. marca t. 1. je prodrla v evropsko javnest in zainteresirala vse politične kroge. Največji in najvplivnejši pariški list prinašajo o njej uvodne članke, v katerih neglašajo, da je naš tlačeni narod v domovini, proti vsej svoji vojaški pripravljenosti, glasno proklamiral po svojih poslancih [ogrskimi narodnostmi, izseljenimi v Ameriko. Ta propaganda je ob¬ stojala v Ameriki že pred vojno, toda do pravega delovanja je pri¬ šla šele sedaj pod zavezniškimi au- spicijami in njih materijalno po¬ močjo, ki zasledujejo s tem poli¬ tični cilj, da bo Jugoslavija, ki se lio stvori la v bodočnosti, najsilnej- ša zapreka vsakemu nemškemu Drang-u. Ujedinjenje srbske, hrvatske in slovenske narodnosti v Severni in Južni Ameriki, je v okviru Jugo¬ slovanskega Odbora, kakor se trdi v oni izjavi, krasno uspelo. Te or¬ ganizirane jugoslovanske kolonije so obdržavale v marcu 1915 v Chi¬ cagu kongres, na katerem so med drugim tudi sklenile, da se skliče še drug kongres, da se dokaže av¬ strijska jugoslovanska propagan¬ da. Jugoslovanske kolonije v Ju- strom, lami. da izpostavljena. Zlasti se (gimnazij, realk in preparandij) od Ogri, ki vzdržujejo jo v omenjenih krajih 33, toda v m “uebroj” madžar- vseli je učni jezik madžarski. Ljud Iških in srednjih-”. ske šole pohaja 246.107 slovaških ■i v Istri. — Slovenski otrok, toda od teli samo 18.312 slc- 3. marca poroča: “V vaške narodne šole, v katerih be primorskega na- 'se poučuje po Apponyievem zako- primorski de- TiTr*madžarščina po !&-nr nn-tc- bodoče tudi v hr- Jen. Poleg tega je še 978 šol z 80.- in naredbe, ka- [363 slovaškimi otroci, v katerih se poučuje samo v madžarščini in cini, ono za Goriško. 899 šol s 89.929 slovaškimi otroci. Trst z okolico pa bodo v katerih je v dveh najnižjih raz- hrvatski naslov zako- redih dovoljeno, posluževati se v Ib. S to naredbo, ki je raztolmačenje tudi slovaščine kot uarja 1917 v veljavo, pomožnega jezika. Od slovaških o- o dolgoletni želji hr- trok jih ima toraj samo osem od- ebivalstva na Primor- stotkov popolnoma slovaški pouk^ i Iz statistike se more, z ozirom na strijska vlada in Slo- pouk slovaške dece, jasno razvi- v«- * z dne 12. marca deti, kakšna bodočnost čaka slo¬ nja Tagespost je [vaški narod na Ogrskem. Zaplemba imetja. — Slovenec javlja 2. marca: “Oblasti so odre¬ dile zaplembo imetja A. Mašera iz Goriške; obtožen je veleizdaje in zločina proti vojski.” — Slovenski Narod pa javlja dne 16. marca, da je tržaška deželna sodnija odre¬ dila zaplembo imetja Adolfa Peter¬ lina. uradnika tržaškega magistra¬ ta, ker se sumi da je pobegnil k sovražniku. Q T > J ter poziv nemškim mini- i naj nastopijo z vsemi si- izda vlada čim preje za- žoljcue naredbe. Clam Martniic se gotovo ne bo upiral, temveč bo na¬ sprotno še pomagal, da se izvede¬ jo. “Ako se kjerkoli pojavi odpor, je treba z njim za vedno obraču¬ nati. Mi hočemo dejstev; praznih besed in posvetovanja je dovolj!” Katoliški Grazer Volksblatt je objavil dopis iz parlamentarnih krogov, da so tudi nemški kršan- ski socijalisti izgubili potrpljenje. Sedanja vlada je imela dovolj ča¬ sa, da bi pripravila vse, kar je po¬ trebno za parlament. V dopisu je zanimiva vest, da je bilo kršanskim soeijalistom od vlade obljubljeno, da bo vlada s carskim patentom objavila preuredbo poslovnika, uredbo- narodnega vprašanja na Prva daritev Mojo srčno kri škropite Kakor seme je vrzite Po doleh in po bregeh. (Gregorčič.) Ob cesti v romunski vasi Saridži Češkem in odcepitev Galicije, po- :je vzrastel grob s priprostimi lese- tem pa da bo sklicala parlament, n im križem. S svinčnikom je napi- žni Ameriki so ujedinjene v Ju- Kršanski socijalisti zahtevajo od sano na križu: “Tukaj počiva ju- Člani Martimca, da izpolni svoje |nak Radoslav R. B., iz Štajerske, obljube, ker čas hiti in ker zahte- goslovanski Narodni Odbrani, kate re sedež je v Valparaisu, katera pa ima svoje podružnice po vseh Prva daritev Slovencev na olta- va ljudstvo energično, da se skli- rju svobode! Samega sebe si daro- delih latinske Amerike. Predsed- če parlament. nik te organizacije je Paško Ba- Ni nam z: val, dragi Radoslav, sam si bil sve- ali je dal Clam jčenik in žrtvenik! Britko občuti- burica, zelo ugleden in bogat ve- Mratinic krv-iLskim socialistom mo Tvojo izgubo, solze prijateljs- kake obljube. To je njegova stvar. |tva padajo na Tvoj sveži grob: letrgovec v Chile. Ta chilski držav¬ ljan dalmatinskega pokol jen ja je objednem tudi predsednik zavez¬ niškega Rudečega križa v Južni Ameriki ter je v tesni zvezi z diplo¬ macijo zavezniških držav. Skupni kongres obeh Amerik je sprejel na predlog Baburice resolucijo, po kateri sc ameriški Jugoslovani od¬ cepijo od Avstro-Ogrske, priznava- Čehi in Jugoslovani so v svojih vendar s ponosom zremo na Te. proglasih odločno izjavili, da ne Tvoja kri bo ogrela i one, ki so priznavajo ne nemških zahtev, ne bili dosedaj tuji našim ciljem, tudi carskega paten a od sl rani vlade. Oni zahtevajo ustavnost in direkt¬ ne pogodbe med nemškim in slo- Irodil na Spodnjem štajerskem. oni vzplamtijo za rod in dom! Podporočnik Radoslav R. B. se vanskimi narodi, v sa ;a druga pot vodi v propast.” Koroški Slovenci o položaju. — joč za svojega zakonitega kralja iKakor poroča SIovji.č toliko Študiral je gimnazijo v Celju in dovršil pravniške študije na češki univerzi v Pragi. Bil je uajmar- ljivejši član “Kluba celjskih aka¬ demikov” in akad. društa “Iliri¬ ja” v Pragi. Vedno vesel in dru¬ žaben je bil posebno priljubljen v ^g. Sokolskega Saveza. Ta Odbor za SLOVENSKI SVET pevskih krogih radi svojega prijet- Doletela pa ga je usoda vojne, nega glasu jRunila ga je izdajalska krogi ja : Za slovensko, jugoslovansko mi- v dveh dneh je izkrvavel.... Dragi naš Radoslav! Telo Tvoje in iIa ne začrtane pot dela sel je živel, za njo je umrl. A' do¬ mačem kraju je navduševal rojake k narodni obrambi proti Nemcu; v so izročili tuji zemlji, duh Tvoj pa bo živel med nami, ter nas bo- 710 delovanje slovenske mladeži. 11 Slov. Jug ” /.n viuvi ii v j v x —e • i • . lil- besede o ruski upravi in ruskem tako naporno delo nepojm J __ ; liudstvu. Muzik .ie Nemcem neu- zki mesečni zaslužek ^ru .. Sokol potaplja svoj krog vabi dalje Slovence i n g, venke, ki so zadržani i n se ne ' rejo udeleževati telovadbe, da F kot Sokolice in Sokoli p’rist,J^ in nam materijalno in moralno - magajo do obstanka, da ne noux, X-*- „„„r)nnstl m OlU- — -“““> , 1U „p 1 teme, od , svoj duh edi- samo polovičarsko, temveč del 0v ) Pragi, ognjišču jugoslovanskega* ( ] r ih da dokončamo delo. ki ste ga dijaštva, ga vidimo med ustanovi- za čeli vi — prve žrtve! telji skupne jugoslovanske orga¬ nizacije ‘ Jugoslavije . Dosleden svojemu prepričanju je bil med prvimi Slovenci, ki so prisegli na zastavo Jugoslavije. Kot podporočnik IV. polka je bil vedno vztrajen, ponosen na svoje čvrste Bošnjake in večkrat se je izrazil, da bo veselje iti ž njimi v boj. Postavljen s svojimi vojaki na krajnem desnem krilu, je prišel takoj v začetku v boj. Z golo sabljo je udrl na krivce naše nesreče, izdajalce-Bolgare in fan- ! tje so mu sledili kot levi. Junaku Jugoslovanu — slava. • Slovencu — večna hvaležnost za krvavo daritev na žrtveniku svobode. Tovarišu in prijatelju — NEMŠKO NASILJE ijuuot> u. --- v : r) 0 - QtUJ» liinež, ki ne zasluži drugega, kot Hrana slaba, nem s0 ' ; nole v jasne MN., h*™™*. sTvtiiui. ■» ■’ ice ,..- de lepega dne “krvavi cesar Nemci so pričeli sedanjo veliko reši njih posestva likvidacije. Ce- nepo- * n s t ra §uo vojno z glavnim name- lo o najvišjih osebah se izražajo Žalostni so Viljemovi agentje ka uživata izvrstno hrano pri go^ kadar časopisi poročajo o ruskih spod a rje vi mizi, '<>jni uje 11 zmagah, in še vedno upajo, da pri- ,ruski rabotnik ali labotnua P ” ter uživata cesto neužitne ostanke Sokoli! Utismmo s kotu. Borbo z nemškim nasiljem sn ^° /;ablji\ s p o 7 11 i 11 in prisega neuga- nom podjarmiti svojemu ošabne- tako, da bi v Avstriji za svoje ve- Pnoli doma, borbo tu. Sv. JuHb valove prosvete in re- II po »okolakem vzor,,. <1, ne h padli m obležali, temveč vstr a j r r „,„uusmmo si te zlate bese- i„ neomabljivo dospeli ^ deluimo in ravnajmo se zvezde j,, tr.nj.ee, m ^ 1 ?da dosežemo plemenite c,- ' N’a delo toraj vsi, ki , S, za i pa ni? I Ne polovičarstva. ' r * i i n^rrntas Fuegner pravi se ga še n; ste lotili na dvojno delo vsi u- že delujete in delate! Na del ‘ Bogataš je krepko, veže i vestno! Ak 0 ) . U ojieo-a katerega ni obdarila bomo ravnali po so’ clskih v«-., oda bogato. Kedor dela za korist sme ,no bi.i pr^čaui, da V,n ,Oaa _ Jngavmmi Cnlrnl nctal in ‘ikovalo za izvanredno hrabrost zlato kolajno. Domovina Ti ko ji napoči jutro A ,1 ) ! K )> svoj dolg, !osi i. Slovenci in Jugoslovani Težnje po zedinjenju s Hrvati in prvikrat otresle habsburškega jar- Srbi so se pojavljale med Slovenci ma: mir v Sehoenbrunnu ustanav- ob različnih prilikah in v raznih Ija kraljevstvo Ilirijo. Milejši ve- oblikah. Stremeli smo v prvi vrsti ter jezapihal v slovenskih deželah, po jezikovnem, kulturnem in go- Ljubljana je postala prestolnica so raznarodovali desetletja in de¬ setletja zlasti slovanske narode. Njih število so znatno pomnožili slovanski janičarji. Neštete so kri¬ vico, ki so jih naduti Nemci priza¬ dejali mirnim Slovanom. Omenjam Slovence, ki jih prisegolomna av¬ strijska vlada izkazuje poldrugi milijon, bilo bi nas pa gotovo že tri milijone, ako bi peklenska ro- Zdravniki in vojna er v i kol s Kern Dr. F. J. Kern mi vojni igrajo zdravili- iz rane sokrvico, ki sama^zamoii dogo. Ne zdravijo samo veliko vnetij, kajti človeška kn A' svetov ki veliko ulogo. iNe zdravijo ranjenev in pohabljenih, ampak ima v sebi vse polno hranilnih mo imajo nadzorstvo nad zdravjem ee- či zoper bolezni. onega kolske vzore priprost ali popolnejši. sporazumljenja je treba ka prekletega nemškega s,doma -z ^ y ^ v0 /nah so Pr [ zdravljenju zlomljenih udov s Sokolstvom, kajti ono vsem, nedopustnimi sredstvi ne n- ' nalez]jive l)olczni pomorile več se v sedanji vojni t a bij o X-žarki, | p resnemu in prostovolj- "■'■evala lepega slovenskega jezi- ■ kak()1 , k le in šrapne . s pomočjo katerih je mogoče na- - ‘ ' ’ ^ ^ ka in njegovih pravic. Celo sedaj, ; spodarskem združenju jugoslovan- ilirskega kraljevstva, bila je se-! ko prezvesti slovenski narod raz- \ • i i • • i i 1 OdO, li. V Spansko-ameriški vojni 1. skih plemen; tudi hrepenenje po dež-univerze, na kateri se je pre- političnem zedinjenju nam ni bilo davalo v latinskem in slovenskem tuje, vendar pa je moralo isto jeziku. vsled danih političnih razmer osta¬ ti prtiajeno. Vodstvo univerze je bilo pover¬ jeno prvemu slovenskemu pesniku Ako se vprašamo po causa agens Valentinu Vodniku. Prerojenje av- imenovanega stremljenja, najde- strijskega juga je vzbudilo v na- mo kot glavne činitelje: jezikov¬ no in plemensko sorodnost, obsežen šem očaku misel, kako mogočna bi merno najbolj izkrvaveva, ko se naši ljudje bojujejo na najvažnej¬ ših toškali vojnih front, nemška avstrijska vlada uničuje z vso stra¬ stjo, kar je slovenskega. Zaplenila jo, dr. Krekovo, v nemškem (!) jeziku spisano knjigo “Kroaten umi Slovencuin vendar je Krek pristaš Slovenske Ljudske Stran¬ je samo za vročinsko bolez¬ nijo (Tvphoid) zbolelo nad 15,000 jaincriških vojakov, več, kakor ih je bilo naravnost udeleženih iv boju s Španci na Kubi. ravnati kosti bolje, kot kdaj po¬ prej v večjih vojnah. Za zlomlje¬ ne kosti v nogi je sedaj v splošni rabi takozvan “Balkan spirat”, to je naprava iz navadnih rut, v ka¬ terih visi vzdignjena noga, prive- naš Sokol ostal in napredoval ^ ga trnje in plevel ne bodeta za,!,* šila. Telovadba se vrši vsako sredo in petek od osmih do desetih 2Ve Hrvatskem Narodnem So n Domu, 1907 So.,Racine A ve., v katerem času dobi ondi lahko vsakdo vse potrebne inf Qr macije od načelnika. Ker je zanimanje za ženski od¬ rt d ek in naraščaj veliko, bomo T kratkem tudi te organizirali. Občni zbor se bo vršil v nedeljo .. , 29. aprila rb dveh popoldan v dvo- n e mu delu za korist m boljšo no- ^ Rrv Nar< gok Doma ^ dočnost naroda. So. Racine Ave. Pridite vsi, nsi r. Slov. Del. Sokol v Chicagu po- manika nikogar! J življa v svoj krog vse Slovence, j da se udeležujejo telovadbe‘in si j tem krepe telo in duli. ^ svoj i in z duševnimi brat onega, katerega kinčajo žulji poštenega dela i!” Slov. Del. Sokol je na seji dne 1. aprila 1.1. sklenil, da naua.juje de¬ lo, katero so zaposli pu’< s \ mi leti njega ustanovitelji. Zaradi tega kliče k delu vse elane tega " stanu. Kedor je vnet za so- je dobrodošel, pa bo- ali bogat, izobražen ali lisi reven i mučen, Jarke nespoi Nazdar! s Slov. Del. Sokol v Chicagu bila država, kateri bi pripadala skupen teritorij, nekatere zgodo- vsa jugoslovanska plemena; nav- ke, ki je ena onih redkih strank vinske momente, gospodarsko eno- dušen je zapel odo Napoleonu: I-; v Avstriji, ki so gojile habsburški ličnost, precej enako kulturno sto- Idrija oživljena. Kratko debo so' patriotizem; prepovedala je izha- vladali Francozi slovensle pokra-! jati “Gorenjcu”, klerikalnemu te- V prejšnjih dobah so bili naj- zana na drog podolgem nad poste- hujši sovražniki armad: vročinska ljo. Na koncu noge je pritrjena u- bolezcn, griža (dvsenteria), mala- tež. ki drži kosti uravnane, rija, koze, tetanus, da ne omenjam Ta “splint” so rabili prvič y kolere in kusre. balkanski vojni, ker jim je zmanj- m A' sedanji vojni je primeroma kalo umetnih, ki so narejeni iz alo vročinske bolezni. Vzrok te- deščic in so manj ali bolj knnpli- * NAŠA LIPA \T ( I I 1 pinjo vseh treh plemen, enako eko¬ nomsko nerazvitost in pa močno jine: leta 1813. se uda zadaja fran-. dniku, torej gotovo patriotienemu željo s pomočjo kakoršnekoli zdru- cozka posadka na ljubijvnskenl listu. Avstrijska pravica je vrgla žitve rešiti se iz krempljev Avstri- gradu. Utihnil je glasitelj n stvar- v ječo poslanca Grafenauerja, sn- 11 ik jugoslovanske ideje; evstrij- zato, ker se je drznil tudi v voj¬ ska vlada ga je začela surmičiti nem času potegovati se za pravi- in ga kazensko poslala m zapušče¬ no faro v bohinjskih hribih. je in tareče odvisnosti italijanskih in nemških sosedov. Jezikovna jugoslovanska enot¬ nost je dosedaj vzbujala še na j ve- eje zanimanje. Med Slovenci se je prvi potegoval za skupni jugoslo¬ vanski jezik sovrstnik Ljudevita Gaja, Stanko Vraz — oče sloven¬ skih Ilirec v. Naziranja Ilircev ba- ce koroških Slovencev, in s tem seveda motil javni mir”. Nem- V zadnjih desetili letih je in e- štvo si samo koplje grob s svojim la slovenska klerikalna stranka r’ nasiljem. Preroško je govoril svoj- ( v . r v . . „ : v • , i • r nn i. 011 „ prenašajo bolezen od odpadkov o- svojem programu združenje ju/.- cas pisatelj Cankar v Mestnem do- 1 ni h avstrijskih dežel: Krajnsk?, r mu delov Koroške in Staierske, Ilrva moč mu je, ker sedaj vemo, da dobi cirani. Z “balkanskim spliatom človek vročinsko bolezen (Typh* se noge skoro bolje zdravijo in bol- oid) največkrat po vodi, ki je oku- nik lažje počiva v postelji, žena z bacili tifoida. Zato je sedaj Slišali ste menda že pogrej, da vojakom strogo prepovedano piti so v sedanji vojni kirurgi (rano- vodo iz potokov in vodnjakov, ki celniki) bolj konservativni kot so niso preiskani od vojaških zdrav- dostikrat v civilnem življenju. Ce¬ nikov. Kjer je le mogoče, preku- li ko rok in nog in prstov so ohrani- jhajo vso pitno vodo. Drugi vir li, katere bi prejšnje čas* odre vročinske bolezni so bile muhe, ki žali. Zdravniki so zapazili že davno. zivajo na sorodnosti jugoslovan- ,.Ške, Slavonije, Bosne in Ilercego- lastnem blatu”, (dobesedno “d i ljubljanskem: “A Ariji ni po- k‘ >i: in.ob¬ či. pustimo jo, da se potezne v . t « r . na Clst " st v0 -.' i ' skl1 ’ prcbn-alisc. veze. da ne pr.de vanjo nesnaga m . ( u Li ameriški vojaki so poleg tega vnetje, tem bolj sigurno in hitrej- zašlo. skih jezikov: jezikovna enotnost je jeden najprvejših predpogojev, da morejo male narodne skupine ustvarjati velike kulturne jedno- te. Jezikovna enotnost centralizi¬ ra kulturno delo v nekaterih sre¬ diščih, pospešuje sekcijo kulturnih delavcev in daje večjo gospodarsko neodvisnost. Stanko Vraz s svojo idejo ni prodrl: slovenski jezik se je samo¬ stojno razvijal. Vprašanje skupnega jugoslovan- skeka jezika je postalo zopet ak¬ tualnejše v zadnjem česu pred vojno. Posebno pozornost je po¬ svečala temu vprašanju slovenska revija “Veda”. Naj omenimo še naziranja kro¬ gov, ki so zagovarjali samostojnost slpvenskega jezika i v nadaljnem razvoju: Napačno je, »ako se misli, da je jezikovno kulturna koncen¬ tracija in pa številna mnogobroj- nost predpogoj v dosego kultur¬ nih vrednot. Kultura je nekaj vine in Tstre. Za ime si niso >ili edini: jedili so hoteli Jugoslavijo, drugi Slo\ i slovani, toda samo v toliko, v koli- je bila slovanska Iiusij^ razmero- kor se interesi jugoslovanstva stri-| ma še bolj v nemških krempljih. n ja jo z interesi avstrijske krone, j kot mi. Nemški baroni in grofje so Novo kraljevstvo naj bi vladal kak uživali v Rusiji posebne predpra- zavarovani proti vročinski bolez- -še zaceli. Zato ima vsak vojak ta- ... ni s cepljenjem seruma proti ti-ikozvan “emergenev outfit” (ob- O nemškem^naši jiy\ iiisiji smo £ 0 *j il p r * za( j n jj mobilizaciji ame- ,veze za hitro pomoč). IstoUko po- maga, da se vojaki pogosto kopajo, da imajo čisto kožo in čisto oble¬ ko. ker se jim potem rane a e pri¬ sadi jo tako hitro. . v, tt v, ^ . .101UU. ITI zauuji moomzaciji ame- n veliko Hrvaško. Gesb teh večinoma malo slišali do vojne, .v, , , ... . ; . . v . J . riške armade ob meksikanski meji eneev je bilo: Mi smo Jugo-, Ujetništvo pa nas je prepričalo, da ... . lo ^ Qli _ član habsburške hiše; glavi v tej novi stvorbi bi bil blagoslov iz Ri- vice, Nemci so imeli do zadnjega časa glavno besedo pri vseh važ- ma. Najprej katoliki, potem Habs- nejših uradih. Ovirali so napredek buržani in v tretji vrsti Jugoslo-' ruske omike, hoteli so, da ostane vani pri popolni brezitoči Srbov. Srbom odreka trializem vsako veljavo: na jedni strani l»i tvorili nuižik neizobražen, da bi tujec lažje izžemal ruskega domačina. Tudi vojni vjetniki Slovani se i- neznaten procent, na drugi strani mamo v prvi vrsti zahvaliti raznim pa jili slovenski klerikalci smatra-j germanofilom, ki so nam s preti¬ jo za paganske Hrvate. Trializem ranimi poročili na višje oblasti o- je sprejel v strankin program de-J mejili in deloma vzeli začetnikom želni glavar kranjski Dr. Šuteršič, dano svobodo in dobro oskrbo, vreden drug Dr. Franka. Za triali-; Široko je bila odprta pot v Ru- zem se jc zavzemal tudi pokojni s ij 0 nemškemu kapitalu in indu- p rest ol on a sled nik Franc Ferdi¬ nand : kot znano njegovi otroci niso imeli pravice do dunajskega trona, zato jim je bilo treba ste- povsem kvalitativnega in najvišji sati novih stolčkov. Habsburžani umotvori bodisi v literaturi, umet¬ nosti, arhitekturi i. t. d. morejo nastati v maloštevilnih narodih ravno tako, kakor v stomilijon¬ skem narodu, ki razpolaga z brez¬ mejnim številom in bogastvom. Ne da se upravičtii, da se odrečejo tisočletni narodi z lastno zgodo¬ vino, z lastno literaturo in z last - stviji; od vseh strani sveta prišed- ši Nemci so dobivali dobre službe in mnogo najlepše zemlje na tej in oni strani Urala. Mehki ruski na- j rod je bil na lastni zemlji suženj jih je le par desetin obolelo za vročinsko boleznijo, dočim jih je bilo pri prejšnih mobilizacijah na tisoče. Drug strah v prejšnih vojskah je bila bolezen, ki jo imenujemo po a tinsko tetanus, po slovensko pa čeljustni krč. To je za bolnika ena najstrašnejših bolezni, kar jih po¬ zna medicinska veda. Povzroča namreč hude bolečine in krče. Bol¬ nik no more odpreti ust, ker se pri najmanjšem poskusu skrčijo miši¬ ce, kar povzroča strašne bolečine. Najmanjši ropot takega bolnika toliko razburi, da ga prime krč in drgetanje po celem telesu. Ta bo¬ lezen je bila jako razširjena v prej¬ šnjih vojnah. Navadno se pokaže pri vojakih, ki so malo ranjeni. Bacil tetanus-a zaide pod kože in izločuje jako hude strupe, ki de¬ lujejo na možgane in živce. Včasi Na polju Gospe svete tani Od davnih starih časov, od davnih starih dnij Vsadili so ga bili pradedje naši kdaj, Ko Sveto vit pripeljal jih v ta je krasni kraj Pod to visoko lipo je dedov stal oltar, Ljubezni do domov ja na njem je gorel žar. Cvetela in duhtela je lipa prelepo, Molili naši dedje za dom za svoj pod njo. A sreče solnce jasno prehitro j( Zdaj vsiha tam na polju predrago m V korenje lipe naše je vlezel tuji črv Ta pije ji sokove in srka njeno krv. In vedno huje gloda črv lipino srce. I A prišel bo vzbujenja, vstajenja svetel da K življenju spet se dvigne slovenski rod i In svoboda spet vzide za tužni Korotan. Ko strte bodo sužne sovragove vezi, ■ M Nanovo naša lipa tedaj ozeleni. vJSS Ljubezni žar in plamen pod njo bo gorel spet In lipa kakor nekdaj nanj sipala bo cvet. mre — tlačai Letos bode šest let. odkar se je ustanovil “Slov. Delavski Sokol” v Chicagu. Započel je svoje delo ' dobri nadi, da se bo zasejano se¬ me razvilo v mogočno drevo. Toda še prodno so se korenine razrastle. .je zadušilo seme trnje in plevel. Malomarnost rojakov je kriva, da je delovanje naših narodnih GIBANJE SLOVENCEV V CLEVELANDU Velike priprave se vrše v Cleve¬ landu za Jugoslovanski Dan dne 6. maja, da se dostojno proslavi smrt naših narodnih mučenikov Zrini- ja in Frankopana, ki sta bila ob¬ glavljena v Dunajskem Novem mestu. Ta dan bo pokazal, da je 111 Slle > v ki bi še nadalje razdruže¬ vala naš troimeni narod. Vse pred¬ priprave so v rokah raznih odbo- tov, katere tvorijo zastopniki in najboljše moči slovenskih, hrvat- skih in srbskih društev. Scj e se vr ^ udeieži delegatov naj hi še nadalje germanizirali in privandranega Nemca, ki je po5i- f rana ) ze v zacpl j ena - ko se boJezen ; brez" n a rodil 'T' 7 ’ razdvajali: da bi to lažje šlo - ,j a l s žuljavimi rokami ruskih “ra- P° ka . ze - Malok atori ozdravi od J * biez hodnega du- ljal s žulja ker centrala je precej daleč — so Kotnikov” pridobljene tisočake v hoteli stvoriti na jugu novo fili- razne banke “Vaterlanda”, torej te bolezni. jalko in našli pridne pomočnike v nekaterih poznanih osebah. Slika razvoja jugoslovanske mi- Sedaj imamo zoper tetanus se- imperatorju Vilhclinn za bodočo j 111 m (antitetanični serum), kate¬ rega vbrizgajo vsem anjencem in društev v Ameriki preveč'polovi- bor ojUH‘ 1 d "“^ ? ' ° d ' CarSk °' br “ P rave = a temelia, ta, z p a imnjo ^ ^ zenskem odboru. Izvoljen je tudi otbov, katerega naloga je, p 0 va- Jako je Lilo tudi z našim Soko¬ vo jn o z Rusijo. Ruski narod je šele mnogo mese- Lun rešijo življenje na tisoče vo- sli na Slovenskem v zadnjih letih 1 cev po vojni spoznal potrebo boja F^kom. ni razveseljiva. Žal poštenega, na-f z nemškim nasiljem. * Potrjeni s* Kolera se istotako razširja po lom ; Ko i' M fc »toro V poliiem ~Z pZ™ " ^ U •'* i az\ oju, m si je nabavil že __ - < J rdi novi dvorani, katero je odsto¬ pil v ta namen Jugoslovanski So¬ kol. Ta prireditev bo velepomemb¬ na za vse Jugoslovane, in treba je toraj, da se tudi vsi Slovenci odzo¬ vejo ter tako pripomorejo do tem dostojnejše proslave naših narod¬ nih mučenikov. Ker je ves čisti prebitek namenjen za borbo za na¬ še narodno ujedinjenje in osvobo* jenje, gotovo ne bo nobenega Slo¬ venca, ki bi z neznatno žrtvijo ne hotel pripomoči do lepšega vspeb 12. aprila se je vršil v Clevelan- du sijajen shod, na katerem s0 Slovenci slovesno izrekli svojo zn- stobo in lojalnost napram Zdr.di -vam je udek tega shoda 2500 clevelandskih Slo¬ vencev. ki so s slovesno prisego P° trdili sodniku McGannonu, da bo ed Tyrsa, ki pravi: “Či o»lov,,,, till ol)rainbeni|i ^ Jov « Krajnovič ‘ itatclje v temi o ameriških ofa* Lah. Oduševljenje je prikip^ 0 v rliunca, ko je zaigrala gfodba vensko narodno himno, k ate v r0 L poslušali rojaki in navzoči uradniki stoje. A K Poročeval^ Ci hiti. da bodo kljub Kljun svojemu s k ronn”gen^' ^1° | "r " ‘ u * 1 ' 1 c e ■ vilu veljavni in važni člani člove- ' « du • -rflM-SirU v . r. < -v, -T—prodajajo izenja vseh Kuboma zve ca »jo, je da-j vojni upravi: od vojne imajo le do- rodila v Ljub- la povod k denuncijani.Kljub f-^tala slovenska inte temni i;e iei- biček. Da bi lažje zvršili poljska dela vili metod za zdravljenje ran, za Stva, in vsled te«n zlomljene ude, itd. Pri zdravlje- paziti na zdrav^azvoi 6m b ° Ij .P 1 e< ^ ek v vsem. Pri malih naroddi ■ec zaostanek (nazadnja- ) lažje m hitreje razpase nju velikih ran, posebno pri takih, ki niso bile pravočasno obvezane, | se namreč zaoVNli rabijo na Francoskem veliko sla- štvo} ],9i. ; , ! k Rojaki, sedaj je čas. da V° žete tudi z dejanjem, da ste ^ kinili vse zveze z avstrij sk ° ^ Dko in da se strinjate 2 v ne prekuhane vode (hipertonično slana voda. to je voda, ki ima v se- lem telesu, kakor nas Slo ven Pn velikih. po ce- Sprejeli Hrvati pa je V- c. r . j-i a 7 malimi izjemami zvesta] so jim zeinske uprave dale na po- bi raztopljene več soli, kot je je v snično^a * nC ° ^ h°lj re- J L. # 1 Š01, >0 sftfvenVlce dežele ideji Valentina Vodnika; posebr.o moč ujetnike Slovane. Človek bi človeški krvi). Taka voda potegne C 80 te b «ede. Zato > -. » c*: 1 e P a je rreoa. da ep -nn se PO njih ravnamo ,n Vekoslav Adamič ,° rane ’ Q 7 v •^»goslmanskf D li ! ripravah ho < 1 ' koT&kom ameriške vlade. neka J veličastnega" Ot C1 ?' eland » V 6 . maja'J?T?'' ^ 7 bazarjem, ki ho m • ^°Poldan naslednji dan 7. mail n tU<15 . žc svob °do, politično in versk 0 ; 11 “j, "io že danes rojake . . P ,° zar ^ a ' skle P nas vseh. naj bo tedaj. V svobodni Jugoslaviji b °Fj štora za vse in vsi bodemo 0 7 ‘ e danes rojake i • ' avja ' skl ep nas vseh naj bo teo Se?a *> >^ar. ki P- hočemo boriti in žrtvovati ' ^liki J. svobodo. za s voJ°