"Amerikanski Slovenec" DELA ŽE 52 LET ZA SVOJ NAROD AMERIKI. amerikanski Slovenec > ^£*RV^L0VENSK1 LIST V AMERIKI ~' T * Getlo: ZtfŠjfro im/arod — ta pravico in ranico — od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLAŠILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, If SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. KUPUJTE VOJNE BONDEI letnik (vol.) lii. RUSI USTAVILI NEMCE; NOVI USPEHI V ITALIJI Moskva, Rusija. — Od pripetskega močvirja pa doli do velikega kolena reke Dnjeper, ko se tok reke obrne proti vzhodu, to je v sektorju kakih 75 milj, so divjali zadnje tri tedne najsil-nejši boji, ki se dajo primerjati edino krvavim bojem pri Stalingrad u in Harkovu. Nazijski maršal Mannstein je začel a proti ofenzivo še pred tremi tedni in se mu je deloma posrečila, da je ustavil rusko ofenzivo in vzel Rusom nazaj železniška križišča Zitomir in Korosten, ter potisnil ruske armade od 6 do 13 milj nazaj od teh dveh mest. Načrt je bil vzeti nazaj Kijev, ki se nahaja kakih 45 milj vzhodno od tu. Toda to se mu ni posrečilo. Kljub temu, da je Mannstein žrtvoval uničenju več,- kakor osem najboljših nemških divizij, ruske črte tu ni prebil in nemška ofenziva je začela že koncem zadnjega tedna omahovati. . Rusi imenujejo zaustavitev nemške protiofenzive za eno PARTIZANSKA OFENZIVA V IDRIJSKI OKOLICI Vlaki med Ljubljano in Trstom ne gredo več. Zveze iz notranje Jugoslavije v Reko in Sušak so tudi razdejane. Zavezniki se cpirajo na Tita bolj kot na Mihajloviča. Nemci pričakujejo, da se bo vsak čas začela zavezniška invazija dalmatinske obale. KRI2EM SVETA ———_ — Madrid, Španija. — Na-zijske oblasti v Surges na Fran-coftfceouflfe ustreli« devet fra»- coskih gerilcev. Obtožili so jifi,' da so vodili dalj časa sabotaško gibanje ob reki Loire. Po več drugih krajih Nemci zapirajo 1 Francoze in jih držijo kot talce. — Kairo, Egipt. — Ko se je mudil predsednik Roosevelt v Kairo je v pismu, ki ga je pisal kralju Egipta Farouku, povabil j kralja, naj po vojni obišče Zdr. države. Kralj se je predsedniku za povabilo zahvalil. Kralj Fa-( rouk leži bolan v neki bolniš-! niči. — London, Anglija. — In-fluenza, ki že več dni razsaja v Angliji, je do sredi zadnjega tedna zahtevala v Angliji 709 j življenj. Zdravstvene oblasti pravijo, da to presega rekorde več zadnjih let. Influenzo čutijo že tudi po drugih deželah. — London, Anglija. — Nemška radfb oddaja je objavljala v soboto, da so zavezniška letala bombardirala v petek ponoči bolgarsko prestolno mesto Sofijo. Napad se je začel-opoldne in je trajal blizu ene ure. Drugega poročilo ne omenja. — Washington, D. C. — Načelnik kongresnega odbora za tujezemske zadeve kongresnik Bloom iz New Yorka, je objavil, da je dospelo v to deželo odkar je prišel v Nemčiji na oblast Hitler, 580,000 raznih beguncev. Dospeli so na podlagi kvot za razne narodnosti. — Zurich, Švica. — Iz Dalmacije došla poročila omenjajo, da so v zagrebški nadškofiji zaprli 83 duhovnikov, ker so začeli opozarjati vernike na apel nadškofa Štepaniča, da je treba čuvati družinsko življenje v narodu. Ne omenja pa poročilo, ali so duhovnike zaprli naziji ali Paveličevci. — Kairo, Egipt. — Koncem zadnjega tedna so angleški letalci napadli otok Kreto. V pristanišču Heraklion pravi poročilo, je po napadu nastal obsežen požar, ki je bil viden daleč na okrog. Letalci so bombardirali tudi več nemških parnikov, ki prevažajo med grškimi otoki. POGODBA MJD ČEŠKO IN RUSIJO PODPISANA ZA 20 LET Moskva, Rusija. — Predsednik češke vlade v zamejstvu Dr. Eduard Beneš, je zadnjo soboto bil uredno sprejet od zastopnikov Sovjetske vlade, s katerimi je podpisal za Čehoslovaško 20-letno medsebojno pogodbo s Sovjetsko Rusijo. Pogodba vsebuje določila, da si boste obe državi pomagale ena drugi med seboj v gospodarskih zadevah, predvsem pa pred kako agresivnostjo proti eni ali drugi. Značaj te pogodbe je tak pravi poročilo, da se na tak način lahko približajo Rusiji tudi vse druge sosedne slovanske države, pred vsem Poljska. Kako je to, da si je znal Beneš Rusiji približati in je uspel, dobil naklonjenost in s pogodbo protekcijo za povojno dobo. Nobenemu j u goslovanskemu državniku zamejne vlade pa niti na misel ni prišlo, da bi se približal veliki slovanski materi za kaj podobnega. Beneš v Rusiji London. — Ob koncu minulega tedna so tukajšnji češki viri potrdili,. da je predsednik Eduard Beneš dospel v Rusijo. On je prvi državni poglavar, ki je obiskal Rusijo odkar je pred 26 leti nastala Sovjetska Unija. SAMO PAR STO Baragovih Pratik za prihodnje leto je ie na roki. Kdor jo že nima. naj sdaj hiti, da ne bo prepozen s naročilom! "BARAGOVA PRATIKA" za prestopno leto 1944 Leto« je povečana za celih 32 strani. Krasno ilustrirana s mnogimi različnimi slikami. Povestni del je nadvse zanimiv, kakor tudi rsa druga vsebina. Pratika stane letos s poštnino 40 CENTOV, kar je poslati v čeku. Money ordru ali v gotovini na naslov: BARAGOVA PRATIKA 1849 West Cermak Road. CHICAGO (8). ILL. Napad na Nemci pri Idriji London. — V teku minulega tedna so se jugoslovanski parti- j zani srdito borili, da bi ustavili; pritisk nove ofenzive, ki jo je začel proti njim v Bosni maršal Erwin Rommel na 9. decembra. Nemci so pognali v boj no-jve čete, da bi štrli partizanske i oddelke. Poročilo" iz Titovega glavnega stana pravi nadalje, da so medtem partizani začeli z last-! no ofenzivo proti nazijem v Sloveniji, v idrijskem okrožju, 23 milj od Ljubljane. Kakor znano, se nahajajo v tem okrož- j ju drugi največji evropski ru-i dokopi živega srebra. Jugoslovanski gerilci so razdejali nemške železniške zveze p* tem ozemlju. Kakor dodaja omenjeno poročilo, ni sedaj ! med Ljubljano in Trstom nobenega prometa, pa tudi po bližnjih obrežnih krajih ne. -o--- Naziji se bojijo balkanske invazije Kairo. — Kakor poročajo iz Carigrada ali Istanbula, so Nemci in njihovi podrepniki prepričani, da nameravajo zavezniki začeti svoj napad na ! dalmatinsko obalo. Zavezniško bombardiranje raznih krajev v i Jugoslaviji, posebno na Hrvat-j skem, kaže na nekaj takega^, tako sodijo. Ista poročila pravijo, da sta bila Pavelič in Nedič poklicana v ZeYnlin, da se z Nemci posve- j tujeta, kaj bo treba proti temu napraviti. Hans Neubacher, nemški vrhovni delegat za Balkan, je bil menda tudi na tej seji. Zadnje čase so zavezniki (bombardirali največ pristanišča ob dalmatinski obali in pa železniSke proge, ki vodijo iz notranjosti na Reko in Sušak. Istanbulsko poročilo pravi, da so bili omenjeni zavezniški bombni napadi kar se da učinkoviti in da so zveze med Hr-, vatsko in severno Italijo (zasedeno Slovenijo?) prav hudo^ razdejane. -o- i — Tito se namerava obrniti na zaveznike za posojilo. London. — Dne 9. dec. je jugoslovanska partizanska vlada nazpanila po svojem radiu, da se je odločila obrniti se na zaveznike za pomoč proti povračilu, da bo lahko še nadalje vo-dHa borbo proti. Nemcem, ter da bo skušala dobiti zastopstvo na Zavezniški svetovalni komisiji za sredozemske zadeve. Mihajlo Petrovič, ki je podal izjavo v imenu Odbora južnih Slovanov, organiziranega v Londonu v pomoč Titu, pravi, da bo partizanska vlada prej ali slej nadomestila jugoslovansko zamejno vlado v Kairi kot postavna vlada za deželo. Draža Mihajlovič je izjavil, O Ste v. (no.) 162 chicago, ill., torek, 14. decembra - - tuesday, december 14, 1943 yicnm tf BUY ■ VRtTtt I STAVSe fjytAR H Aire ■ASTMO« Boj za Kijev zgubljen za Nemce -^ U RUSIJA PRIZNALA PARTIZANE V JUGOSLAVIJI ■ London, Anglija. — Radio izročilo }z Ankare je objavilo v nedeljo jutro vest, da se je Sovjetska Rusija uradno odločila, da prizna partizansko vlado v Jugoslaviji, o kateri pravi, da je bolj upravičena legalno zastopati deželo, kakor pa režim kralja Petra. Ako je to poročilo resnično, kakor ga objavlja tudi chicaški ""Times" v nedeljo, potem je Rusija glede Jugoslavije že odločila. Priznanju Rusije bo težko ugovarjala Anglija kakor tudi Amerika. Preveč potrebujete obe ruskega sodelovanja, da bi se začele radi takih malenkosti (za nje namreč) prepirati z Rusijo. Anglija in Amerika imate vse težja vprašanja drugje v Evropi, zlasti pa še v Pacifiku in jima ne bo kazalo iz nobenih razlogov se vtikava-ti v tako zadevo, kakor je rusko priznanje partizanske vlade v Jugoslaviji. t Kaj torej to pomeni, si lahko predstavlja vsak sam. Glede raznih slovanskih za- največjih zmag. Kajti če bi bili Nemci vzeli nazaj Kijev bi jim to dalo velike strategične priložnosti 3a nadaljne operacije. Nemci so zgubili v tej borbi do 120,000 mož, veliko število tankov, letal in posebno veliko topništva. Glavni zavezniški stan v Italiji. — Borba v Italiji je zadnje dni nadaljevala, kakor preje. V teku so še vedno ljuti boji za i gorske pozicije, ki dominirajo prehode, ceste, železnice, itd. Amerikanci pritiskajo na Nemce pri Rocca d' Evandro in okrog gore Samucro in izravnavajo bojno črto, da si zava- (Dalje na 4. strani) Zadnja poročila iz Zuricha omenjajo, da je general Draža Mihajlovič podpisal premirje z Nemci. Poročilo je iz nemških virov in ga je treba sprejeti kot takega. Omenja, da dokler bodo Nemci nastopali proti partizanom, da bodo Mihajlovičevi četniki nevtralni. Ce je Mihajlovič res napravil kaj takega, je napravil napako. Tako je, bratje se prepirajo, tujec pa ubija zdaj enega, zdaj drugega. Kako naj pričakujemo, da bo med nami Slovani kedaj boljše, kakor pa je. mejnih vlad smo mi svoj čas že povdarili, da bi se mogle že zdavnej približati Rusiji in Moskvi. Ne zato, da bi postale komunistične, ampak iz narodnostnega stališča kot Slovani. Mi smo in ostanemo mnenja, da preziranje Rusije od kake slo-vanske države je zlasti v tej borbi z Hitlerjevim germani-zmom največja usodna buda-lost. Mati taka ali taka, mati je! Če je dobra si seveda ponosen na njo. Če je slaba te kajpada boli, ampak ne preklinjaj jo — moli za njo! To je naša krščanska dolžnost. Kletev ji ne bo pomagala — molitev ji zna. ' Cele 36. divisije. is Texasa in juine OkUhom.. so se sbrale na slikoviiem trgu v nekem iialijan- NA POTI PRSTI BERLINU SLOVENSKI VOJAK ODLIKOVAN Master Sargent Edward J. Pekol, ki je v vojaški službi na Guadal kanalu v Pacifiku, je prejel t r likam posebno ' odlikovanje, medaljo reda "Le- 1 gion of Merit". Odlikovanje je ' prejel, ker je iznašel za radio 1 aparat, katerega obratuje, neko nadomestilo, ko enega kosa ni bilo dobiti nikjer, je sam zamislil nadomestilo in ga napravil. Radio aparat je funkcijoni-ral, kakor preje. Ko je vojaška oblast izvedela za njegovo iznajdbo mu je izrazila posebno 1 pohvalo in mu podelila zgoraj omenjeno odlikovanje. Saržent Pekol je sin od Mr. in Mrs. Joseph Pekol iz Willarda, Wis. in brat od Mrs. Zakrajšek pri Am. Slovencu. Pred leti je bil upo-slen v naši tiskarni kot tiskar. Iskrene čestitke! -o- PRODATI BO TREBA VEČ BONDOV IN ZVIŠATI DAVKE Washington, D. C.. — Za-kladniški tajnik Morgenthau je znan kot nekak večni računar, ki dela proračune za vojsko in druge zadeve, ki jih mora vlada vzdržavati. Te dni je objavil v "The Army and Navy Journal" članek, v katerem povdar-ija, da Združene države imajo j v teku največjo mobilizacijo vseh svojih virov, to je sposobnih ljudi, kakor tudi vsega bogastva za vojno in za dosego zmage v tej vojni. V prihodnjem letu bo imela dežela mnogo Večjo vojsko na vseh bojiščih in doma, kar vse bo stalo ogromno denarja. Nobenega izhoda ni, kakor da bo moral narod kupiti mnogo več bondov in plačati še mnogo višje davke, če hočemo doseči cilj te vojne, namreč zmago. Tak^ pravi in priporoča tajnik Morgenthau in tako tudi najbrže bo. -o- moskva opozorila hitlerjeve satelitete New York, N. Y. — Radio vest iz Moskve omenja, da je ruska vldda uradno opozorila Finsko, Ogersko in Rumunsko, da naj odstopijo od vsake zveze z Nemčijo. Ako tega ne bodo storile takoj, se bo z njimi postopalo, kakor z Nemci. RADI VPOKLICEVANJA MLADIH OČETOV SO ZOPET PREREKANJA i I Washington, D. C. — Načelnik, nabornega urada Lei&toSk ffersHey Ima "te dni stalna posvetovanja z kongresnim in se-natskim odborom za naborne »zadeve. Hershey kot načelnik naborne komisije ima sicer popolno oblast, kar se tiče vpokli-cevanja sposobnih moških za vojaško službo. Toda kongresni 'in senatski odbor pogostoma posredujeta v raznih vprašanjih in zadevah, v katerih naj se oprošča vojaške službe radi I važnih služb v vojni industriji, j ali radi potrebnih delavcev na farmah, itd. Najtežja vprašanja zdaj povzroča vpoklicava-| nje mladih očetov. Mnogi so po-'trebni doma staršem in družini, drugi radi neobhodno važnih služb itd. Na farmah je* zdaj 1,600,000 mladih mož, ki so o-proščeni vojaške službe radi pomanjkanja delavcev na farmah. Čuje se pa, da bodo segli tudi med mlade farmarje v bližnji prihodnjosti do gotove mere. Drugi priporočajo, naj se mladi očetje in oženjeni vpokliče jo brez obzira od 18 do 22 le* ta. Od 22 leta naprej pa naj se oproščajo po potrebi raznih slučajev. -o- ROMMEL NA NORVEŠKEM Stockholm, Švedska. — Nazijski maršal Rommel, ki se je mudil do predzadnjih dni na Balkanu, je baje poslan na Norveško, da tamkaj organizira o-brambne linije v Finski ob meji proti Rusom. Če bo zgradil tako obrambo, kakor jo je v A-friki in Siciliji, bo slabo držala. -o- OTTONOV BATALJON RAZPUŠČEN Washington, D. C. — Otton Hapsburg, ki si prilaščuje nekake pravice do avstrijskega trona, ni več član ameriške vojske. Tako poroča koncem zadnjega tedna ameriški vojni department, da je znani avstrijski bataljon, ki je bil ustanovljen leta 1942, razpuščen. V bataljonu sta služila poleg Ottona tudi dva njegova mlijda brata ŠIRITE "AM. SLOVENEC" t da je Titova vlada "takozvana komunistična vlada" in da je pravo mesto za jugoslovanske patriote Mihajlovičeva armada. Vse tako kaže, da so ali bodo Amerika, Anglija in Rusija, kot za posledico cele vrste zavezniških konferenc, močno pritisnile na begunske vlade, posebno jugoslovansko, naj nehajo z notranjimi razprtijami in se pripravijo na obljubljeni napad na Nemčijo iz vzhoda in jugozahoda. Nobenega dvoma ni, da se te dni zavezniki opirajo na Tita kot ^Jugoslovana / jin da se morata jugoslo-vai^yia vlada in Mihajlovič zagovarjati in opravičevati. TeTdni so partizani udarili prek, ItfUjanske meje v Istri v obsežnem naskoku na nemške železniške žveze. -o- Bolgarski zunanji minister " odstopil Stockholm. — Švedski časopisi poročajo, da je v petek 10. dec. odstopil bolgarski zunanji minister Georgi Šismanov po zelo viharni seji v parlamentu ali sobranju, ker ni dobil podpore za svojo zunanjo politiko. Vodja opozicije Nikolaj Mu-žanov ga je namreč prej takole nahrulil: "Če vlada ne more izstaviti Nemce, da bi rabili Bolgarijo za vojaško oporišče, kar pomeni, da Bolgarija mora prej ali slej postati bojišče, jo je treba nadomestiti z vlado, ki bo znala bolj skrbeti za dobrobit dežele." Ko so nekateri omenjali, da se bodo Turki prav verjetno borili na strani zaveznikov, je bilo Šismanovu preveč in je odstopil. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC * Torek. 14. decembra 1943 * DOGODKI Btd SIoTiod - * t AgMtflkL AMERIKANSKI SLOVENEC ' Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene j j ligt v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891 Established 1891 Izhaja vsak iorek in paltk. Issuad every Tuesday and Friday, i Izdaja in tiska: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd.f Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto-----$4.00 For one year------$4.00 Za poi leu ,. -___2.00 For half a year----2.00 Za četrt leta _____ 1.25 For three months-------1-25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto---$4.50 For one year--$4.50 Za pol leta —_____225 For half a year----— Za četrt leta ________:_ 1.50 For three months ............■ 1-50 Dopisniki so proieni, da dopise poiljejo vedno malo preje, kakor sadnje ure predno je lisi zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje de srede jutra. — Na dopise bres podpisa se ne ©sira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. __ PRAVIČNO JE TREBA SODITI" n i j V zadnjih časih se mnogo govori o odporu jugoslovanskih gerilcev, tako o četnikih, posebno pa še o partizanih. ^ Slednji so v slavi in časti zlasti pri bolj radikalno usmerje- t nih ljudeh. Pravičnost in poštenost mora biti vodilno ge- v slo povsod. Tudi takrat naj bi bila, ko presojamo partiza- t ne in četnike. * Bodimo na jasnem. Hrvatje in Slovenci bi radi demo- j" kratično urejeno Jugoslavijo. Kljub temu da izjavljamo, ^ da glede vlade naj narod sam doma odloči kakoršno hoče, } bo le resnica, da bi bila nam vsem bolj pri srcu demokra- r tično organizirana ljudovlada, kakor pa monarhija. Za- i vedamo pa se, da to vprašanje ni take važnosti, .da če bi ne c bilo tako, da bi se morala ob njem razbiti Jugoslavija. Ju- j goslavija je za vse južne Slovane najvažnejša zadeva in za < nje je boljša vsaka Jugoslavija, tu klical "eins, zwei, drei", mar-1 več "vuj, vuj, rezavec prešiČ- - kov!" To je bil Groga, ki mi je _ j bil dobro poznan; mislim, da je _:bil iz Stranj pri Kamniku do- a:ma- Drugi slavni zobar, ki se ga 'spominjam, je bil A. Jež, nočni čuvaj pri nekem podjetju blizu -! Leobna. Dal sem mu prvi in j. zadnji zob izdreti, in to pred 51 leti. Ustrašil ni samo mene, j j ampak tudi vse druge moje zo-• be, da sem imel od one dobe 1 mir pred to nadlogo. Posadil ; me je na visok stol in mi rekel, naj gledam v strop. Menda je - vedel, da bom videl zvezde. 0 Klešče je skrival, občutil sem a pa, ko je prijel za zob, potem j pa drugega ne vem, kakor da [ me je z vodo močil na tleh ležečega in yni dal piti, da sem L" prišel spet k zavesti. Rekel je, ^ da mu je zob spodrsnil, v resni- v j ci pa ga je odtrgal. Ko je dru- j- gič prijel zanj, je pa kakih osem čevljev daleč odletel po sobi. Skoraj bi mu bil pozabil " j plačati 10 krajcarjev, tako sem 0 bil zmešan, »i Tudi se spominjam na otro-a aka leta, kako moder je bil moj n oče pri tem poslu. Vedel je, da bi me s kleščami preveč ustra- šil. Iz niti je napravil zanjko in jo zadrgnil na zob in mi rekel, naj ga sam počasi majam sem in tja, medtem pa mi je skrivaj vlil malo vode za vrat in zob je bil naš. Naše stare mamice so znale tudi plombirati zobovje, ali boljše rečeno, pokvariti ga. Na boleči zob so devale česen s soljo, da je zob potem razpok-nil. Imele pa so naše mamice tudi dobre recepte proti raznim boleznim. Cast jim. Taki so bili prvotni "zobozdravniki", prvotni brivci pa tudi niso bili veliko voljši. S prihodom brivnic je bilo slišati veliko pritožb. Tako mi je pravil stari oče Zidanšek, že precej nad 70 let star, kako je bilo, ko se je v tej starosti prvič dal obriti v brivnici. Brivec ga vpraša: "Očka, kako pa kaj britev reže?" Mož pa pravi: "Če me dereš, lepo, — če me briješ, pa prekleto grdo!" Srečne in vesele božične praznike vsem naročnikom Amer. Slovenca! Andrew Maren. KONCERT ANN KEPICOVE New York City, N. Y. Dne 12. dec. letos se je vršil v Znani Arlington Halli v New 1 Yorku koncert naše dobro znane mlade pevke, Ann Kepic, katero je spremljal tudi umetnik na vijolino, Jascha Hercog. j Slovenci in Jugoslovani v New Yorku in okolici so imeli j že velikokrat priliko poslušati prijeten in melodičen glas naše mlade pevke,'ki je v resnici nesebično in z ^eliko ljubeznijo podajala slovensko in jugoslovansko pesem na naših odrih j vselej, kadarkoli je bila vprašana za sodelovanje. In vsi, ki smo jo poslušali in smo pohiteli nemalokrat na kako priredbo baš zato, ker je imela ona nastopiti, smo često poudarjali, da bi bilo treba dekletu pomagati, j da si izvežba in izpili svoj lep j pevski talent. Te večkrat izražene želje niso ostale prazne besede. Naša tukajšna pevska in kulturna društva, "Slovan", "Domovina" in "Tamburica" so se zavzela, da prirede Anni kon-| cert, čisti dobiček katerega naj j bo poklonjen njej v svrho šolanja njenega glasu. Od strani Slovencev v New Yorku ozir. Brooklynu, je bila to lepa poteza in naši ljudje so prihiteli v velikem številu na ta koncert. Ko smo Ann vprašali zadnjič, če bo še v bodoče pripravljena nastopati na naših odrih, nam je odgovorila, da vedno, kadarkoli bo le mogla, kajti ona se zaveda, da je zrasla s j svojim glasom vred med nami in zato hoče tudi naša ostati. Ona želi peti za vse, ker je to njeno največje veselje in najlepši užitek. Rojena pevka! A. P. Krasna. NAJLEPŠA SEZONSKA IDEJA Cleveland, O. Božič je tu! Od ust do ust gredo besede: Vesele božične i praznike! Božična voščila pošiljamo v pismih, božične daro-ive po pošti svojim prijateljem v Ameriki, ki živijo v svobodi in izobilju. Srečen božič in veselo novo leto nam je le navaden človeški izraz, ker vsi drugi tudi tako pravijo. Na tisoče in milijone dolarjev bo zaprav- ljenih v nakupljeriih darilih v ž znamenju dobr$ volje in iskre- d nega prijateljstva. Vse to je le- t; po in dobro, a še boljše bi bilo, da bi nekaj teh dolarjev daro- r vali tja, kjer jih najbolj težko 2 čakajo in potrebujejo. p Kam? — Na to vprašanje je tako samaritansko in plemenito odgovoril glavni urad Ameriške bratske zveze v Elyu, Minnesota. To je plemenita ideja glavne- j ga tajnika, brata Antona Zbaš- 1 nika, ki mi je poslal ček za $60, s na ime Jugoslovanskega po- 1 možnega odbora, slovenska i sekcija, v Ameriki. < V priloženem pismu mi piše: "V glavnem uradu smo imeli ] vsakoletno božično navado, da 1 smo si izmenjali božična dari-la. Letos smo opustili to nava-; i do, da ne bo treba nikomur be-, liti glave, kaj bo kupil enemu ali drugemu in če bo mogel darilo dobiti ali ne, pa smo soglas-j no sklenili, da bomo dali ta de-. nar v bolj častne in plemenite » namene, za naše uboge, trpeče ! in krvaveče brate in sestre v Sloveniji." Vsoto je prispevalo osobje v x glavnem uradu. 5 Posnemanja vredna ideja za i vse Slovence v Ameriki. Vsepo-. vsod bi se morala izvajati ta _ plemenita ideja. Kjer koli je _ kaka slovenska skupina, po-g ,vsod bi moral neko začeti na-a birati božična darila za naše j zasužnjene brate in sestre on-: kraj morja. Dejanja naj kaže-e jo iskrenost' in bratoljubje v : naših srcih, samo besede ne za-t_,dostujejo. Podprite plemenito idejo brata Antona Zbašnika, posnemajte vse one, ki so podpirali ^n sprejeli njegov nasvet, r I In če boste to storili, potem vam bo res lahko v prijetni za-j vesti uživati vesele božične praznike in srečno novo leto. jr j Vesel je oni, ki sprejema, a mnogo bolj srečen je oni, ki lahko daje. " i Hvala lepa za poslane denar- ?'ine prispevke v imenu JPO-SS! * — A vi, bratje in sestre, posne- !!majte jih! Poleg sezonskih vo- ,1 ščil imejte tudi na vaših ustni->e cah besede: Daj, brat, daj! pomagaj, se-10 stra! Janko N. Rogelj. ZAHVALJUJEJO SE West Pullman, 111. Plutovi trojčki se lepo zahvaljujejo rojakom in rojakinjam,, ki so glasovali zanje, ko so dne 28. nov. nastopili na chikaški radio postaji WGN, in jim pri-;pomogli do prve nagrade. Obenem vas prosijo, da bi jih spet poslušali, ko bodo nastopili 9. jan. na ravno isti radio postaji. Ako zmagajo, bodo dobili $500 v.vojnih bondih. Več o tem bomo še kasneje objavili. Še enkrat: Iskrena hvala vsem! Joseph Plut, oče. KAKO JE NA FARMI - V MICHIGANU Manistique, Mich. Da ne bodo Čitatelji Am. Slovenca mislili, da sem se že preselil v krtovo deželo, ali pa da sem kje daleč na Pacifiku v! službi Strica Sama, sem se namenil napisati nekaj vrst v naš ! list. Am. Slovenec. Zima prihaja k nam. Sneg ! večkrat zapade po malem, da se mladina drsa in sanka. Lovska sezona za srnjake je že i za nami. Še dva tedna, pa bo tudi božič za nami. Cigan je re- j kel, da kad božič projde, zima dojde. Pa se ne moremo pritoževati nad vremenom, saj je bil oktobec-ves lep in sončen, da smo po farmah lahko krompir pobirali in se skoraj potili. Pred par tedni je tukaj umrl George Vinski, star 76 let. Po rodu je bil Hrvat, doma iz župnije Bosiljevo. Dve sorodnici sta prišli na pogreb iz Pitts-burgha, Pa: Tu zapušča ženo, v Kanadi pa nečaka. Z delom smo tudi vsi zaposleni, posebno poleti; zdaj na zi-;ino ne bo tako. .Tukaj ne zaslu- žimo po 8 do 12 dolarjev na dan, kakor drugod, a draginja, ta je pa velika. Pozdrav vsem čitateljem oziroma naročnikom tega lista. Želim jim prav vesele božične praznike! A. Krašovec. -o PISMO IZ KALIFORNIJE S an Francisco, Calif. Prepričan sem, da je več rojakov širom Ze din j enih držav, ki čitajo Hearstove liste in zasledujejo Ripleyev kotiček "Believe It or Not", zapazilo tam ime Anton Žitnik, San Francisco. Tudi jaz sem bil radoveden, kdo je ta oseba. Torej denem torbo na rame, pa jo mahnem po Golden Gate Ave. Pridem blizu Divisadero ceste, se ustavim ter ogledujem okoli, ter naenkrat zapazim na steni hiše veliko rožo, visoko 8 čevljev, široko pa 12. Razpeljana je tako, da letos kaže letnico 1943; vse to raste iz ene same korenine. Anton Žitnik je naš rojak. 1 Pred nekoliko leti mu je žena ] umrla. Pokopali so jo naš nepo- 1 zabni Rev. Fr. Turk. On je na- s to vsadil to rožo in jo naravna- t va tako, da vsako leto kaže < pravo letnico. Drugo leto bo ka- i zala 1944. Rojaki iz S. F. in o- < kolice si jo lahko ogledajo od i zunaj iz ceste na gornjem naslovu. Jaz pa sem bolj radove-iden, zatorej se nisem mogel premagati, da ne bi stopil k njemu v hišo. Res sem se malo bal stopiti v tako krasno stanovanje. Ko se mu predstavim, si krepko stisneva desnici in sva naenkrat postala prijatelja. Nato mi je razložil svojo zgo-jdovino. Doma je od Grosuplja na Dolenjskem in je sorodnik pokojnega deželnega poslanca Ignacija Žitnika. Po poklicu je mizar; zdaj je star 70 let in je , že več let v pokoju. Postave je i J zelo ravne in visoke, prav# kakor ga slika kaže. Dokler mu je j bila žena živa, sta bila naroče-! na na mesečnik Ave Maria. Je •' zelq vljuden in postrežljiv. Na- - to i^ii začne razkazovati skriv--'nostni križ, svoj umotvor; tudi ta je že bil v Ripleyevi koloni. - Tega ne more nihče iznajti, kako je skupaj zložen. Tudi to sliko prilagam. Slovenci smo lahko ponosni na rojaka Žitnika. Bog ga ohrani še dolgo let. Sedaj pa malo pod nos tistim - bahavim Newyorčanom, ki se , tako radi bahajo, češ, kar se 2! pri nas v New Yorku ne vidi, i tega ni nikjer na svetu. Pač sa- - ma hvala. Da šteje mesto več milijonov prebivalcev, tisto je i res. A da jih zabava s svojo - ljubko godbo na koncertino, - smo jim morali pa mi iz našega - kranjskega hriba poslati mla-i. deniča, ki že 15 let igra v Para- - mount gledališču v New Yorku. - To je naš fant Mr. Frank Jud-nich, rojen in vzgojen na našem hribu, sin dobro znane Judničeve družine, ki je dolgo let vodila gostilno in "Boarding House" na našem hribu. Marsikateri rojak je bil deležen go-stoljubnosti te Judničeve hiše. - Mati Uršula mu je umrla pred a več leti, a oče, Anton Judnič, v pa leži že četrto leto v tukaj- šnji St. Mary bolnišnici, večino š časa v nezavesti, zadet od kapi. Naj se ga Bog usmili. A dva g brata ravnokar omenjenega i, Franka, to sta Henry in Anton, l. pa vodita gostilno pod vznož-e jem našega hriba, o Ker se bližajo veseli božični prazniki, želim vsem skupaj ve-a sel in zadovoljen božič. J. B. * BOŽIČNICA Chicago, 111. Rojake v Chicagi in okolici opozarjamo, da bodo v nedeljo 19. dec. naši šolski otroci pri Sv. Štefanu priredili krasno bo-žičnico. Posvetite' omenjeni večer naši šoli in našim otrokom, pa tudi svoji lastni zabavi, ki jo boste iz srca vživali. Kadar je med proizvajanjem preveč šuma in govorjenja po dvorani, tisti, ki sedijo bolj zadaj, ne morejo vsega razumeti, kaj se go- di na odru, mladi pevci in igral, ci morajo pa vse preveč napenjati svoja nežna grla, kar ni i prav. Vsi pomagajmo, da ba kakor treba. * ______£ poročevalec, A John Zupan postal poročnik Cleveland, O. — Te dni je dobil Mr. Zupan, urednik Glasila KSKJ, sliko iz Italije od sina Johna v uniformi poročnika; prideljen je glavnemu stanu nekega letalskega oddelka. V poročnika je bil povišan brez kakega posebnega šolanja 22. julija letos in sicer iz narednika. Piše, da se mu v Italiji bolj do-pade, kot pa v Afriki, kjer se je nahajal od lanskega junija. Njegova brata Silvester iri Henry sta v Angliji. Izmed petih Zupanovih sinov je torej eden poročnik, dva sta sarženta, dva sta pa še prosta-ka. Šesti, najmlajši sin Zupanove družine, Ciril, je tudi dosegel vojaško starost in bo tudi morda kmalu vpoklican. Ciril je sedaj v prvem letu na Adalbert kolegiju Western Reserve univerze, kjer se pripravlja za zdravniški poklic. Iz Južne Amerike Buenos Aires, Argentina. — Dne 18. oktobra t. 1. je umrla Terezija Mandič, roj. Terčič, stara 37 let in doma iz Podsa-botine na Primorskem. Zadela jo je kap. Omožena je bila samo dva meseca. Tukaj zapušča moža in brata. Smrtna nesreča Chicago, 111. — Dne 8. dec. je truk povozil in na mestu vzel življenje 6-letnemu Tommyju Nemanich iz 2004 Coulter St., ki mu je smrt pobrala očeta pred tremi meseci. Žalostni materi in ostali družini naše sočutje in sožalje. Padel za domovino Cleveland, O. — Mrs. Louise Stopar, 3907 E. 96. St. je prejela brzojavno sporočilo, da je bil ubit v boju 9. novembra njen sin, korporal Frank J. Stopar, tehnik 5. reda. To je prva vojna žrtev iz fare sv. Lovrenca v tej vojni. Frank je bil v službi Strica Sama od 27. marca 1941 in bi bil izpolnil na 18. decembra 27 let. Možje morajo k vojakom Chicago, 111. — Nekateri slovenski mladi poročeni možje iz šentštefanske naselbine so že pred več meseci šli služit Strica Sama, kakor na pr. John Terse-lich Jr., še bolj pogosto pa so jih začeli klicati zdaj. Louis Parrot, soprog prejšnje Mary Katich, se nahaja pri mornarici v Great Lakes. V soboto je odšel tudi Frank Grill, najstarejši sin družine Mr. in Mrs. Math Grill, ki zapušča doma ženo, prejšnjo Jean Perko, in dva otroka, in si je ravnokar kupil svojo hišo. Bolan Chicago, 111. — Rojak Anton Farkaš iz 2335 S. Hoyne Ave., je bolan. Zdravnik bi rad dobil zanj prostora v kaki bolnišnici, pa so vse prenapolnjene. Mr. Farkašu želimo, da bi mu Bog kmalu povrnil zdravje, da bi mu sploh ne bilo treba iti v bolnišnico. __ Najmlajši farani Chicago, 111. — Dva fantka sta bila krščena 5. dec. pri Sv. Štefanu: Lawrence Albert Ve-ber Jr., rojen 14. nov., sinček Mri in Mrs. Lawrence Veber, botri John Veber in Ann Gar-bac^;'Frank Jenkover Jr., rojen 27. sept., sinček Mr. in Mrs. Frank Jenkover (prej Jenško-vec), botri Marie Svigel in Edward Duller. j____. {Terek, 14. decembra 1943 AMERIKANSK1 SLOVENEC Stran 3 stta© Zveza ^ DENVER. COLORADO HUtor In Imfinilf ihvnjh uradnikov UPRAVNI ODBOR: Predsednik: L«o JnrJorec, 1840 W. 22nd Place. Chicago, 111. Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Mirealavkh, 3360 Vim I Street, Denver. (16) Colo. 2. podpredsednik: Prank J. Bradach, 2309 Nicholson St. Lockport I1L Tajnik: Anthony Jeriixt, 4676 Washington St, Denver, (16) Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat. 4417 Penn. St, Denver. (16) Colo. Vrkomi zdravnik: Dr. J. P. Snedec, Thatcher Bldg, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Thomas J. Morrissey, 1934 Forest St, Denver, (16) Colo. 1 nadzornik: Mika Popovich, 1849 Grove St, Denver, (16) Colo. 3. nadzornik: Anton Ropar, 406 E. Mesa Are, Pueblo. Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. 2. porotnicam Johanna V. H«nu, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. 3. porotaik: Vincent Novak, Box 492, Ely. Minn. 4. porotnik: Joseph Codec, 10215 Huntmere Avp„ Cleveland, Ohio. 5. porotnik: Candid Grmek, 9537 Ave. M, So. Chicago, 111. UEADNO GLASILO: "Amsrikanaki 81ovenec", 1849 W. Cermak Rd. Chicago, DL ** —• • Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se poiOjaJo na glavnega tajnika, vse pritoibe pa na predsednika porotnega odbora. Pro-ftnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. h priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dragih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor ieli postati član Zveze, naj se oglati pri tajniku aajbližnjega društva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ■stanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila * in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! JF - 1 , Dopisi lokalnih ) \\ društev \ ; DRUŠTVO WASHINGTON, j ST. 32 ZSZ ^ Cleveland, O. 1 Članstvo društva Washing- 1 ton, št. 32 ZSZ se vljudno vabi, ] da se polnoštevilno udeleži se- i je, ki se bo vršila 17. decembra ! v društvenih prostorih. To je ' zadnja seja to leto. Vsem je znano, da se bodo vršile volitve ] za novi odbor. Bratje in sestre, < upoštevajte društvena pravila ] in zavedajte se, da spadate pod * , okrilje naše organizacije ZSZ/ Ne vem, kaj je vzrok.nekateri tako malo brigajo. Res je zaposlen vsak, pa društvo se mora ravno tako upoštevati; to je naša dolžnost. Se to naj omenim, da je naša skupina sicer mala, smo pa vsi | složni. Na zadnji seji je bilo! sklenjeno, da plačamo za naše i vojake asesment 51.50 iz dru- t štvene blagajne, ker naši sino- ! vi se borijo za našo domovino. Na bolniški listini se nahaja Mike Hribar že dolgo časa. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Na društveni seji smo tudi sklenili, da bo malo zabave po seji. Le vsi pridite (tudi tisti, kateri ste bili prejšnje čase odborniki), da se vidimo vsaj enkrat na leto. Pri našem društvu imamo zelo dobro tajnico, ali naši člani ne upoštevajo pravil za plačevanje. Zakaj jo nadlegujete na domu? Ona dela in vam da dosti prilike za plačevanje na drur štveni seji in 24. dan v mesecu v društvenih prostorih. Danes noče nobeden rad prevzeti urad, ker je težko, ko je vsak zaposlen v tovarni. V odraslem odseku nismo napredovali, pač pa smo malo bolj napredovali v mladinskem; saj bodo tudi mladinski člani enkrat odrasli in bodo vstopili v odrasli oddelek. Še to vas prosim, pripeljite vsak vsaj enega novega člana, da ne bo moje pisanje zastonj. Poprej ko zaključim moj skromni dopis, voščim glavnim uradnikom vesele božične praznike in veselo novo leto in jim želim mnogo uspeha za prihodnje leto 1944, našim članom pa ravno tako. Sesterski pozdrav. Antoni* Tomle, predsednica. i —-o- W» DR. SV. KATARINE ;if: ST. 29 ZSZ r r' ' ' i • Cleveland, O. Mesec december je čas glavnih letnih sej. Da so te seje zelo važne, to je znano vsakemu, zato je pa toliko bolj nepravilno od tistega člana ali članice, ki če letne seje ne poseti; tak član ali članica pokaže popolno brezbrižnost napram društvu in ] organizaciji. Upam pa, da tega £ naše članice ne boste pokazale, 1 ampak se polnoštevilno udele- \ žile naše glavne seje, ki se bo e vršila 21. dec. ob navadni uri in v običajnem prostoru. Po- < trebno je, da pridemo vsaj enkrat na leto vse skupaj, ker le tako je mogoče zasigurati napredek društva. Sklep zadnje seje je zato bil, da katera se te a seje ne udeleži, bo plačala 50c * v društveno blagajno. 1 Slučaj je nanesel, da je naša ] predsednica Johanna* Mervar s obhajala svoj rojstni dan ravno j na dan naše zadnje redne seje. j Članice smo ji voščile še mnogo j let in vse najboljše, ona nas je '< pa "potritala" z nečem takim, 1 kar prežene vse težke misli in ustvari dobro voljo. Tako smo i se prav dobro imele in kot res ' prave sestre prebile lep večer j skupaj. ~ »Sttfir Kampanja 35-letnice gre h ' koncu. Samo še ta mesec je čas, da društva rešimo svojo čast in ! pridobimo toliko novih, kakor je odločeno iz gl. urada in tako postanemo deležni tudi razpisanih nagrad. Dajte, sosestre, prosim vas, vsaj ta mesec pridobiti še kaj novih. Zadnji mesec ! smo imele tri nove za mladinski oddelek; dva od teh je pridobila sestra Mary Kraje, ki je obljubila, da bo tudi na glavno sejo pripeljala še kaj novih za sprejem. Ali bi ne mogla še tudi katera druga storiti isto? Seveda lahko, samo vprašati je treba pri svojih prijateljih, pa jim povedati, da je ZSZ ena najboljših podpornih organizacij. Vsak član ali članica dobi vedno točno izplačano vse kar mu gre. Torej Še enkrat, drage sosestre, pridobite društvu vsaj ta zadnji mesec kaj novih, in zlasti še otroke za mladinski oddelek, ker to je sedaj veliko lažje, ni namreč potrebna zanje več zdravniška preiskava. Otroka samo vpišete pri tajnici, pa postane polnomočen član za , samo 15c mesečno. Naj še naznanim, da sem do-' bila iz gl. urada lepe koledarje ; vsaka članica bo dobila svoj [ izvod. Saj se ti koledarji tudi . prav lepo podajo v domovih l članov ZSZ. Vesele božične praznike in 1 srečno novo leto vsem skupaj! Frances Ponikvar, tajnica. -o- MOŽJE SE IZPREMINJAJO Urža: "Preden sva se vsela, - je trdil o meni, da sem knilji-* ca njegovega srca." J Neža: "A kaj pravi zdaj?" j J Urša: "Zdaj je postal v sr-l cu že davno republikanec . j ZSZ ENGLISH SECTION i TRAIL BLAZERS LODOE NO. 41 Denver, Colo. IT CAN BE DONE! 200 NEW MEMBERS! Members are reminded first of all that the next meeting will be held this coining Tuesday, December 21, at the Slovenian Hall. Certain important business matters must be settled and we must elect officers for 1944. Your presence is urgent. Bring along an application for a new member, or at least bring the names of your prospects and we'll see that they are signed up. We need those new members you have in mind before midnight of December 31st. 75 more members are needed in the present 35th Anniversary Campaign for us to realize the extra award of $250.00, adding to this the first prize of $75.00 possible to win we will have a total of $325.00 coming to our lodge treasury. A little work by you an evening or two will -bring this amount to us to be used for our activities in future months. Remember, you will earn a liberal cash commission for yourself for every new member you propose. Won't you do this now (tonight) thereby helping your lodge, the Association, yourself and most certainly the men, women or children you get to join? The Trail Blazers are real champions—several first and second prizes have been won in former years—so let's bring out our championship spirit and cop the first prize this year with over 200 members to our credit IT CAN BE DONE! Get your tickets for the Slovenian Home, Inc., New Year's Eve dance and celebration from president Mi-roslavich at 3360 Vine St, or from secretary Krasovich at 4710 Washington. Invite your friends to come and enjoy a real good time. CHRISTMAS PARTY IN DENVER ON DECEMBER 19 Uniied Comrades Juvenile Branch No. 1 Cards are in the mail for all Denver WSA juveniles addressed to the address we had on file. If for some reason you do not get this card, please contact your lodge secretary. Every juvenile member must in person present this card to Santa Claus in order to receive a gift More than one name may be found on cards mailed to homes where we have more juveniles. Juveniles joining after cards were mailed will get a note from the lodge secretary to use in place "of card.' A very brief meeting will commence at 7 p. m. sharp, followed by a program. The party will end with distribution of gifts by old Santa himself. The date: Sunday evening, December 19. The place: Slovenian Hall, 4468 Washington. GAVE LIFE FOR HIS COUNTRY The community was saddened by the announcemenr of the death of Capt. Frederic F. DeMetrovich in a Pacific war base. He was a mem- I ber of St. Mar- I tins lodge, being I the first Associa- I tion member I from Denver lost ^R^^Jf.. in service. Many ^^^ ^H folks well re- I member his am- ^^^H^g^gjafl bitions at art ear- I ly age to become H a doctor. He be-4HHHHI came one of Capt. Frederick F " Denver's young- DeMetrovich est outstanding medical men, serving for a time as assistant police surgeon. His fine record and ability took him to Chicago where he'was a practising child specialist. Eighteen months ago j he answered the call of his country and at the young age of 35 was striken by the dreaded malaria from which he no doubt saved the lives of many of our gallant soldiers in j the southwestern Pacific war area, i Capt. DeMetrovich graduated from 1 North High school and later from the > ■ Colorado university medical school, serving his internship at the Denver General hospital. ' His wife, Alice, and two children, t Frederic Jr. and Margo live at Fowler, Colo. His mother, Mrs. Anna DeMetrovich, two brothers, John ■ and Frank also a sister, Mrs. Mary j Hamilton live in Denver. This is the third WSA member re-j ported lost in the war. The others : being Pvt. David Topolovec of Help-« er, Utah, and Cadet Felix Vogrin of L Scranton, Pa. LODGE "HRABRI SLOVANI". NO. 17 WSA i Frederick, Colo. I wish each and every member belonging in lodge No. 17, Hrabri Slovani, to attend the last lodge meeting of the year on December 19, the third Sunday of the-month. MRS. D AN AIL, OFF, Secretary. ———— TWO PRESENTS WITH A FUTURE * • • V* Give a Uniied States Wax Bond For Christmas. Give a W. S. A. Membership Certificate For Christmas._ GET A MEMBER IN DECEMBER KAIRO IN TEHERAN Velepomembne konference v Kairi in Teheranu so določile načrt za našo zmago. "' Odločitve so poziv vsakemu posamezniku, naj jih podpira s tem, da — če more — investira * * • • več denarja v Vojne Bonde zdaj. INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION DOMAČA FRONTA (Office of War Information, Washington, D. C.) I AMERIKA NUJNO POTRE- |i jBUJE NOVIH S.P.A.R.S. i . Moštvo obrežne straže vrši v } tej vojni mnogo več kot le služ- , bo straž na naših obalah. Oni , spremljajo naše ogromne ladij- , ske konvoje, delajo na velikih ( vojaških transportih, in vodijo , invazijske barke, natrpane vo- , ! jakov, od prevoznih ladij na so- ; vražne obale. Toda njih vloga pri zgodovinskem izkrcavanju na obalah severne Afrike, na bregovih Sicilije in pri Salernu, je bila le uvod, le predigra o-gromnih nalog, ki jih še čakajo 0 priliki mnogo obsežnejših bodočih operacij na morju in na kopnem. Zdaj zapuščajo vsak dan vedno večje množine o-brežnih stražarjev svoje posle na obalah in odhajajo ha morje v bojno službo. Toda v trenot-ku, ko odhajajo, je neobhodno potrebno, da njihova mesta takoj prevzamejo izurjene 1 SPARS, ki so se pridružile Ženski Rezervi Obrežne Stra- j že, da delajo skupno z našimi fanti, in pospešijo prihod zmage. Poziv vsem ženam, ki so i • amerikanske državljanke, ki ne delajo v vojni industriji, ter odgovarjajo naslednjim zahte-1 j vam, da se javijo takoj vi SPARS! i Članice: 20 do vključno 36 let, vsaj dve leti high school ali ijrgovske šole, poročene ali ne, ;ki nimajo otrok izpod 18 let. I Častniki: 20 do vključno 50 : let, vseučiliška izobrazba in ? vsaj 2 leti trgovske prakse, po- t ročene ali ne, ki nimajo otrok , izpod 18 let. } 2ene, katere ta poziv zani- ] ma, naj se javijo pri najbližjem i uradu Coast Guard naborov, 1 ali pa pišejo naravnost Komandantu U. S. Coast Guard Headquarters, Washington, D. C., in zahtevajo, da se jim dostavi ilustrirana brošura "Facts about SPARS", v kateri je opisano življenje SPARS. Lokalni naborni častniki bodo odgovorili na vsa vprašanja, preskrbeli potrebne formularje in povedali natančno, kaj je treba storiti. Naslove nabornih uradov za obalne straže najdete v domačem telefonskem imeniku. Naborni urad se nahaja večinoma v federalnih zgradbah ali pa v poslopju glavne pošte, t OPUSTITE POTOVANJA 0 PRAZNIKIH Od Zahvalnega dneva pa do božiča se ponavadi poda na pot 1 največ ljudi, ki delajo obiske in druga nepotrebna potovanja. Letos je treba to omejiti, sicer bodo železnice in avtobusne linije med mesti prenapolnjene, in ne bodo mogle dati zadoščenja vsem potnikom. Neglede na nepotrebno obte-žitev železniškega materijala, kadar civilno prebivalstvo preveč potuje, je treba pomisliti tudi na to, da se lahko pripeti tisočem vojakov, pomorščakov in marinov, da ne bodo mogli iti domov na dobro zaslužen dopust, ali pa celo, da bi oni, ki odhajajo preko morja, ne nogli še zadnjič obiskati svojih lomačih. Nepremišljeni civili-iti, ki delajo načrte za potova-ija za odmor in razvedrilo, v periodi od zahvalnega dne pa lo božiča, bodo morda čisto po lepotrebnem preprečili svide-ije mater, očetov,, žena in zaročenk s svojci, ki se nahajajo 7 oboroženih silah in so tik pred tem, da odidejo preko morja. Poleg tega pa je tudi umestno, da obvestite vsakogar, da trenotna potovanja niso prav nič prijetna, pa bodisi da gre za službeno ali počitniško potovanje. Vlaki so prenapolnjeni, in često tudi imajo zamudo zaradi vojaških zahtev . . . jedilnih vozov mnogi vlaki ne vozijo več s seboj, a kjer so, je vedno jako težko najti mesta v njih. Potniki morajo včasih stati na hodniku skozi stotine milj potovanja dočim je njihova prtljaga vsa križem razmetana po vagonu. Ako si odrečete potovanje, pomagate prihraniti nujno potreben transportni prostor in železniški materijal. Ako ne potujete, je tudi našim vojakom življenje bolj prijetno. A to življenje je itak dovolj trdo že samo na sebi. Omejitev potovanj bo ostala potrebna skozi vse mesece, ki leže pred nami, in prav do konca vojne. Radi tega še ni rečeno, da si ne smete privoščiti potovanja na počitnice, ako to tares potrebujete, toda v vsakem slučaju počakajte vsaj novega leta. ODPOŠLJITE ZGODAJ SVOJO BOŽIČNO POŠTO Amerikanci, ki letos kupu- jejo in razpošiljajo svoja božična darila, naj ne pozabljajo, da je njihova pošta in vsa transportna sredstva, že težko obremenjena z vojnim delom. Ravnokar so s težavo dokončali o-gromni posel razpošiljanja neštetih ton božičnih darov našim fantom onstran morja. Vsled tega pa bo velikanska naloga obvladati obsežne količine božične pošte, sprejeti, prenesti in oddati vse pošiljke naslovljene ljudem, ki se nahajajo doma, edino le takrat izvedena o pravem času, - ako bo vsak posameznik sodeloval na naslednji način: I.- Pošiljati po pošti čim manj obsežne zavoje . . . najbolje je oddajati War Bonde, ali pa znamke. Oddati na pošto vse zavoje čim prej mogoče. POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. nre zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. — Michael Trinko in Sinovi PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS Pleskarji in popravljali ometa in sten. 2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, Če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo. • DR.JOHN J. SMETANA PreRleduje oS In predpisa}« očala 23 LET IZKUŠNJE t OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avsono TeL Canal 0523 Uradne tire: vsak daa od 9 ziutraj do 8:30 zvečer. Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Tor^k, 14. decembra 1943 KNEZ SEREBRJAN1 r — ROMAN — ' [ Rusko — A. K. Tolstoj Poslovenil — AL Benkovič J "To je Tatar!" je zakričala tolpa. . "Tatar, Tatar!" je ponovil Poddubni. "Pa še kakšen! Komaj smo ga ukrotili, hrusta! Ce bi ne bilo Mitke, bi nam bil gotovo ušel!" "Pripoveduj, pripoveduj!" so zakričali razbojniki. "Prijatelji! Davi smo šli po rjazanski cesti; ustavili smo kupca in ga začeli pre-iskavati. On pa nam pravi: Ničesar ne dobite pri meni, bratje, pravd. Od Rjazani, pravi, prihajam, tam so vso cesto zaprli Tatarji; mene so obrali do čista, nimam kaj, da bi se privlekel do Moskve!" "To so razbojniki!" je rekel nekdo v tol-pi. "Kaj pa ste napravili s kupcem?" je vprašal drugi. a.o "Dali smo mu grivno( deset kopejk) na pot in ga izpustili," je odgovoril Poddubni. "Potem smo naleteli na mužika; ta je povedal, da so še včeraj Tatarji napadli vas in vso požgali. Kmalu nato smo sami naleteli na sledove: našteli smo najmanj tisoč konj. Potem so prišli še drugi mužiki z ženami in otroki, vse je rjujo in tarnalo: Našo vas so požgali Tatarji, celo cerkev so oropali, razbili svete podobe, iz mašnih oblek so si napravili odeje za sedla." "To so prekletci!" so zakričali razbojniki. "Da jih še zemlja nosi, preklete!" "Popa," je nadaljeval Poddubni, "so privezali konju za rep ..." "Popa? Kako da jih strela ne pobi je, pesjanov!" "Sam Bog ve!" "Ali ga res ni ruskega človeka, ki bi dvignil roko na preklete Tatarje?" "Saj to je tisto, da je rok premalo! Vsi polki so razpušČeni, ostali so samo mužiki, ženske in starci. Basurmanom pa je baš prav, da ni vojščakov, da ni nikogar, ki bi jih pošteno nažgal!" "E j, jaz bi jim že dal!" "Jaz tudi!" "Kako pa ste tega pogana dobili v pest?" "Takole. Na cesti slišimo konjsko peke-tanje. Pa pravim fantom: Skrijmo se v grmovje, pravim, in poglejnpj^ kdo prihaja. Skrijemo se, pa vidimo: mimo jaha kakih trideset ljudi v takihle čapkah, s kopji, strelotoki in loki. Fantje, pravim jaz, to so pa oni, ljubčki naši! Škoda} da nas je tako malo, če ne, bi jih! Naenkrat se je enemu izmed njih odtrgala nekaka vreča in padla na tla. Ustavil se je, zlezel s konja, da bi vrečo pobral in jo privezal na sedlo, njegovi tovariši pa so medtem odjahali. Fantje, pravim jaz, kaj, če bi planili nanj? Hej, mladci, vsi za mano! In na te besede smo vsi planili na Tatarja! A glej ga, spaka! Samo s pleči je skomizgnil, pa se nas je vseh otresel! Mi pa spet nadenj, pa se nas je še enkrat otresel in zgrabil za kopje! Tedaj pa pravi Mitka: Stopite v stran, fantje, da ne bo napote! Naredili smo mu prostor, on pa je iztrgal Tatarju kopje, ga zgrabil za vrat in ga pritisnil ob tla. Mi pa smo mu zamašili usta in ga zvezali kot ko-štruna!" "Vražji Mitka!" so rekli razbojniki. "Da, ta bi povalil bika za roge!" je pristavil Poddubni. "Hej, Mitka," je vprašal nekdo, "ali bi povalil bika?" "Zakaj pa?" je odgovoril Mitka in odšel proč, ker ni hotel nadaljevati razgovora. "Kaj pa je imel Tatar v vreči?" je vprašal Hlopko. "Poglejte, fantje!" Poddubni je odvezal vrečo in izvlekel kos maŠnega plašča, dragocen dborij, dve ali tri panagije (slika Zveličarja ali Matere božje, kakršne nosijo višji duhovniki na verižici okrog vratu) in zlat križ. "Poglejte ga, psa!" je zakričala vsa tolpa. "Torej on je oropal tisto cerkev!" Serebrjani je izkoristi nejevoljo razbojnikov. "Fantje!" je rekel. 'Ali vidite, kako se prekleti Tatarji rogajo Kristusovi veri? Ali vidite, kako hoče basurmansko pleme uničiti sveto Rusijo? Kaj, fantje, ali smo že tudi mi postali Basurmani? Ali bomo pustili, da bi se kdo rogal svetim ikonam? Ali bomo pustili, da bodo neverci požigali ruske vasi in klali naše brate?" Zamolklo mrmranje je izpreletelo po tolpi. "Fantje!" je nadaljeval Nikita Romano-vič. "Kdo izmed nas ni grešnik pred Bogom? Dobro, odkupimo torej svoje grehe, zaslužimo si odpuščen je Gospodovo,' udarimo vsi, kolikor nas je, na sovražnike cerkve in zemlje ruske!" Močno so vplivale na tolpo besede Sere-brjanega. Te možate besede so prodrle v marsikako zakrknjno srce, v marsikaterih sirovih prsih so vzbudile ljubezen do domovine. Stari razbojniki so kimali z glavami, mladi so se spogledovali. Glasni kriki so se izvilili iz splošnega razgovar-janja. "Recite, kar hočete!" je rekel nekdo. "Tega bi pa res ne smeli trpeti, da bi kdo skrunil božje cerkve!" "Tega ne bi smeli, ne!" je ponovil drugi. "Dvakrat človek ne umrje, enkrat pa gotovo!" je pristavil tretji. "Bolje je umreti na polju, nego na vislicah." "To je res!" se je oglasil star razbojnik. "Na polju je še smrt lahka!" "Ej, naj že bo, kakor hoče!" je rekel mlad lomast in stopil naprej. "Ne vem, kako store drugi, a jaz pojdem nad Tatarje!" "Jaz po jdem tudi! Jaz tudi! Jaz tudi!" so zakričali vsevprek. "O vas govore," je nadaljeval Serebrjani, "da ste pozabili na Boga, da nimate ne jfluše ne vesti. Sedaj pokažite, da ljudje lažejo, da imate dušo in vest! Pokažite, da če gre za to, da je treba braniti Rusijo in vero, da je ne boste branili slabše od strelcev in ne slabše od opričnikov!" "Branili jo bomo, branili!" so zakričali soglasno vsi razbojniki. - "Ne pustimo, da bi se pogani rogali sveti Rusiji!". "Udarimo na nevernike!" "Pelji nas nad Tatarje!" "Pelji nas, pel ji nas! Branili bomo sveto vero!" "Fantje!" je rekel knez. "Ako pobijemo pogane in zve car, da nismo slabši od o-pričnikov, nam odpusti naše grehe in poreče: Ne potrebujem več opričnine; tudi brez nje imam dobrih služabnikov!" "Naj le reče," so zakričali razbojniki. "Služili mu bodo s svojimi glavami!" "Nisem šel svojevoljno med razbojnike !" je rekel nekdo. "Ali sem šel jaz svojevoljno?" je pristavil drugi. "Torej umrimo za rusko zemljo, če treba !" je rekel knez. "Umrimo!" so ponovili razbojniki. "Fantj^!" je nadaljeval Serebrjani. "Ce hočemo potolči sovražnike ruske zemlje, potem moramo piti na zdravje ruskemu carju!" "Pijmo!" "Vzemite čaše in dajte tudi meni čašo!" Knezu so prinesli vrč; vsi razbojniki so si nalili čaše. "Bog poživi velikega gosudarja našega, Ivana Vasiljeviča, carja vse Rusije!" je rekel Serebrjani "Bog poživi carja!" so ponovili razbojniki. "Bog poživi rusko zemljo!" je rekel Serebrjani. "Bog poživi rusko zemljo!" so ponovili razbojniki. "Naj poginejo vsi sovražniki svete Rusije in pravoslavne vere Kristusove!" je nadaljeval knez. "Naj poginejo Tatarji! Naj poginejo sovražniki ruske vere!" so kričali razbojniki venomer. (Dalje prih.) I RUSI USTAVILI NEMCE; NOVI USPEHI V IT ALU I (Nadaljevanje s 1. strani) rujejo zaledje predno udarijo proti Cassini, ki je glavna točka na poti proti Rimu. Angleži ob Jadranu imajo zadnje dni nove uspehe in poročajo, da so odbili vse nemške protinapade. Poleg ameriških čet pri Lungo je posegla v boj. tudi italijanska divizija, ki se je pa izkazala takoj v prvem ^spopadu z Nemci za neuspešno, pravi poročilo. Utrpela je velike izgube. Bolgarija, Ogerska in Rumuni-ja, katere je zadnji teden ameriški državni tajnik posvaril naj se umaknejo proč od Hitlerja, so v veliki nervoznostu V Bolgariji so baje podali nekateri ministri svoje rezignacije in med ljudstvom se širijo nemiri. Velika napetost in ner-voznost vlada vsepovsod. odstopila. Slovanskemu kon- j gresu na osrednjem zapadu je j predsedoval češki benediktinec profesor Rev. Žiška, ki je pred! kratkim odšel v službo vojaškega kurata. J. M. Trunk Do sporazuma da je prišlo. Hm? Dozdaj Amerika ni imela nobene zunanje politike, sledila je le Angliji. Za sporazum pa je pogoj, da Anglija opusti svojo imperialistično politiko. Ali bo Anglija sama odstopila od te politike, ali jo bo Amerika do odstopa prisilila? Organizirana je imperialistična Anglija kakor nobena druga sila, in le iz Anglije'same j bi morala priti moč, ki odstrani imperializem, dasi ostane pri organizaciji angleškega imperija. Žakelj bo težko zagnati proč, pri žaklju pa ne bo — sporazuma. «M|p« » M!*** / Poljska je itela prej do 30 milijonov. Niso bili vsi le Poljaki, ampak Poljaki so hoteli, da j bi bili Poljaki z dušo, telom. Budalost. Ko bi bilo več pameti, bi bili lahko vsi "Poljaki", dasi ne Poljaki, ker Rusin ne postane Poljak, če tudi sam hoče. Kjer ni soli v glavah, so večni prepiri, in prepiri zrejo, prinašajo pa nič.- Ko se zahotelo Hitleru, da pride na Poljsko, je bilo v teku meseca vse pri kon-jcu, dasi je bilo do 30 milijonov. Še bolj h koncu gre zdaj, in sliši se jamranje, da bo Poljakov, in "Poljakov" konec, ako ne bo konca kmalu. Več soli v poljskih glavah? Ni videti. V Moskvi so imele velike glave posve-j tovanja. Poljaki se imajo za ve-| like glave, pa niso, vsaj ne danes, in v Moskvo so špegali in j sosedje so, dasi so tam dregali in dregni, ko so bili še tam, pa je moral Molotov rečimarš vun! Moskva se ni podrla, narobe, še Amerikanci so prišli v | Moskvo, Poljakov pa nič. Hude j hdote imajo Poljaki že zdaj ra-|di meje jutri. M6skoviči so rekli: nix do, meje na stran, in i zdaj Poljaki ne vedo, ali bo šlo j "po starem", ali pride nova roba. Vprašali so zaskrbljenega Poljaka, kako kaj radi Moskve. ! Vzdihnil je in rekel: kakor pri amerikanskih "krofih", ki imajo na sredi luknjo, kar pomeni, da je za Poljake le — luknja, ni nič. Pamet, pamet, pa utegne kaj kiti, kar je res poljskega. . H'] * Romantična doba ali prismojena roba slovanstva je minila, se zdi. Panslovanstvo je le za take, katere luna trka. Ampak : Slovani so tu, dasi jih Tevtonci koljejo kakor koljejo živino v IChicagu, ni še vseh konec. Vse gleda danes tja v Moskvo, ne le Slovani, Ves svet, ker tam je še nekaj fajta, ko drugje le — pripravljajo, pa še pričeli niso, saj so smart boys, in še politika se je koncentrirala v Moskvi. Neki se mrdajo, ko gledajo v Moskvo, pa ndraščajo trume takih, katerim se zasvetli dbraz, 'ko se jim oči vprejo na Moskvo. "Vitezi cenjeni, kam ste namenjeni, kaj vam zažiga v obrazih pogum," bi se moglo reči o takih, ki vidijo nekaj novega v Moskvi in pričakujejo nekaj novega, in nekaj more le biti v ti Moskvi, da bi baje še predsednik Roosevelt bil priprav-' ljen iti tja. Well, vsi nikoli ne bomo enih | misli, najmanj pri Moskvi. Slovani pa le malo ustajalo, ko jih in ker jih morijo. Tu v Ameriki je bilo dozdaj do 90 odstotkov baje le socialistično, tako vsaj so trdili. Dani se pa tudi med nami. "Poglej, no, v Moskvo, malo bolj prijazno piši o Rusiji," tako dregajo neki, "saj je tam edino upanje za Slovane, ako jih ne zagrne smrt, in da jih ne zagrne." Prej le rdeča o-čala, zdaj naj bi bila le malo tudi slovanska. Težka roba. Baje zahteva značaj, da kdo ostane, kar je bil, dasi rad zagovarja — evolucijo, in še opica se je prežinjala in postala — človek, kakor trdijo tam, kjer POLJAKI ZAPUSTILI SLOVANSKI KONGRES Chicago, 111. — Dr. Wencel Hetman, tajnik slovanskega kongresa, ki se je sestal koncem zadnjega tedna v La Salle hotelu objavlja, da so v kongresu prišli v premoč komunisti, ki zdaj vladajo kongres. Poljska delegacija iz Chicage in Milwaukee je od kongresa MORGENTHAU PRODAL 100 KRAV East Fishkill, N. Y. — Za-kladniški tajnik Morgenthau je obratoval blizu tega mesta mlekarsko farmo, katero je pa prodal. Poročilo omenja, da je prodal 40 krav Holstein pasme in 60 pa Jersey pasme. Dobil je za nje $15,598.50. Za vsako torej skoro $156.00. -o- BREZ BESEDE Sodnik: "Kakšne besede je rabil napadalec, ko vas je u-daril po glavi?" Priča: "Nobene, gospod sodnik, rabil je kol." BUT DEFENSE STAMPS BONDS KEEP *EM FLYING NAZNANILO IN ZAHVALA Z tslostnim in potrtim srcem naznanjam sorodnikom, pri* j at si jem in znancem, da se je kruta smrt pri meni oglasila ter za vedno zatisnila oči moji ljubljeni ženi JOSEPHINE MARING Pokojnica je umrla dne 26. novembra ▼ bolnišnici Sy. Jožefa ob petdeseti uri dopoldne. ▼ starosti <3 let. V Ameriko j* prišla prtfd 42 letL Spadala je k dr. Kraljica s* Jfeima Venca. iier. 1, ZSZ, pri katerem je bila večletna tajnica. Najiskrenejie se zahvaljujem vsem, ki sle kupili cvetlice, kakor tudi. ki ste darovali za sv. maše ler tudi vsem, ki ste po-kojnico prišli po kropil tisti večer pred pogrem in ki ste se udeležili njehe pogrebne maše v nasi slovenski cerkvi ler jo spremili k njenemu zadnjemu počitku na Mount Olivet pokopališče. Vb«. J, Nadalje se še posebno zahvaljujem njenim trem sestram, Mrs. Pia Perko, Mrs. Mihaela Princ in Mrs. Anna Whitcomb, kakor tudi Mr. Frank Whitcomb, Mr. in Mrs. Carl Skiff ler Mr. in Mrs. Fred Perko, kateri so vsi prišli iz Pueble na njen pogreb. Poleg zgoraj omenjenih ožjih sorodnikov, pokojna zapušča tudi teto Mrs. Regina Skiff in sestrično Miss Regina Skiff, kakor tudi nečakinjo Mrs. Leo Ryan, vse tri iz Denver j a. katerim sem se dolžan zahvalili za njih pomoč in sodelovanje za čas« njene bolezni, kakor tudi sedaj po njeni smrti. Zahvaljujem se tudi dr. Kraljica sv. Rožnega Venca štev. 7 ZSZ, ki je preskrbelo vse potrebno za njen pogreb, kakor tudi ZSZ za tako hitro izplačilo njene posmrtnine. Oprostite, ker ne imenujem vsakega darovalca po imenu, kajti Vas je preveč in se bojim, da bi kako ime pomotoma iz-pustil, zato upam, da bo zadostovalo, da se obenem prav vsem zahvaljujem. Bog Vam povrni za vse kar ste za me in za mojo pokojno soprogo storili v teh žalostnih urah. Pokojnico pa Vam priporočam v molitev in blag spomin, ter ostajam Vam hvaležni in žalujoči, i i. - """JL ANTON MARING. soprog. Denver, Colo., 8. decembra 1943. imajo rdeča očala. Ko pa kdo suva med rebra, se je treba braniti. "V Moskvo malo glej, ker tam vstaja življenje za Slovane," suvajo. "V Moskvo?", pride nazaj, "saj tam ni nič slovanskega, le goli komunisti so tam, in ti so porezali vsem socialistom vratove, in socialisti so za čisto demokracijo brez nekih "piramid", kakršne postavljajo zdaj tudi partizani tam na Balkanu, in Slovanov sploh v Moskvi ne poznajo!" Well, trditev mora biti tudi dokazana, ker časi so minili, ko so neki le drvili za kako rdečo fano, pa niso vedeli, ali so bev ali mev. Dokaze, evo jih dokazov! Rdeče špegle vidijo to-le: Poljaki, ali niso ti Slovani, in Moskva jih ne pozna, jim kaže vrata, in srbski četniki, ali niso ti Slovani, in Moskva pravi, da so švabarski koritarji! Tu imate, in iskren značaj, ki se ne obrača po vetru, se ne bo nikoli obrnil proti Moskvi, ker tam ni nič slovanskega, kakor pričajo — "dokazi"! Well, leta potekajo in z leti postanejo tudi možgani stari, in ker baje le možgani mislijo, je vse zastarelo in plesnjivo. SLOVENKA v Chicagi na bližnji severni strani sprejme k sebi na stanovanje, eno ali dve ženi al! dekleti, ali pa tudi poročen par. Prosta raba kuhinje. Pokličite me na telefon Mohawk 3914, zvečer. 2x PRODA SE: 6 sobni zidan "cottage" z bejzmentom, blizu 26. ceste in Ridgeway; 5 stanovanjska zidana hiša z bejzmentom. Rent donaša $95 na mesec. Cena je $6,600; 6 stanovanjska hiša p p 4 sobe in bejzment; rent donaša $120 na mesec. Cena je $7,500; 5 stanovanjska hiša na Lincoln in 22. cesti. Mesečni dohodki $106. Cena samo $8000. Imam še več drugih hiš in bungalov na prodaj v češki Kaliforniji in v Lawndale okraju. Za nadaljna pojasnila se obrnite na ANTON JORDAN, 2417 So. Lawndale Ave., Rockwell 7196 x MARIN KLARICH & SON GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS Gradbeni podjetniki in gradbeniki Mi pie»somsmo vse vrste dela, gradimo nove stavba kakoržnega koli obsega. Sprejemamo velika dela kot grajenje večjih poslopij, šoL tovarn, ali kakršnekoli. Ob-enem sprejemamo tudi manjša dela, kot popravljanje hiš in drugih poslopij. Za nas je vsako delo in na* yooxlo jobrodotlo* Nasvete, ptmačune In na črte dajemo na željo bres-plačno. Čemu plačujete visoke najemnina. Dajte si postavili lasten dom, lastno hišo, kar napravimo vam mi n zmerno nizko ceno. Pokličite nas na telefon Calumet 6870 or 6509 MARIN KLARICH & SON V svojem lastnem uradu 3050-3052 So. Wallace St, Chicago, Illinois DR. J. E. URS1CH ZDRAVNIK in KIRURG Urad: 1901 West Cermak Road K—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah TeL Canal 4918 CHICAGO Rezidenčni tcL: La Grants 3966