Posebni odtis iz »Izvestij Muzejskega društva za Kranjsko . 113889 Slovstvo. Deutschlands sudiistliche Marken im 10., n. und 12. Jahr- hunderte mm Dr. I 'ietor Hasenohrl. Mit 6 Karten. Wien 1895. In Commišsion bei E. Ternpsky, Buchhandler Insuper marchiam Carniolam et Is- triam cum comitatu et honore et universis pertinentiis - Wolchero patriarche - donavit eidem VVolcherio et ecclesie Aquilegensi - perpetuo habenda et possidenda confirmamus.* 8 ) L. 1220. kot cesar ponavlja to potrdilo z istimi besedami, samo s spremembo: »marchiam Carniole et Is tri e cum comitatu et omni honore et universis pertinentiis.«") Omeniti je še listina iz 1. 1230., s katero potrjuje Friderik Ih: » — idem dux Meranie in presentia principum ceterorum nostrorum conspectui se presen- tans petitionis, quam dudutn contra eumdem patriarcham de marcha et comitatu Histric et Carniole, quos dictus patriarcha in feu- dum pro eadem Aquilegensi sede ab imperio tenet, dudum et sepe jam moverat, spontanea cessione et gratuita voluntate remittens in perpetuum ei ct eidem sedi Aquilegcnsi, omne jus et questio- nem que contra eum in eisdem Marcha et Comitatu Histrie et Carniole requirere poterat si quid juriš in iis videbatur habere.« 10 ) Jedna listina se torej sklicuje na drugo; 1. 1093. podeljuje Hen¬ rik IV. glede na pravice Ogleja in Oton IV. utemeljuje svojo po¬ delitev s tem, da je Oglej dokazal svoje pravice do Istre (za Kranjsko manjka listine), in se izrecno sklicuje na Henrikovo listino. Fri¬ derik 11. se naslanja na besede Otona IV. in tudi v zadnji nave¬ denih listin je govor o pravicah patrijarhata do obeh mark. Ni torej dvoma, da je predmet podelitve vedno ostal isti, čeprav so poznamenovanja različna. Iz tega sledi, da je comitatus Istrie, ka¬ teri se podeljuje I. 1077., identičen z istersko krajino (marchia Istrie ali Istria) poznejših listin; dalje pa tudi sledi, da poznejše 4 - listine ne podeljujejo ničesar več, nego prve, čeprav stoji v teh samo marchia, v onih pa se daje patrijarhom marchia cum comitatu, ali 1. 1230. marchia et comitatus. Razloček je samo ta, da je bilo treba v 13. stol, razen krajine omeniti tudi k tej spadajoče pravice, po¬ sebno grofovske pravice, a prej je bilo to umevno samo ob sebi. Comitatus torej v teh listinah ne pomenja grofije, ampak gro¬ fovske pravice. Drugo vprašanje je, kak pomen je imel v onih časih izraz pagus. Za Karolingov pomeni pagus, kakor znano, upravno okrožje grofovo. Pozneje pa znači pagus velik okraj sploh in je primeroma isto, kar n. pr. provincia, regnum, regio itd. Pagus Creina n. pr. ni nikako strogo tehnično poznamenovanje. * 11 ) Po tem uvodu razpravlja Hasenohrl posamezne krajine ter govori na str. 100. seq. o Kranjski. Dosedanji zgodovinarji so bili mnenja, da je bila Kranjska že v 10. stol., takoj pri ustanovi krajine, razdeljena na več (dvoje ali troje) upravnih okrožij in to mnenje se je vkljub Huberjevih opomenj 12 * ) ohranilo do najnovejšega časa. Do 1. 1077. se imenuje kranjska dežela Carniola, Creina, Creina marcha ali marchia Creina. Da pomeni Carniola in Creina marcha isto, je razvideti iz že navedene listine v 1. 973, 1S 16 ) in če to primerjamo z neko drugo iz istega leta, 14 ) vidimo, da tudi Creina ni nič druzega, zakaj v tej listini se pravi, da kraji okrog Škofje Loke leže »in regione vulgari vocabulo Chreine« itd. in to so vendar ravno tisti kraji, o katerih pravi prva listina, da spadajo h Carnioli ali Creina marcha. In ker je Bled ležal 1. 1011. »in pago Creina in comitatu Odalrici« 15 ), a 1. 1040. »in marchia Creina in comitatu Eberhardi marchionis« lc ), tudi četrto poznamenovanje »marchia Creina« znači isto kot prejšnjih troje. Iz razlike v imenih se na Kranjskem torej ne da sklepati na več upravnih okrožij. Upraviteljev kranjske dežele poznamo petero: 1) P op o; 1. 973., 2) Waltilo; 989*’): »in regione uulgari uocabulo Chreine J1 ) Omenjam tu, da tudi za Karolingov v krajinah ni bila nikdar uvedena razdelitev v okrožja (Gaue, pagus). 12 ) Mitth. d. Inst. f. ost. Geschforschg. VI. 391. 10 ) Urk. B. I. 11. >«) Urk. B. I. 12. 15 ) Urk. B. 1. 24. 16 ) Urk. B. I. 35. ”) Urk. B. I. 14. 5 et in marchia ducis Heinrici et in comitatu Waltilonis comitis;«' 1002 l8 ): »in regione Carniola et in comitatu Waltilonis comitis;« 1004 19 ): »Ueldes situm in pago Creina nominato in comitatu Uua- tilonis;« 3) Udalrik L, 1011 2 "): »• - Veldes — in pago Creina in comitatu Odalrici;« 4) Eberhard, 1040”)•: »Circheniza — in marchia Creina in comitatu Eberhardi marchionis;« 1040 22 ): »a fluuio — Vistrizza usque ad curtem - Ueldes — in Marchia Creina in comitatu Eberhardi marchionis;« 1040 2!i ); ravno tako. 5) Udal¬ rik II.; 1058 24 ) »in marcha Kreina et in comitatu Odelrici marchi¬ onis;« 1062 25 ): »in pago Creine in Marcha ad cundem pagum pcr- tinente in comitatu Vodalrici marchionis;« 1063 28 ): »in marchia Odalrici marchionis.« Iz navedenih listin uvidimo, da sta imela Popo in Waltilo isto grofijo, ker je v grofiji obeh ležala Škofja Loka. V Waltilonovi grofiji leži Bled, ki spada tudi k grofijam Udalrika I. in Eberharda. Ker ležita v Eberhardovi grofiji Bled in Cirknica, spadajo k nji gotovo tudi vmes ležeči kraji okrog Škofje Loke. V grofiji Udal¬ rika II. leže »montes Staeinberch et Otales« pa tudi kraji ob Krki, torej morajo biti tudi med temi ležeče pokrajine pod njegovo ob¬ lastjo in zato je upravljal Ulrik II. isto okrožje kot njegovi pred¬ niki. Vsi ti grofje in mejni grofje so torej upravljali vso kranjsko deželo, kar je je spadalo k nemškemu cesarstvu. Da je bila Kranjska v tem času krajina, kaže naslov »marchio« in poznamenovanje »Creina marcha« itd., še jasneje pa, da se pravi o nekaterih krajih na Kranjskem, da leže in marchia brez dodatka (t. j. na krajinskem svetu sploh) n. pr. 1. 973., 1062. in 1063. v že navedenih listinah. Ob jednem pa je bila Kranjska tudi »comitatus.« Razloček med »marchia« in »comitatus« se ne sme delati, na Kranjskem so bile ravno take razmere kot v ostalih krajinah, vsi deli Kranjske spa¬ dajo ob jednem h krajini in k grofiji. Wahnschaffc, Huber in Mell ,8 j Urk. B. 1. 22. !i) ) Urk. B. 1. 23. M ) Urk. B. 1. 24. 21 ) Urk. B. 1, 34. 2S ) Urk. B. I. 35. “) Urk. B. I. 36. 24 ) Arch. B. I. 6. ’ 6 ) Urk. B. J. 51. 38 ) Urk. B. I. 52. 6 menijo, da je bila Kranjska iz početka samo grofija in da »marchia« v zvezi »marchia Creina« pomeni le deželo ob meji, ne krajino, in šele Eberhard je prvi mejni grof kranjski. Taka grofija brez krajine se pa ob meji ne nahaja nikjer in tudi naslov »comes« ne govori za to mnenje, ker je, kakor že vemo, istega pomena kot »marchio.« S temi Hasenohrlovimi nazori se nikakor ne skladajo dosedaj merodajna mnenja, da se je Kranjska delila na več upravnih okro¬ žij, kakor trdijo Richter, 27 ) Hitzinger, 28 ) Schumi 29 ) in Mell. 89 ) Schumi se opira posebno na razloček med »marchia« in »comitatus,« ki se pa ne sme delati v tem času, in pa na genetiv »marchia Creinr.« Toda kakor pri zaznamenovanju »ducatus Styrie« ni misliti na to, da je bila poleg štajerske vojvodine še posebna k Štajerskemu spa¬ dajoča vojvodina, tako tudi na Kranjskem poleg krajine ni bila še posebna Kranjska. Opirajoč se na svojo hipotezo trdi Schumi, da je dobil Oglej 1. 1077. samo Dolenjsko, a patrijarhatu je bila po¬ deljena vsa Kranjska. Svojemu mnenju na ljubo se je osmelil Schumi premeniti na nekaterih mestih acc. Carniohr/zz v gen. Carniola. Iz tega, da je Oglej dobil vso Kranjsko, se da razložiti, zakaj ne naj¬ demo v listinah nikjer nobenega upravitelja grofije kranjske. Omeniti je še nekaj. Od 1. 1077. se nahaja izraz »marchia Carniole« samo v listinah cesarjev, papežev in oglejskih očakov, v vseh drugih listinah pa sc razločuje med »Carniola« in »marchia,« ki znači samo I Dolenjsko. Na Kranjskem so si namreč pridobivali posvetni knezi vedno več posestev in pravic, oblast patrijarhov kot mejnih grofov pa je bila vedno manjša. Ni se več dejalo marchia Carniole, ampak kar Carniola, in ob jednem je nastala navada, vzhodne kraje zaznamenovati z marchia; ta izraz pa tu ne pomeni mejne grofije, ampak sploh pokrajino ob meji. Prav polagoma si je ta razloček napravil pot tudi v uradni način govorjenja. Šele od tega časa imamo na Kranjskem dvoje upravnih okrožij, prej pa ne. Istra se v starejšem času imenuje »comitatus,« od Udal- rika II. sem pa »marchia.« Ta razloček se da razlagati iz ne- jednakega uradnega poznamenovanja v Italiji in na Nemškem. V 27 ) Hormayer. Archiv f. Siiddeutschland 1819. 2S ) Mitth. d. hist. Ver. f. Krain 1856, p. 34. 20 ) Archiv f. Hcimatkunde, 1. in 2. zvezek. ”) Hist. u. territoriale Entvvicklg. Krains. Italiji je bil marchio jednakopraven z vojvodo, 31 ) na Nemškem pa z navadnim grofom. V Istri je gospodoval najprej italjanski vpliv, a od 1. 976. je bila Istra združena s Koroško in nemške naprave so našle pot v istersko grofijo, katero so začeli imenovati mar- chia« v nemškem zmislu. Prvi grof iz nemške rodovine Weimar- Orlamiinde se je torej zval »marchio« (t. j. grof ob meji ležeče grofije). L. 1077. je dobil Istro Oglej in zato prevaguje zdaj pozna- menovanje »Comitatus.« Koroški vojvoda namreč ni izgubil vseh svojih pravic do Istre, a ko bi se bila po 1. 1077. imenovala »mar- chia,« bi bil patrijarhat to lahko razumel v italjanskem zmislu in bi bil zahteval v Istri vojvodske pravice. Zato so dejali »comitatus Istrie,« toda Oglej je dobil vso Istro in razločka ne smemo de¬ lati med grofijo in mejno grofijo istersko. 82 ) Rad bi navedel še nekoliko velezanimivih stvarij iz Hasen- bhrlove knjige, a spis mi je že narasel čez mero, zato le še malo besed! Hasenbhrlova hipoteza se ne more zvati popolnoma nova, kajti v glavni stvari je isto trdil I lubcr, da namreč Kranjsko v starejšem času ni bilo razdeljeno, seveda trdi tudi po krivem, da je bil šele Eberhard prvi mejni grof, kar sem pa že omenil. Istega mnenja kot Hasenbhrl je tudi Milkovicz. 88 ) Schumijeva hipoteza se ne da podpreti z nobenim tehtnim dokazom, nima nikake znan¬ stvene vrednosti in je le povod, da moramo Schumijeve publikacije upotrebljati z največjo previdnostjo, ker je, kakor sem zgoraj po¬ vedal, večkrat popravil tekst listin svojemu mnenju na ljubo. Za starejšo kranjsko zgodovino bo pač Hasenbhrlova knjiga odločilna in težko bode, podreti njegovo hipotezo, zlasti če pogledamo na zemljevid in vidimo, da kraji, o kojih se pravi, da so »in marchia«, leže na Gorenjskem, a narobe so marsikateri, o katerih govore listine, da leže »in comitatu«, na I|olef®skem. Tako leži »in mar¬ chia« Otaleški Vrh, a »in marcliia . et in comitatu« pa n. pr. Krka, Lipnik v trebanjskem okraji!? Ponovbreg, Velika ali Mala Loka pri Trebnjem (t. j. Lonsa v Urk. B. I. str. 187., po Hasen- 81 ) Einhard piše o Balderihovi marki, Vita IIludow. pa pravi: »Pulsus est ducatu.« 32 ) Primeri naj se, kar piše o tem Czoernig, Gorz u. Gradišča str. 266 v opomnji, isto tako str. 292. in 384. Istcrska grofija je nastala sto- prav 1. 1112. " 8 ) Glej: Ein Blick auf die neueste Gcschichtslitcratur Krains v »Laib. Ztg.« 1888 št. 113 119, kjer ocenjuje Schumijeve in Mellove pu¬ blikacije. * — 8 - iihrlovem mnenju, ne pa, kakor Schumi pravi, Laze, ker se to ne sklada z drugimi, v isti listini imenovanimi kraji.) Tudi v Istri se ne bo dal razloček med mejno grofijo in grofijo dokazati. Tudi v Istri leže kraji, kateri so, naj bodo »in marchia«, in oni, o katerih je rečeno, da so »in comitatu,« tako mešani med seboj, da ni mo¬ goče delati razlike med »marchia« in »comitatus.« V Istri imamo ta razloček šele od 1. 1112., na Kranjskem pa od začetka 13. stol. Končujem svojo poročilo o Hasenbhrlovi knjigi, ki jo morem gorko priporočati vsakemu, kdor se peča s starejšo kranjsko zgo¬ dovino. Čeprav gotovo ni storila konec literarnim bojem o tem vprašanju, priznati moramo, da je važen pojav na našem znanstve¬ nem polju, in da je stvar za doberšen del približala končni rešitvi. Vladimir Levec. Natisnil A. Klein & Comp. v Ljubljani. <3