MOSČANSKA
VPIS POSOJILA!
RAZPIS LJUDSKEGA POSOJILA ZA OBNOVO IN IZGRADNJp SKOPJA JE TUDI V NASI OBČINI NALETEL NA ŠIROKO RAZUMEVANJE.
SPODNJI POSNETEK PRIKAZUJE DELAVCE V KEMIČNI TOVARNI, KI SO VPISALI POSOJILO KAR MED DELOVNIM ČASOM. Z DOBRO VOLJO GRE NAM-
REČ TUDI TA OPRAVEK HITRO OD ROK.
GLASILO ObO SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLJE OKTOBER 1963, LETO IV, ŠTEVILKA 11
PIONIRSKA POTA ZAVODA ZA SOCIALNO DELO
Prizadevanje za močnejšo mrežo dobrih redniških družin
Zavod za socialno delo je rodila potreba. Mlad je Sc, vendar je žc dokaj globoko prodrl v skrbi in težave nažega člo-veka. Zato smo se namenili posredovati našim bralcem stvari iz delovanja lega zavoda. NaSoga sodelavca je sprejtela ravna-teljica zavoda tovarišica Mira Virant-Jakličcva:_
— Zavod je začel samostojno delovati 1. januarja 1962, ko smo se odcepili od oddelka fca zdravstvo in socialno varstvo pri občinskem ljudskem odboru kot strokovna služba. Najprej smo prevzeli celotno delo mladinskega referata (ne-z®konska rojstva, razveze, po-svojitve, rejniško službo, mladoletne prestopnike, vzgojno zanemarjene in ogrožene otro-ipd.), sedaj pa smo vklju-dili v naše delo tudi odrasle, }n sicer skrb za vsakogar, ki itrta kakršnekoli težave v življenju — razen starih ljudi, za katere za zdaj še vedno skrbi ^ialno varstvo pri ObLO.
Na zavodu so zato redno na-^vljeni 4 socialni delavci: psiholog in strokovni team za i -je primere so honorarni sodelavci, na terenu pa ^mo povezani s prostovoljnimi social-Pimi delavci pri krajevnih
skupnostih.
Naše delo je individualno in strokovno poglobljeno. Smisel zavoda pa je tudi reševanje širše problematike, predvsem preventive. Zato tesno sodelujemo z DPM, LMS, SZDJ-i, RK ipd. Zavod tako koordinira delo socialnega skrbstva; zato tudi organizira različna posvetovanja. Pred nedavnim je bilo n. pr. posvetovanje s patronažnimi sestrami meščanskega zdravstvenega doma. Ce želite...
— Prosim!
— Ena od nalog zavoda je tudi skrb za organizacijo rejniške službe v občini. Novi zakon o rejništvu predvideva koordinirano delo z vsemi službami, ki skrbe za otroke. In s patronažnimi sestrami smo se domenili, da bodo zdravstveno nadzorovale tako 51 otrok iz naše občine, ki so v reji v tujih družinah, kot 49 otrok iz Nadaljevanje na 8. strani
FRANC TAURER, PREDSEDNIK OBČINSKE ZVEZE BORCEV IN UDELEŽENEC KOČEVSKEGA ZBORA ODPOSLANCEV, PRIPOVEDUJE O SVOJIH VTISIH Z ZASEDANJA
NAROD SI BO PISAL SODBO SAM
STRAN 6
V
PROGRAM OBČINSKE DELAVSKE UNIVERZE
ČESA VSEGA SE BOMO LETOS NAUČILI
Stran 3
ŠE NAJMANJ
28,000.000!
VPIS POSOJILA V NASI OBČINI JE V POLNEM RAZMAHU. PRVI REZULTATI NAM POVEDO, DA JE DOSLEJ VPISALO POSOJILO ŽE 9.300 DELAVCEV IN USLUŽBENCEV, KI SO VPISALI 71,199.000 DINARJEV. UDELEŽBA DELAVCEV IN USLUŽBENCEV JE PO PRIČAKOVANJIH ZELO VISOKA, PRAV TAKO VISOK JE TUDI VPISANI ZNESEK, TODA POROČILA IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV. SOGLASNO GOVORE O TEM, DA SO POTREBNI POPRAVKI V ZGORNJI IN SREDNJI STRUKTURI DOSEDANJIH VPISNIKOV. VSOTA SE BO VSEKAKOR SE POVEČALA, KO BO VPISALO POSOJILO Se preostalih 2000 DELAVCEV in USLUŽBENCEV.
VPISOVANJE POSOJILA IZ SKLADOV DELOVNIH ORGANIZACIJ SE BO ZAČELO TE DNI. SKLEPI DELAVSKIH SVETOV O TEM SO ŽE OPRAVLJENI, ZATO JE PRIČAKOVATI, DA BODO DELOVNE ORGANI8ZACIJE POHITELE SE BOLJ KOT SAMI DELAVCI.
TUDI NA TERENIH SE BO ZAČELO VPISOVANJE POSOJILA JUTRI ALI POJUTRIŠNJEM. UPAJMO, DA SE BODO TUDI OBČANI NA NAŠIH TERENIH IZKAZALI TAKO, KOT DELAVCI IN DELOVNI KOLEKTIVI. ISTO VELJA SEVEDA TUDI ZA OBRTNIKE, KI SO DOSEDAJ VPISALI LE 40 % OD PRIČAKOVANEGA ZNESKA.
PRAVZAPRAV: DO PREDVIDENIH 100 MILIJONOV DINARJEV MANJKA SE VELIKO IN SE ZA MARSIKOGA MED NAMI BI BILO LEPO, DA BI Z VPISOM POSOJILA POHITEL ALI VPISANI VSOTI PRIMAKNIL SE KAKŠEN TISOČAK!
[HO^ČANSKA
SKUPHOŽT
kronika
SKRB ZA ZDRAVJE
V skrbi za zdravje svojih članov sta UO in DS tovarne Emona sprejela sklep o nabavi predlagane opreme za ambulanto in sklep, da je preskrbeti šte en prostor za bolniško sestro.
USPELA EKSKURZIJA
Izobraževalni center tovarne celuloze in papirja Vevče-Med-vode je nedavno tega organiziral uspelo ekskurzijo svojih delavcev iz proizvodnje v tovarno lepenke Ceršak.
OSKARJI ZA EMBALAŽO
Od 19 kar 3 jugoslovanske Oskarje za embalažo je prejela tovarna Saturnus na centru za napredek trgovine in embalaže. Ta uspeh je še lepši, če vemo, da je v konkurenci tekmovalo kar 81 modelov.
Dom družbenih organizacij v Kašlju
V Kašlju in okolici družbene organizacije doslej niso imele primernih prostorov niti za sestanke, toda — kot vidimo na sliki — bo teh nevšečnosti kaj kmalu konec. Poslopje, ki bo v prihodnje služilo družbenim organizacijam, že pod streho in bo verjetno nared že letošnjo zimo.
SREDSTVA ZA DEBELI RTIČ Intertrans-Globus je organiziral nabiralno akcijo pod geslom: Dve uri zaslužka za mladinsko naravno zdravilišče Debeli rtič! Zbiranje sredstev še ni končano, vendar že sedaj kaže, da bo uspeh prav lep.
PRESEŽEN NAČRT
DS delovnega kolektiva podjetja Intertrans-Globus je pregledal polletno delo centrale in podružnic, delujočih po raznih krajih naše države in ugotovil, da so kar za 13 odstotkov presegli načrt podjetja.
KRITERU ZA DODELITEV STANOVANJ V SATURNUSU
Stanovanjska komisja tovarne Saturnus je oblikovala kriterije za dodeljevanje stanovanj. Ti so: delovna doba v Saturnusu, v podjetju zaposleni družinski člani prosilca, zasluge v NOB' zasluge v političnem in družbenem življenju, invalidnost, odlikovanja, sodna odpoved stanovanja, pretečena doba od dneva vložitve prošnje za dodelitev stanovanja, oddaljenost od tovarne, -kakovost dosedanjega bivališča, bolnik ali stara oseba v družini, neugodni psihični vplivi, prizadetost pri delu in ostali pogoji.
NAGRADE ZA DELAVCE
V NOVIH JARŠAH NAROČNIKI ZA MOSCANSKO SKUPNOST
Krajevni odbor SZDL Nove Jarše je na svoji seji 25. septembra med drugim razpravljal tudi o tem, kako bi med prebivalce Novih Jarš čimbolj razširili naše glasilo Meščanska skupnost. Na predlog nekaterih odbornikov so se zedinili za skupno akcijo, pri teri naj bi odigrali pomembno vlogo ulični poverjeniki SZDL. Ti bodo zbrali naslove prebivalcev, ki naj bi postali naročniki Moščanske skupnosti in bi prejemali glasilo na domove. Menda je ta primer J spodbuden tudi za druge terene, da bi tako naše glasilo našlo pot v vsako družino. Posnemajte in sodelujte!
*
Na isti seji je odbor SZDL sklenil organizirati vpis ljudskega posojila zia Skopje v nedeljo, 29. septembra in je takoj razposlal vabila. Rezultati vpisa ob času poročanja — list je šel že poprej v tisk — še niso znani.
KORAK K OSVOBOJENEMU DELU
V Saturnusu resno razpravljajo o modernem načinu normiranja in sicer o študiju gibov 'oziroma standardizacije delovnih mest — časov.
Če ji mbo uspelo uresničiti vse te načrte, bodo v prihodnjem letu lahko povsem zadovoljni. Seveda pa je premnoga misel ostala še neuresničena, a vsega naenkrat narediti se pač ne da.
STROGO IN VZGOJNO
Organi LM iz Most so septembra v zasilnem samskem domu SGP Graditelj na Smar-tinski cesti zalotili skupino sle-zotiskih delavcev pri svojevrstnem opravilu. Igrali so prepovedano hazardno igro >*ajnc« in jc eden od njih izgubil pri tem ves mesečni zaslužek. Ponočni igralci, ki so vrh tega še kalili nočni mir v domu, so bili občutno kaznovani. Sodnik za prekrške jih je obsodil na denarne kazni od 5.000 do 25 Usoč dinarjev, poleg tega pa jim je bil zaplenjen ves pri Igri najdeni denar. Vsekakor je bila takšna strogost, spričo vse večjih pojavov kriminala tn nedovoljenih početij v Ljubljani, povsem na mestu!
EDINSTVENA SOLA
Za mednarodno špedicijo pri nas še nimamo šol. Zato so v podjetju Intcrtrans - Globus sklenili, da bodo že med šolanjem seznanili z delom v podjetju bodoče absolvente e-konomske šole, ki ima vsaj delno podoben profil izobrazbe. Tako je bilo že letos na praksi v tem podjetju 16 dijakov in dijakinj 2. letnika omenjene šole. Vsi praktikanti so se v enem mesecu seznanili z delom v vseh najvažnejših oddelkih mednarodne špedicije in skladišča, da si bodo lahko prihodnje leto že izbrali najustreznejša delovna mesta, oziroma da se bodo po diplomi laže odločili za delo v mednarodni špediciji.
DS podjetja Intertrans-Globus je siklenil, da bo podjetje nagrajevalo delavce, ki bodo v podjetju dosegli upokojitev, če so bili v njem zaposleni vsaj 5 let. Nagrada se bo gibala med 50 in 150 odstotki mesečnega prejemka, glede na leta zaposlitve.
DS podjetja Intertrans-Globus je sprejel sklep o povračilu stroškov za prevoz na delo in nazaj. Podjetje bo priznalo prevozne stroške nad 600 dinarjev vsakomur, ki stanuje več kot poldrug kilometer km od stalnega delovnega mesta. Ce se vozi delavec na delo z lastnim vozilom, bo veljala za
obračun potnino razlika med najcenejšim javnim prometnim sredstvom, ki bi ga lahko delavec uporabljal, in 600 dinarji; kjer pa javnega prometnega sredstva ni, bodo obravnavali povrnitev stroškov na osnovi kilometrskih tarif 2. razreda potniškega Vlaka,
Število prebivalstva se je s preseljevanjem povečalo v zadnjem mesecu za 0,33%. V območje občine Most se je priselilo 201, odselilo 90, v Polju priselilo 62, odselilo 56, v Dolskem sta se priselila dva, odselil pa en prebivalec.
V službo brez zajtrka!
Vzhodni predel Novih Jarš — med Šmartinsko, Jarško in Kodrovo cesto — pa tudi vse ulice v bližini že nekaj mesecev razmišljajo, kako urediti jutranjo preskrbo z mlekom tistim občanom, ki odhajalo navsezgodaj na delo.
Nekoč je poslovala v Kodiro-vi ulici mlekarna, ki je bila odprta vsak dan dovolj zgodaj, vendar je bila pred nekaj meseci ukinjena, prodajo mleka pa so prenesli v trgovsko poslovalnico Mercatorja na Šmartinsiki cesti. Ker to trgovino odpirajo v rednem poslovnem času, torej šele ob 7. uri zjutraj, ostaja večina prebivalcev tega predela brez zajtrka, zakaj ob tej uri morajo biti že domala vsi na svojih delovnih mestih,, mleka pa do te ure ni moč dobiti.
Morda bi kdo pripomnil, da bi si lahko nabvljali mleko dan prej, vendar je lahko vsakomur jasno, da je zdravju koristnejše sveže mleko.
Krajevni odbor SZDL in drugi činitelji terana Nov Jarše so naprosili podjetje Mercator, naj bi poslovalnico na Smar-tinski cesti odpirali za prodajo mleka vsaj ob 6. uri, če ne prej, da bi morda tako zasilno rešili ta pereči problem. Najbolje pa bi bilo, da bi v Jaršah čimprej 'spet odprli mlekarno in bi tako zadostili vsem potrebam prebivalcev, odpadlo pa bi tudi povsem upravičeno negodovanje!
MOŠ CANSKA SKUPNOST TE VABI K SODELOVANJU! O VSEH PROBLEMIH, S KATERIMI SE SREČUJEŠ NA SVOJEM DELOVNEM MESTU ALI NA TERENU NAM PIŠI NA NASLOV MSK, OB LJUBLJANICI 42. LAHKO PA NAM TUDI TELEFONIRAŠ IN SICER VSAK PETEK OD 11. DO 13. URE NA TELEFON 37-990.
OBČINSKI STRELSKI ODBOR LJUBJANA MOSTE-POIJE PRIREJA 13. OKTOBRA OB 9 ZJUTRAJ
TRADICIONALNI PATR0LNI TEK
ZA POKAL NARODNEGA HEROJA BINETA GRAJZERJA
TEKMOVANJE BO V BIZOVIKU S STARTOM IN CILJEM PRED KINOM V ZGORNJI HRUŠICI. V PRIMERU IZREDNO SLABEGA VREMENA 20. OKTOBRA OB ISTEM ČASU.
PRIJAVE OD 8,30 DALJE NA STARTU.
ŠPORTNIKI, UDELEŽITE SE TEKA V CIM-VEČJEM ŠTEVILU!
OBČINSKI STRELSKI ODBOR LJUBLJANA MOSTE-POUK
Pred
akcijo
Prejšnji petek so se zlbrali predsedniki krajevnih organizacij SZDL in tajnilci tei; predsedniki krajevnih skupnosti naše občine in razpravljali o deležu Meščanov pri posojilu, ki naj pospeši ublažitev posledic katastrofalne nesreče in o-mogoči začetek sistematične gradnje novega Skopja prihodnjo pomlad. Večina novega Skopja naj bi bila namreč zgrajena v prihodnjih petih letih, tega pa ne bodo zmogli sami Skopjanci ali Makedonci. Nujno je torej, da prispeva vsak od nas po svojih močeh. Novo Skopje bo tako res postalo mesto jugoslovanskih narodov, mesto mednarodne solidarnosti.
V uvodnih besedah je naglasil predsednik občinskega odbora SZDL naše občine tov. Jože Cvetkovič, da že dosedanja pomoč Skopju ni bila majhna. Spomnimo se, da je sledila v prvih urah po katastrofi. Prav gotovo je dokaz velike socialistične in humanistične zavesti. Zato upam, da se bodo vsi tudi sedaj odzvali hitro, sistematično, prožno. Doslej so zbrali jugoslovanski narodi za porušeno Skopje okoli 7 milijard dinarjev, kar predstavlja okoli 2 % do zdaj ugotovljene škode. Pomoč od zunaj znaša tudi približno tolikšno vrednost. S posojilom pa bomo pokrili okrog 6—7 % škode. Tako bi mimo začetnih, nujno potrebnih akcij dosegli med drugim tudi to, da nobenemu Sko-pjancu ne bi bilo treba prezimovati v zemljanka h.
Potom ko je tov. Cvetkovič posredoval planirane deleže kolektivov, proizvajalcev, delovnih kmetov, gospodinj, upokojencev, svobodnih poklicev in obrtnikov v zveznem, republiškem in okrajnem merilu, je ugotovil, da bi lahko občani naše občine zbrali najmanj 100 Tfiiiljonov dinarjev ljudskega posojila. To bi bila realna pomoč ne samo težko prizadetemu Skopju, temveč tudi posebna oblika varčevanja za vsakega našega občana in še nazadnje tudi prispevek k o-čuvanju stabilnosti našega dinarja.
Posojilo bomo sicer jlahiko vpisovali domala mesec dni, vendar je uspeh akcije odvisen od čdmhitrejše mobilizacije vseh kombiniranih sil, s čemer bo ustvarjeno kontinuirano vzdušje zavesti in hitre akcije. Pri tem je predvsem pri sluhndti terenu, vsklajevati njegov glas z odgovornimi forumi in ne prepustiti nobene prilike stihiji.
Nosilec najširše akcije je socialistična zveza. Omogočile bo, da bodo lahko občani vpisovali posojilo- po krajevnih skupnostih ali na pomožnih vpisnih mestih stalno, cctlo^ dnevno, ali samo dopoldne ah popoldne ali le nekaj dni v tednu — pač prilagojeno ter*' nu, občanom in njih možne' stim. Prav tako bo tudi P0^' tična priprava: 25. septembra se odpro vpisna mesta A... članskimi komisijami, Izrabjo pa je vsako priliko, tudi inm' vidualno ali kjerkoli, da hv akcija hitra in uspešna.
V razpravi so prisotni op^ zorili n. pr. na jesensko datke — toda možnost <>'rr*v sečnega vplačevanja posojil'
Obrokih omogoča vsakomur, ^
lahko n. pr. vpiše večji sek, vplača pri vpisu prvi rok, potom pa pač v P®1 J jo prinese preostalo takrat, k*’ j zmore. Vsekakor pa mora „ posojilo vplačilno do ker bo takrat treba začeti 9 ’ stematično gradnjo v Nasploh Irazprava ni dolga — prisotnim je sno, da jo treba pomagal®, billzlrati, no čakati.
Česa vsega se bomo
letos naučili
SOLA ZA ODRASLE. TEČAJI, SEMINARJI OBŠIREN PROGRAM DELAVSKE UNIVERZE — VSE V POVEZAVI Z GOSPODARSKIMI ORGANIZACIJAMI -NAŠEMU PREBIVALSTVU JE TREBA NUDITI ClMVEC
Delavska univerza občine Moste-Polje je tudi za sezono 1963-64 pripravila dokaj zajeten program svojega dela in pri tem posvetila svojo pozornost zlasti najaktualnejši problematiki, ki postavlja pred vse občane, še posebe pa pred go-spodarsek organizacije, številne odgovorni naloge.
Seveda nas zanima predvsem, kaj ima delavska univerza najprej v načrtu, se pravi, s kakšnimi akcijami bo začela že
določb, kar naj vsebujejo vsi statuti posameznih podjetij.
Nedvomno bodo gospodarske organizacije z zadovoljstvom sprejele to pomoč zlasti še tam, kjer imajo težave in pomanjkljivosti, ki jih ovirajo pri izdelavi statutov. Podjetja so že prejela okrožnice in imajo čs za prijavo do 10. oktobra.
ZA ČLANE ŠOLSKIH ODBOROV
v oktobru, kako daleč so priprave in kdaj naj bi začeli s predvidenim delom.
Ni bil odveč obisk pri upravniku DU tov. Marjanu Piču-linu, ki nam je radevolje pojasnil vse potrebno, obenem pa poudaril, naj bi pri prizadevanjih te pomembne občinske kul-tumoizobraževalne ustanove sodelovali domala vsi občani in člani delovnih kolektivov. Le tako bo namreč mogoče uresničiti vse zamisli, ki bodo prav gotovo v vsesplošno korist nadaljnji krepitvi kulturne in gospodarske moči v našem pretežno industrijskem predelu Ljubljane.
ŠOLA ZA ODFASLE ZE 1. OKTOBRA
V najbližji prihodnosti so Pred DU naslednje naloge: šola za odrasle, seminar za izdelavo statutov v gospodarskih organizacijah, tečaji za tuje Jezike, seminar za nove člane ošlskih odborov, pripravljanje kadra z politično šolo ter splošna obrambna vzgoja prebivalstva.
Med prvimi je začela z delom — 1. oktobra — šola za odrasle, ki je s svojo dejavnostjo letos stopila že v če-Into leto obstoja. Le-ta je namenjena vsem zaposlenim odraslim ljudem, ki nimajo dokončane osemletke, a je to do-Polnilno šolanje pomembno za nadaljnje njihovo izobraževanje na delovnih mestih — tako v industriji kot v kmetijstvu —, ker si brez dokonča-e osemletne šole ne morejo P° veljavnih zakonih pridobi-1 Potrebne kvalifikacije ozi-ojna prekvalifikacije.
■ Ta šola ima dve stopnji, od katerih vsako, traja 6 in pol vj^nnov In jo delavska uni-orza organizira skupaj s po-i mimi osemletkami v Mostah Šol °u U' .Poučujejo učitelji telr j > ki imajo precej zaslug, let So doslej izšolalo vsako Je v, ?° 150 do 170 ljudi- Uspeh Zan * doslej vselej zadovoljiv, Šni lmanj° Pa vedno precej-d Tudi letos pričakujejo . akajšnje število slušateljev,
s* žele dopolniti izobrazbo.
otb-3,’stem času kot šola za Za	se k°do začeli tečaji
ki,>-ansleščino in nemščino, SIL * začetniki pridobijo o-neien0u-znanl°’ da lahko kas-Čnjf, uoiskujejo intenzivne te-teh popolnitev znanja v
bfc™ulin j° dejal, da je
3e Prevlna leJ °bisk v®čjl> ker da« adovala nekakšna »mo-
kov rn učenje teh dveh jezile tioHT, p. obiskujejo tečaje kiji i kl jim je ta ali oni jezik nujno potreben.
^OMOC PRi IZDELAVI
STATUTOV
lenost je, da tako v marSiknl m kot tudi drugod še 8anizaeufa. gospodarska or-osnUtkmJ, ni začela z izdelavo uzakonik, hSi statute, ki naj Prav Kotev610, naših Podjetij, fobvale v-,J?, 1® torej vredna skun!T Se delavske uni-? .kalnim svet Z ob6inskim sin-?lnar o i?H6t?m Pripraviti seminar Izdelavi statutov. Ta
komisij za izdelavo statuta ter ostali člani delovnih kolektivov, ki bodo sodelovali pri izdelavi statuta, predavali pa naj bi ekonomisti in pravniki.
Seminar je pripravljen ta-poslušali predavanja, popoldne ko, da bi udeleženci dopoldne pa bi sodelovali v razpravi ter z vprašanji razčiščevali nejasne pojme, da bi tako čimveč pridobili za svoje delo pri sestavljanju statutov. Tematika predavanj je razdeljena tako, da bodo obravnavali vse od uvodnih določb in temeljnih načel mimo organizacije in e-konomike do samoupravljanja, delovnih razmerij in končnih
V oktobru in novembru bodo v okviru naše občine izvoljeni novi šolski odbori. Ti ne bodo, ob vse večjih problemih našega šolstva, imeli nič kaj lahke naloge: Zatorej je tudi njim potrebna pomoč, ki jo bo nudila DU v sporazumu s svetom za šolstvo in občinskim odborom SZDL v obliki semi-nnarja. Na tem seminarju, ki naj bi se začel novembra in bi bil na VI. gimnaziji v Mostah ter v novi šoli v Polju, bodo obdelali novo ustavo SFRJ, SRS in Zakon oz osnovni šoli, decentralizacijo in način financiranja šolstva, načela vzgoje pouka v šoli ter decentralizacija šolstva (vse skupaj v 12 urah), poprej pa bi udeleženci dobili potrebne teze, da bi bil seminar čim u-spešnejši. Stroški za seminarja na obeh šolah znašajo 120 tisoč dinarjev, kril pa jih bo v celoti šolski sklad občine.
POLITIČNA SOLA
Tov. Pičulin nas je seznanil tndi s tem, da pripravlja delavska univerza program za
i
do';aar>
Jtu
'Ut' °bi8Ukov^	devet
aa naJ bi ga člani
in", 10. okt^KPredviden od 14. t bi am bra naj bi tra-
Pred kratkim je zbor volivcev krajevne skupnosti Bizovik sklenil, da dvorano v bivšem zadružnem domu, ki je služila kulturnim prireditvam in Delavsko-prosvetnemu društvu Svoboda, prepusti tovarni Pletenina. Takoj nato so se dela na adaptaciji dvorane v industrijski obrat začela in so zdaj že v polnem teku.
Odločitev zbora bizoviš-kih volivcev načelno seveda ne prenese nobenega ugovora, ker ima zbor volivcev kot najdemokratičnej-ša oblika delovanja na terenu vse pravice odločanja, pomudimo pa se lahko ob dejstvih, ki so to odločitev narekovala. Dvorana pravzaprav ni bila dograjena in je propadala iz dneva v dan, za njeno dograditev pa bi Bizovičani potrebovali 20 milijonov dinarjev, katerih se niso mogli nadejati z nobene strani. DPD Svoboda je v Bizoviku že dalj časa obstajala samo še formalno in praktično torej dvorane sploh ni potrebovala. Na zadružnem domu, ki je bil sicer v glavnem zgrajen z udarniškim delom, je ostalo 800.000 dinarjev dolga, ki ga bizovi-ška Svoboaa — preobremenjena z izdatki za vzdrževanje dvorane nikakor ni mogla plačati. Pletenina je ta dolg plačala in dobila objekt v svoje roke, po neki nepisani pogodbi pa je dolžna v svojem novem industrijskem objektu — šivalnici konfekcije — zapo-
sliti vsaj 15 bizovlških deklet. Dvorano za kulturne prireditve pa bodo imeli Bizovičani tako in tako v bližnji Hrušici.
Iz navedenih dejstev je moč sklepati, da je odločitev zbora volivcev o prodaji dvorane narekovala predvsem gospodarska nuja in nič drugega. Toda že nekoliko bližnje poznavanje bizoviške krajevne skupnosti pokaže, da temu vendarle ni čisto tako. Bizovik ne sodi v pasivnejše kraje in zaslužek v njem ni nikakršna redkost, saj leži blizu meščanskega industrijskega bazena, v njegovi neposredni soseščini pa delujejo kar tri tovrnne — Totra, 'Zima in Papirnica Vevče, ki med drugimi zaposlujejo tudi žensko delovno silo. Poleg tega tudi Dom DPD Svobode v Hrušici, ki naj bi bizoviškim ljudem nadomestil izgubo dosedanje dvorane, služi le kino-pred-stavam in priložnostnim proslavam, medtem ko o-stali kulturni domovi in telovadnice v tem predelu naše občine ubirajo isto pot: v nekdanjem telovadnem domu v Polju se je naselil obrat Izolita, Kulturni dom v Zadvoru je že dalj časa zaprt ter tudi tam DPD Svoboda obstaja samo še formalno, bivši dom TVD Partizana v Stepanji vasi, ki Je služil tudi kulturnim namenom, je že dalj časa v lasti tovarne bonbonov in keksov Sumi... Novejša a-daptacija kulturniških prostorov v Bizoviku v Šival-
politično šolo pri občinskem komiteju ZKS. Sola bo imela dva oddelka. Prvi, z večernim poukom, bo začel delati 1. novembra, drugi, s strnjenim poukom, pa 15 dni kasneje. Namen te šole je vzgojiti zadostno število političnih delavcev za pomoč v družbenopolitičnih organizacijah na terenu in seveda tudi v delovnih kolektivih.
IN KONČNO OBRAMBNA
VZGOJA
Onbrambna vzgoja prebivalstva je prav tako pomemben činitelj našega splošnega življenja in zato je pozdraviti spodbudno potezo delavske u-niverze, ki je tudi temu problemu posvetila vso pozornost. Program, ki ga je DU pripravila skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami, je namenjen prebivalstvu naše občine nnasploh, obravnava pa precej podrobno naslednje teme: obrambna sposobnost Jugoslavije, pogoji obrambe majhnih držav v sodobni vojni, problemi zaščite prebivalstva pred zračnimi napadi in obremenjenost prebivalstva z inonizira-jočim sevanjem ter zaščita pred njim. Vsekakor zanimiva vsebina za vsakogar, še bolj pa poučna in potrebna za splošno vzgojo naših ljudi.
Vse to smo zvedeli ob našem obisku v prostorih delavske univerze na Zaloški cesti, kjer iz dneva v dan snujejo nove načrte za širjenje kulture in izobrazbe med občani naše občine.
Tone Bančič
nico konfekcije ne izraža torej samo gospodarsko nujo, temveč tudi eno zako-nitejših tendenc družbenega razvoja tako v občini Ljubljana Moste-Polje kot v Sloveniji nasploh.
Ta tendenca, ki je — povejmo kar takoj — ob prizadevanjih za socializem in socialističnega človeka zaskrbljujoča, postane še toliko otipljivejša in poraz-nnejša z razvojnega vidika. Gradnja bizoviškega zadružnega doma se je začel leta 1948 in takrat so se Bi-zovični lotili dela s takim da je mladimka četa za navdušenjem in veseljem, svoje prizadevno udarniško delo dobila od takratnega okraja Ljubljana - okolica prehodno zastavico kot najboljša mladinsk četa v o-najst let pozneje — pa dvo-kraju. Danes — komaj pet-rana v Bizoviku sploh ni potrebna in ti isti mladinci, seveda že odrasli ljudje, ne najdejo ne časa in ne veselja za kakršnokoli kulturno - prosvetno delo. Do vratu tičijo v proizvodnji in seveda tudi potrošnji, ki jih zapira v ozek privatni svet, v katerem ne čutijo potrebe po kulturnem ali kakršnem koli drugem sodelovanju s soljudmi.
Zaključek se vsiljuje sam od sebe in je dokaj nedve-smiseln: naš družbeni razvoj poteka zadnje čase marsikje vse preveč enostransko in mimo razvoja proizvajalnih sil, ki naj bi jutri ali pojutrišnjem krona-
NAJLEPŠA HVALA!
O uslužbencih podjetja SAP iz Ljubljane smo že nekajkrat brali pohvale glede njihove vljudnosti do potnikov pri avtobusnem prometu in nič čudnega ni, če so se na takšne vljudne odnose navadili še njihovi kolegi pri drugih delovnih enotah tega podjetja.
Opišem naj dogodek, ki sem ga sam doživel. Dne 19. avgusta sem sc namenil na letni odmor, ki naj bi ga preživel v našem počitniškem domu ELES na Krvavcu. Ob mojem prihodu na spodnjo postajo žičnice, ki jo ima v lasti to meščansko podjetje, me je blagajnik prijazno opozoril, da v našem domu menda ni nobenega prostora.
Ob prihodu v dom sem se prepričal, da se tovariš na spodnji postaji res ni zmotil. Kaj sedaj? Spomnil sem se, da imam za upravnika žičnice tov. Franja n Kreačiča neko sporočilo in sklenil sem istočasno povprašati za nasvet, kje bi vsaj začasno dobil prenočišče. Zvedel siem, da v bližini našega doma gradi svojo planinsko kočo. Krenil sem tja in zares našel tov. Kreačiča. Poprosil sem ga za pomoč. Okleval ni niti trenutek in že je našel rešitev. Posvetoval se je s svojim kolegom tov. Rutarjem in le-ta mi je na priporočilo tov. Kreačiča odstopil svojo sobo na zgornji postaji žičnice.
Tako sta mi Oba tovariša s svojim razumevanjem pomagala, da sem lahko zadovoljen preživel svoj odmor v (prijetnem planinskem okolju Krvava.
JGt ma.Hipoerrdgumlhw6
Ta njun lepi postopek potrjuje ugodno mnenije o uslužnosti in dobrih odnosih uslužbencev podjetja SAP	Tone Bančič
le naša prizedevanja s socializmom, pozabljamo na vse ostalo. Pri tem si često sami spodkopujemo resničnejšo osnovo napredka. Ne drži namreč samo to, da lahko kultiviran človek tudi bolje in ustvarjalneje proizvaja, ampak tudi' to, da si brez njegovega kulturnega razvoja ne moremo predstavljati socializma. Dosedanje kulturno-prosvetno delo je sodeč po naštetih dejstvih, verjetno res zastarelo in najbrž ne ustreza več današnjemu času in današnjim ljudem, toda sle jko prej bomo morali najti ustreznejše oblike tega dela, če hočemo, da bo naš človek organsko rastel v celovitejšegi, socia-K lističnegd človeka.

NASI OBČANI ZA PORUŠENO SKOPJE
Vpisovanje posojila za pomoč in izgradnjo novega Skopja, ki je trenutno v polnem teku in je tudi v naši občini prineslo zavidljive rezultate, se nikakor ne sme izroditi v togo politično kampanjo. Več kot na dlani je namreč, da mjed nami ni človeka, ki bi se ne zavedal pomembnosti posojila in ki bi se vpisu kakorkoli izmikal. Zato nam vsestranska pripravljenost naših ljudi na pomoč omogoča, da vpisovanje posojila izpeljemo kar se da elastično.
Nikakor ne smemo zahtevati, da bi kar vsi ljudje v območju naše občine vpisali enak materialni delež, zakaj — če ostanemo v okvirih naše občine — hriboviti in siromaš-nejši predeli prav gotovo ne bodo zmogli materialno enako učinkovite pomoči kot premožnejši kmetje v ravninskem predelu naše občine, pomožni delavci ne toliko kot privatni obrtniki in kvalificirani delavci in strokovnjaki v naših obratih. Skoraj gotovo je, da bo levji delež vpisanega posojila v naši občini odpadel na gospodarske organizacije in proizvajalce, čeprav se seveda tudi v podjetjih ne smemo držati kar matematičnega pravila: vsakdo naj vpiše pet ali deset tisoč dinarjev posojila. Tudi tu moramo upoštevati višino mesečnih prejemkov, tako da lahko od direktorja podjetja upravičeno pričakujemo višji vpis kot pomožnega delavca — zlasti še zato, ker šest tisoč dinarjev preprostemu delavcu pomeni prav toliko kot vodilnemu uslužbencu desettisočaki in je torej njun moralni delež pri vpisu posojila povsem enak. Nekatera podjetja v naši občini so sicer že doslej vpisovala posojilo po takem kriteriju in se odločila za 25 ali 50 odstotkov mesečnih prejemkov vseh zaposlenih, tako da je vpisana vsota rastla vzporedno z višino prejemkov in materialnega položaja. Toda v elastičnosti akcije gremo lahko še dlje. Po-, samezni del. kolektivi lahko med vpisovanjem posojila pretehtajo materialne možnosti slehernega člana kolektiva in ne zahtevajo prevelikih materialnih dajatev od članov, ki so trenutno zaradi bolezni v družini ali česa podobnega v hujši stiski. Zato pa lahko toliko več pričakujejo od tovarišev, ki so materialno stabilizirani in trenutno ne pogrešajo ničesar nujnejšega. Tudi naj bi upoštevali želje tovarišev, ki so sicer pripravljeni vpisati to ali ono vsoto posojila, vendar zaradi trenutnih težav — skrbi za kurjavo, ozimnico in podobno — lahko vplačajo svoj znesek šele čez kakšen mesec.
Z eno besedo: vpis posojila naj poteka kar se da ljudsko in demokratično, zakaj naši ljudje so tudi tokrat pripravljeni nesebično pomagati. Prav zaradi tega ne smemo zagrešiti nad njimi zbirokratizirane kampanje. Navsezadnje se vsak#p med našimi občani zaveda, da bo z vpisom posojila ohranil plačilno vrednost našega dinarja, s tem pa tudi relativno trdnost svojega lastnega materialnega položaja.
PAPIRNICA VEVČE
V SVOJEM IN V IMENU DRUGIH
Namesto Emone zvišali znesek svojega posojila — Iz skladov 18 milijonov, med delavci nad 5 milijonov — Akcijo bodo še nadaljevali
Posebno zanimiv primer pri vpisovanju ljudskega posojila za Skopje je v naši občini po-kazaia tovarna celuloze in papirja Vevče-Medvode s sedežem v Vevčah.
2e pred napovedanim prvim dnevom vpisa sta delavski svet in sindikalna podružnica določila pet vpisnih mest in seveda tudi pet .komisij, da so lahko že zgodaj zjutraj 25. septembra začeli z delom. Najprej so imeli sestanke po ekonomskih enotah, kjer so delavcem razložili pomen in način vpisa ljudskega posojila, delavci pa so se odločili, da bodo vpisali najmanj 6-dnevni zaslužek kot pomoč prizadetemu Skopju.
O tem nam je povedal več podiobnosti predsednik glavne vpisne komisije tov. Ivo Avbelj, ki je med drugim dejal tudi tole:
»Kot rečeno, smo bili v našem precej obširnem kolektivu vsi za to, da bomo čim-prej opravili vpis in podpisali čimvečje vsote, zato nam ni
Sestanek DS v Saturnusu: enoglasen sklep o vpisu posojila tako delavcev in uslužbencev kot Iz
sklada delovne organizacije.
bilo težko opraviti vseh formalnosti in takoj začeti z vpisom. Naše vpisne komisije so delale oba dneva od jutra do večera (zaradi izmenske službe), da je lahko že do 27. septembra zjutraj vpisalo posojilo skoraj 100 odstotkov naših delavcev.
S tov. Avbljem sva vzdrževala oba dneva telefonsko zvezo in sproti je poročal, kako poteka vpis. Pivi dan do 12. ure je vpisalo 514 delavcev 3,645.000 din, do konca dneva 680 delavcev 4,427.000 din, 26. septembra do 12. ure 782 delavcev 5,062.000 din, do zaključka vpisa pa skupaj 833 delavcev 5,340.000 dinarjev.
»Vpisna mesta smo tudi o-krasiii, da je bilo vzdušje čimbolj svečano, vmes pa smo doživljali primere, ko so nekateri znova prišli na vpisna mesta in zviševali prvotno vpisane zneske. Tudi ljudje, ki so sicer v bolniškem stale-žu, so prav zato prišli v podjetje, da so vpisali posojilo,-« nam je nadalje povedal tov. Avbelj.
Zvedli smo tudi,, da so posamezniki prispevali zelo lepe zneske, tako direktor tovarne tov. Vengust 42.000, direktor obrata Medvode tov. Jelen, sekretar tov. Novak in sekretar ZK tov. Pirc po 30.000, mnogo pa jih je vpisalo po 24.000, 20 tisoč, 18.000 dinarjev in podobno. V povprečju so dali delavci po 6.000 dinarjev.
Stanje ob vpisu se je torej občutno spreminjalo, ljudje pa so drug drugega spodbujali k večjemu vpisu.
In še ena zanimivost. Tovarna celuloze in papirja Vevče je prvotno iz skladov namenila manjši znesek, vendar ga je, da bi nekako »pokrila« tovarno Emono, ki je v težavnem položaju, dvignila in namenila iz skladov 18,000.000 dinarjev. Razen tega so tudi delavci prav zato vpisovali več, kot bi sicer.
Seveda vpisovanje v tovarni celuloze in papirja Vevče še ni končano. Posamezne vpisne komisije še niso razrešene svoje dolžnosti. Delovale bodo vse do roka, ki je določen za končni vpis. Vsi člani komisij so Imeli 27. septembra sestanek, na katerem so se dogovorili, da bodo še vplivali 'na delovni kolektiv, da bi vpi-
Kolinska: večja storilnost
Kolektiv .Kolinske tovarne je sklenil povezati vplačevanje ljudskega posojila z uvedbo 42-umega delavnika. Zaradi zanimive rešitve kako omogočiti uspešno in 'hitro pomoč, sem se oglasil pri se krc tar ju OO ZKS tovarišu Jožetu Kuhlju, da bi mi podrobneje razjasnil njihov primer.
— Tovariš Kuhelj, povejte, prosim, kdaj ste se začeli v vašem kolektivu pripravljati na vpis posojila?
Prve razgovore smo imeli že 20. septembra. 2e takrat smo vedeli, da bodo člani našega kolektiva nesebično pomagali..
— Kaj ste pri tem najbolj' upoštevali?
Zavedali smo se, da so osebni dohodki naših delavcev taki, da bi v jesenskem času, ko je največ izdatkov, ne prenesli dodatnih obremenitev. Zato smo že od vsega začetka iskali možnost, ki bi omogočila vsakemu posamezniku vplačati čimveč. Vemo namreč, da vsakdo izmed nas želi pomagati sočloveku v nesreči. Ce pa povežemo vpisovanje ljudskega posojila s povečanjem produktivnosti in proizvodnjo, dosežemo to, ’da zvečamo osebni dohodek posameznika in mu s tem olajšamo vpis. Večja proizvodnost tudi vpliva na večji dohodek, na boljše izpolnjevanje, na večje sklade itd.
— In rezultat te analize?
Soglasna odločitev članov kolektiva, da bomo vplačali posojilo v višini osebnega dohodka šestih delovnih dni.
— Prej ste omenili 42-urni delavnik. Kako boste povezali vpis posojila in krajši delavnik?
Ce bomo uvedli skrajšani delavnik, bi po predvidevanjih delali samo eno soboto v mesecu. Po našem sklepu pa bomo delali dve soboti skozi šest mesecev. Osebni dohodek druge soboto bomo namenili za pomoč Skopju
— Predvidevam, da sprejeti sklep ne ovira večje iniciative in požrtvovalnosti posameznikov.
Seveda ne. Sprejeta obveza
je samo najmanj, za kar smo se odločili vsi. Kdor pa želi in zmore — teh naj bi bilo kar se da veliko — lahko vpiše tudi več. Prepričani smo, da le dobra razlaga in tovariško prepričevanje navdušita človeka, da žrtvuje več, kot bi pričakovali.
— Koliko denarja boste predvidoma zbrali?
Sprejeta obveza in razpoloženje članov kolektiva zagotavljata, da bo skupna vsota presegla vrednost dveh milijonov in pol dinarjev. Omenim naj še, da je delavski svet naše gospodarske organizacije sklenil prisnevaU še 20 % srčaste v iz sklada skupne porabe.
Peter Mam
šali posojilo vsi stoodstotno in povišali sedanjo skupno vsoto.
Pri Vevčanih torej zlepa ni bilo tako živahno, po 15. oktobru pa bo v naš list treba najbrž napisati mnogo močnejšo končno številko vpisanega posojila za Skopje.
T. Bančič
TOPLARNA
750.000 din
V zvezi z vpisom ljudskega posojila za Skopje smo obiskali kolektiv Toplarne v gradnji, kjer so že prvi dan, 25. septembra, začeli in zaključili vpisovanje posojila. Ta majhen kolektiv, ki šteje le 40 ljudi, je uspel zbrati 750.000 dinarjev.
Povprašali smo predsednika sindikalne podružnice to V. Edija Vrčkovnika, kako je potekala akcija.
»Odbor naše sindikalne podružnice je imel v zveza s posojilom izredno sejo 24. septembra In je sestavil vpisno komisijo, ki je takoj naslednji dan začela delovati na samostojnem vpisnem mestu. Svoje delo jie, razumljivo zaradi majhnega števila kolektiva, lahko opravila v enem dnevu,« je v uvodu dejal tov. Vrčkovnik.
— Kako so člani kolektiv# sprejeli vaše ukrepe?
»Brez pomišljanja smo se e* notno odločili, da bodo prispevali čimveč, najmanj pa enkratni znesek — 25 % svojih osebnih obrokov, ki naj bi jih vplačali v šestih mesecih. N*-" kateri pa so se namenili °0' stopiti celo po 25 % od svojih mesečnih osebnih dohodkov.«
— Je bilo med njimi kaj i*" rednih primerov?
»Da, tudi takšnih ni manjkalo. Naknadno so nekateri zvišali prvotno vsoto vpisa h® celotne mesečne osebne dohodke in več ter hkrati izjavih' da bodo posojilo vplačali v e11' kratnem znesku.«
— Zvedeli smo delo za *?*** visoke zneske — ali to drži"
»Med vsemi člani kolektiv’® sta so najbolj Izkazala tovan ša Ilich in inž. Kunc, ki vpisala vsak po 100.000 dtb® jev«	I}0-
— Nameravate morda v' magali šen na kak drug 11 čin?
»Sodelovali smo, kot ve* že pri prvi akciji, takoj Pp P^, tresu. V prihodnjih dneh ^ bo naš kolektiv sklepal, *<’ j lahko in na kakšen na.^illru-povečali svoj prispevek gih lastnih sredstev. ■1 bomo našli vire, ki bodo gočili še naše nadaljnje ^ je in povečali sredstva,	^
porušenemu Skopju nujo
trebna.«	r,v,nlsr'
Maloštevilni kolektiv ^ ne v gradnji je torej 1^'L^r razumel vpis ljudskega jilu za Skopje in se dobre kazal.	p.
PIŠI NAM KDAJ KOh\?!u. NASLOV MSK, OB	-
LJANICI 42, TELEFO^ RAJ VSAK PETEK	0
DO 13. URE NA ST.
IZOLIKKA MED PRVIMI VPISNIKI LJUDSKEGA POSOJILA
Prilagoditev produkcije
Podjetje Izolirka, ki pix>iz-Vaja gradbeni in izolacijski ttiaterial, je do sedaj zelo veliko pomagalo glavnemu mestu Makedonije. Takoj po nesreči so poslali v Makedonijo skupino strokovnjakov, ki je ugotovila, kakšna pomoč je biki takrat najbolj potrebna, da bi lahko začeli z obnovo porušenega mesta. In že so bili na Poti v Makedonijo prvi vago-ui gradbenega materiala. Se sedaj jih vsak dan pošljejo v®čje število.
V kratkem razgovoru je direktor podjetja tovariš Anton Nanut povedal, da se je izbira njihovih proizvodov zelo skrčila. 2e od prvih dni po ne-sreči proizvajajo v Izolirki sa-jno tiste predmete, ki so najbolj potrebni za obnovo in izgradnjo porušenga Skopja.
Zaradi tega so morali v nekaterih oddelkih uvesti drago in tretjo izmeno že v dragi polovici avgusta. Tako delajo še sedaj.
— Katere izdelke proizvajate v največjih količinah?
Najbolj se je povečala proizvodnja stramitnih plošč, Id jih prej nismo delali v večjih količinah. Rabili bi najmanj še en stroj, če bi hoteli zadostiti potrebam po stramitu. Zelo veliko je povpraševanje po strešni lepenki in mineralni volni za toplotne izolacije. Bitumenske emulzije za gradnjo cestišč v naseljih pa pošljemo dnevno tri do štiri vagone.
— Kako morete vendar proizvajati toliko večje količine?
Da lahko toliko in tako delamo, se moramo zahvaliti prizadevanju slehernega člana
TAKO IN DRUGAČE
V strojni delavnici tovar-ue Saturnus je bil 25. septembra sestanek za vpis ljudskega posojila. Razpoloženje prisotnih je bilo zelo ugodno, saj so soglasno sklenili, da bodo prispevali gar več mogoče. Le eden •te bil proti. Ko bi se mo-rali pogovoriti samo še o uaeinu vpisovanja, je vstal t°variš B. O. in dejal: »Jaz ž-c ne bom nič dal, saj tu-
, 1 družba meni ni nič dala.«
*Ko«i st., d komu nič no tuilko, kot bi s»kdo ne more »h želja. To votinu ljudi, blčno in tako Pomoč že pn
t**1- Veliko ''Pisali več, k
^'če spoaob
ozimni^
rai V šo,°: « vedno p
Mladi in
tiki"0 nior<:
takimi „ro
""»K a,
buSfc.
''''•■'"k.h
a,° nasl
6e jim ne bomo pomagali in jim nudili najnujnejšega, da bi si ohranili vsaj življenje.
Vam, ki ste že vpisali del osebnih dohodkov — težko pa vendarle od sren —, pravim tole: »Tovariš B. O. je res v denarni zagati, ker zida hišo. Toda ali bi jo lahko sploh začel, če mu družba ne bi dala — delovni kolektiv -Saturnusa — 600.000 dinarjev dolgoročnega posojila in če njegova žena od družbe — tovarne — ne bi dobila 300.000 dinarjev posojila!
Človek si! Praviš, da živiš v težkih pogojih. Vprašam te, če bi si jih lahko začel izboljševati če ti družba ne bi pomagala. Ko si začel reševati svoj problem, si imel streho nad glavo in topel kotiček:	prebivalci
Skopja pa živijo v šotorih, nekateri si kopljejo zemljanke, da bi sc zavarovali pred zimo.
Zakaij smo ljudje tudi sebični? Četudi je tovariš B. O. pozneje vplačal posojilo, v mojih oččh so vsa njegova dobra dejanja pomešana s spolzko hinavščino. Bolje bi bilo, da ne bi da! nič.
Peter Marn
kolektiva. Razumevanje in pripravljenost pomagata zdržati velike napore.
— Kakšen je bil odziv, ko ste zvedeli za ljudsko posojilo?
Kot rečeno, naši delavci že dva meseca delajo za porušeno Skopje. Sočustvovanje ob nesreči in navezanost na Makedonijo sta verjetno večja kot drugod, saj ima naša gospodarska organizacija s Skopjem poslovne stike že od 1. 1945. Naši delavci so to akcijo sprejeli z velikim razumevanjem. Kljub temu, da se že dalj časa tradimo, da bi omilili jugoslovansko nesrečo, smo sklenili vpisati posojilo v višini najmanj šestdnevnega osebnega dohodka.
— Ali ste pri postavljanju obvez posameznikov upoštevali še kakšne druge činitelje razen višine osebnega dohodka?
Upoštevali smo predvsem različne socialne in ekonomske činitelje. Na oceno resnične sposobnosti za vpis smo pazili predvsem pri članih, ki imajo nižje osebne dohodke. Človeško in tovariško pa je, da tisti, kd imajo večje dohodke in višji standard, vplačajo sorazmerno več, precej več kot oni z manjšimi.
— Gospodarske organizacije vpisujejo posojilo tudi iz skladov. Kolikšen znesek boste pa vplačali pri vas?
Prav v tem času obnavljamo in gradimo našo tovarno. Kljub tema dejstvoma je DS sklenil, da naj se iz namenskih skladov vpiše 10 milijonov dinarjev posojila.
— Vam izpad tako velike vsote sredstev ne bo delal večjih preglavic?
Ne. Na istem zasedanju je DS svet sklenil, da bo treba izpad teh sredstev nadomestiti s povečano produktivnostjo in s povečano štednjo pri materialnih stroških. Posebno važno pa je, so poudarili člani DS, da strokovnjaki začno sedaj smeleje uvajati v proizvodnji različne izboljšave, da bi frim-prej nadoknadili vpisana sredstva.
Kolektiv tovarne Izolirka uresničuje načelo, da je treba proizvajati več, če hočejo več dobiti, da bodo lahko več prispevali.
Peter Marn
DELOVNI LJUDJE NAŠE OBČINE!
KATASTROFALEN POTRES V MAKEDONIJI JE PRIZADEL NASE NARODE, PREDVSEM DELOVNE LJUDI GLAVNEGA MESTA SKOPJA. POLEG NENADOMESTLJIVIH ČLOVEŠKIH ŽRTEV JE NASTALA MATERIALNA SKODA, KI PO PRIBLIŽNIH OCENAH PRESEGA 300 MILIJARD DINARJEV. TO PA JE UDAREC, KI GA LAHKO BLAŽI IN UBLAŽI SAMO VSA NASA SKUPNOST, VSI JUGOSLOVANSKI NARODI.
STORJENIH JE BILO ŽE MNOGO UKREPOV ZA HITRO IN UČINKOVITO POMOČ PRI OBNOVI PORUŠENEGA MESTA. EDEN IZMED TEH JE TUDI POZIV SLEHERNEMU OBČANU NASE DOMOVINE ZA VPIS LJUDSKEGA POSOJILA.
PREPRIČANI SMO, DA SE BO VSAK OBČAN ODZVAL POZIVU ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE IN PO SVOJIH MOČEH PRISPEVAL K IZPOLNITVI NASE OBVEZE, DA BOMO VPISALI '
NAJMANJ
100 MILIJONOV DINARJEV
NASA POMOČ BO UČINKOVITA, CE BOMO TO OBVEZO HITRO IZPOLNILI. S TEM BOMO POMAGALI UBLAŽITI KATASTROFO, KI JE ZADELA BRATSKO LJUDSTVO MAKEDONIJE IN MESTO SKOPJE.
POSOJILO KI GA BOMO VPISOVALI OD 25. SEPTEMBRA DO 15. OKTOBRA T. L. JE MOGOČE VPLAČATI V SESTIH MESEČNIH OBROKIH, ZAČENŠI S 1. OKTOBROM 1963. IZPLAČANO BO V 7 LETIH S 6 ODSTOTNIMI OBRESTMI. POSOJILO JE POMOČ, PA TUDI POSEBNA OBLIKA VARČEVANJA!
OBČANI! DELOVNI LJUDJE NAŠE OBČINE!
Z VPISOM POSOJILA POKAŽIMO NASO POLITIČNO ZAVEST IN SOLIDARNOST! NAJ NE BO MED NAMI NIKOGAR, KI BI NE NUDIL TOVARIŠKE ROKE TEŽKO PRIZADETEMU BRATSKEMU MAKEDONSKEMU NARODU!
OBČINSKA SKUPŠČINA IN DRUŽBENO - POLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Ob 20. obletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda v kočevju
FRANC TAURER, PREDSEDNIK OBČINSKE ZVEZE BORCEV IN UDELEŽENEC KOČEVSKEGA ZBORA ODPOSLANCEV, PRIPOVEDUJE O SVOJIH VTISIH
NAROD SI BO PISAL SODBO SAM
Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda od 1. do 3. oktobra 1943 pomeni v zgodovini Slovenčev eno velikih prelomnic. Tisočkrat ogoljufani narod hlapcev je že tretje leto z orožjem uresničeval Cankarjevo veliko misčl: Narod si bo pisal sodbo sam!
Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda pa pomeni tudi novo stopnjo v razvoju narodnoosvobodilnega gibanja, saj je na eni strani uzakonil to, kar je bilo v oboroženem boju že doseženega, pa tudi sprejel sklepe, ki so preko drugega zasedanja AVNOJ dokončno uresničili tisočletni sen Slovencev.
Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju se je udeležilo 650 od 572 izvoljenih odposlancev iz vseh delov Slovenije. Prišli so tudi predstavniki Koroške in Primorske. Preko njih je spregovorila velika večina slovenskih delavcev, delovnih kmetov in inteligence, ne glede na nazorske razlike, v jasnem hotenju in volji: Proč s suženjsko preteklostjo, proč z okupatorjem, proč z vsako obliko tiranije! Kako velika, pa tudi realna je bila ta volja, je dokazal nadaljnji vsestranski napor Slovencev, ki je bil zmagovito zaključen maja 1945 z zmago oborožene revolucije, pa se nadaljeval in se nadaljuje v vseh povojnih letih obnove in zgraditve nove družbe.
Težak, neizprosen je bil ta boj. Mnogi od odposlancev, ki so prispevali svoj delež k temu, da je Kočevski zbor postal to, kar nam še danes pomeni, so v kasnejših letih tudi z življenji potrdili, kar so sklenili v Kočevju. Premnogi dragoceni borci so padli v boju in v letih graditve socializma. Prenehalo jim je biti srce, omahnile so jim roke, obmolknile ustnice. Zato so nam toliko dragocenejše besede prič tega boja, ki še danes žive med nami.
Uredništvo Meščanske skupnosti se zato zahvaljuje tov. Francu Taurerju ,da se je ljubeznivo odzval povabilu in zapisal nekaj spominov, občutkov in razmišljanj ob 20. obletnici zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Za kasnejše rodove bo to zgodovina, zanj — kot za premnoge — pa je to del življenja, na katerega se vedno znova, rad in s ponosom spominja.
Kočevski Rog je skrival pod stoletnimi jelkami številne partizanske bolnišnice, med drugimi tudi lepo Vinico, v kateri sem se zdravil kot težak ranjenec. Kljub pomanjkanju in bolečinam je vladalo v bolnišnici veliko tovarištvo in vedro razpoloženje. Posebno vedro in veselo je bilo, ko je kapitulirala Italija — kljub temu dla smo dobro vedeli: vojne še ni konec in pasti bo morala še nacistična Nemčija. Ob takem razpoloženju smo dobili obvestilo, da je uspeh našega boja tako velik, da je potrebno organi ziratr državno oblast in predstavniško telo, ki bo vodilo boj slovenskegia naroda do osvoboditve domovine. V sporočilu je bilo med drugim tudi navodilo, naj po vsej Sloveniji lizvodimo poslance, ki bodo na skupnem zboru določili nadaljnje smernice narodnoosvobodilnega boja. Za našo bolnišnico, ki je štela preko 1000 ranjenih borcev, sta bila določena dva poslanca. Na predvolilnih sestankih je bilo izbranih 5 kandidatov, med katerimi sem bil tudi jaz. Menda je to bilo 24. septembra 1943, ko so bile volitve. Tričlanska komisija je vsakemu volivcu dala listek, kjer so bila napisana imena vseh 5 predlaganih kandidatov. Volitve so bile tajne; to so bite prve volitve v Sloveniji, na katerih so volivci tajno1 lin brez pritiska Volili svoje pred-
stavnike. Po končanih volitvah je komisija vpričo volivcev preštela glasove in ugotovila, da sva v bolnišnici izvoljena za poslanca sedaj že pokojni dr. Igor Lunaček in jaz. Tovarišem sem se skušal opravičevati, da so ostali kandidati boljši od mene, pa so mi odgovarjali:	»-Med najboljšimi,
smo voiiili najboljše.« Takoj po volitvah sem dobil sporočilo, da se moram odpraviti na odhod na zbor odposlancev. Kje in kdaj bo zbor, tega dne Še nisem vedel.
V	normalnih prilikah pride novoizvoljeni odposlanec z lahkoto na prvo zasedanje parlamenta, zame pa so se začele neverjetne težave. V bolnišnici smo bili običajno ranjenci brez prave obleke, o obutvi ni bilo govora, ker so čevlje rabili partizani v borbenih enotah. Amputirano sem imel levo nogo, desno pa sem imel tudi ranjeno in sem zato imel strašne bolečine, ko sem poskušal hoditi. Vendar: dolžnost je dolžnost! Začel sem stopati na ranjeno nogo in se pripravljal, da odidem na zbor, kamor bo pač potrebno. Se sam ne vem, kdo se je domislil, da se moram potrebno obleči in tako sem dobil obvestilo, noj takoj grem v bolnišnico na Stale, kjer so mi naredili novo obleko. Dobil sem tudi nekoliko lepše bergle — in pripravljen sem bil na pohod.
V	jutranjih urah 1. oktobra
1943 sem dobil konja in skupno s kurirjem odjahal na ce-stot, ki pelje preko Roga v Kočevje. Sele v Kočevju sem dobil obvestilo, da se prične v nočnih urah zasedanje; bo,trajalo verjetno tri noči. Zaradi nevarnosti naj bi namreč bila vsa zasedanja ponoči — ker nemški avtom bi podnevi Kočevje bombardirali. Nestrpno sem pričakoval pričetek zbora. Čeravno sem Skušal ugotoviti, kakšen bo potek zbora, sem bil že ob vstopu v dvorano ves prevzet. Bila je lepo urejena in velika — vsaj meni je bila videti taka, ko pa sem že dve leti partizanil. Dvorana se je hitro napolnila. Zborovanje je začel predsednik OF Josip Vidmar Ko je govoril o pomenu in nalogah zbora odposlancev, se mi je zavest vedno bolj dvigala. Spoznal sem, da sodelujem pri velikem delu in v celoti sem zajel velike uspehe našega boja. Po uvodnem govoru so nastopili zastopniki Srbije, Hr-vatske, Bosne in zastopnik vrhovnega štaba, katerega smo vsi odposlanci sprejeli z veli-' kim navdušenjem. Ura je bila štiri zjutraj, ko je bito s kulturnim programom zaključeno zasedanje prvega dne. Ves čas zasedanja sem prevzet od ve-Mčne zbora in izrečenih besed, pozabil na svojo ranjeno nogo.
Drugi dan zasedanja so prispeli delegati s Koroškega in Primorske, iz krajev, ki so v bivši Jugoslaviji bili izven naših meja, ter se izrekli za ce-
lovitost slovenskega ozemlja. Ta večer je sedaj že pokojni Boris Kidrič poročal o uspehih narodnoosvobodilnega boja od leta 1941 do kapatuladije Italije ter nakazal perspektive za nadaljnji boj jugoslovanskih narodov. Sedel sem poleg angleškega majorja Jobsoma in premišljeval, kakšno krivico nam delajo Angleži in Ame-rikanci s tem, da priznavajo pohleglega kralja Petra in četnike, ki vodijo bratomorni boj in (uživajo podporo Zahoda. Ponosen sem bil na vse, kar je bilo povedanega na zboru. Zato si nisem mogel kaj, da se ne bi javil k besedi in izpovedal svoje veliko zaupanje v narodnoosvobodilni boj in njegovo vodstvo. Hotel sem kot dolgoletni politični komisar govoriti Zbrano in umirjeno. Vendar so mi dolgotrajen aplavz, zbranih borcev, ki prelivajo svojo kri za svobodo in navdušenje nad veličino zbora, čisto zmedli in s solzami v očeh sem ganjen komaj zmogel nekaj stavkov.
Ko smo ob 4. uri zjutraj zapuščali dvorano, sem premišljal: Že bežen pogled v zgodovino našega naroda nam pokaže poskuse posameznikov ali skupin, ki so v zgodovini poskušali slovenskemu narodu dati orožje v roke, s katerim bi sa priboril svojo nacionalno samostojnost. Tako je marčna revolucija leta 1848 našla naš narod nepripravljen in neodločen, da bi izbiral nacionalno svobodo. Skupine naprednih Slovencev so poskušale povesti narod v boje, vendar je bil takrat med Slovenci še prevelik vpliv nazadnjaških krogov, posebno katoliške cerkve, ki je ljudi navajala k hlapčevstvu z izgovorom »Daj cesarju kar je cesarjevega, bogu pa, kar je božjega; boljše življenje te čaka na drugem svetu.«
Tako je slovenski narod Ostal pod tujcem do konca prve svetovne vojne. Iz teh let pa je znanih nešteto poskusov upora proti Avstro-Ogrski in tudi v naši občini je prišlo do krajevnega spopada na Jančah, kjer so se napredni Slovenci spopadli z nemškim »tumfe-rajnom«, ki je iz Ljubljane priredil pohod na Janče.
Po končani prvi svetovni vojni je napredni del Slovencev pozdravil ustanovitev združene jugoslovanske države pod imenom SHS. Ta državna tvorba pa našim narodom ni prinesla tistega, za čemer so stremli naši napredni ljudje. Moščansiki politiki s kraljem
Petrom na čelu so mislili najprej na svoje osebne koristi, na ostale pa so pozabili. V naši državi je zavladala beda. Foiitiki in generali so se udinjali tujemu kapitalu, ki je dejansko gospodaril v bivši Jugoslaviji.
Poleg ekonomske bede so narodi Jugoslavije tudi nacionalno bili zatirani in izigrani za ideale, ki so jih stoletja gojili vSi napredno misleči ljudje. Vendar je napredna misel za odpravo bede in enakopravnost narodov vse krepkeje tlela. Na čelu boja proti zatiranju in za pravice duhovnih ljudi je stopila komunistična partija, ki je v najtežjih okoliščinah in je z velikimi žrtvami vodila boj proti diktatorju ter pripravljala smernice za boj. Vsi zverinski uboji vladajoče klike proti komunist, partiji so bili brezuspešni zaradi odločnosti, s katero so komunisti stopali v boj. Ves propagandni aparat — od cerkvenih pridig do radia in časopisa — je blatil KP in strašil ljudstvo pred komunisti. Komunisti so bili ožigosani kot anacionalni elementi. Toda kaj se je zgodilo? Ko so Jugoslavijo aprila 1. 1941 napadli nacistična Nemčija, Italija in Madžarska, so komunisti šli branit svojo domovino. Komunistična partija Jugoslavije je povedla naše narode v boj proti okupatorju in tako se je porodil vseljudski upor. Narodi Jugoslavije so goloroki šli v boj proti moderno oboroženemu o-kupaitorju ter izbojevali zmago, ki nam je omogočila, da se je danes sestal v Kočevju prvi parlament slovenskega naroda. Koliko tovarišev sem srečal na zboru, s katerimi sem se srečaval že pred vojno. Od leta 1922 so me kot mladinca seznanjali z idejami Marxa, Engelsa in Lenina in mi začrtali pot, ki me je pripeljala na kočevski zbor. Sedaj že pokojnega Borisa Kidriča sem spoznal v zaporu leta 1933. Z Borisom Ziherlom sva nahitro preletela čase, ko sva bila v zaporu; prav tako s Francetom Sterletom. Spomnil sem se dogodka leta 1936, ko je Ivan Maček vodil ilegalni sestanek v zvezi z občinskimi volitvami v Polju. Razgovarjal sem se s sedaj že pokojno Angelco Ocepek o uspehih, ki jih je rodila naporna in z žrtvami posuta pot naprednih ljudi v bivši Jugoslaviji. Ponosen sem bil, da tudi moja prelita kri ni bila zaman.
(Nadailj. na 7. strani)

Iz sklcirke Božidarja Jakca, udeleženca Kočevskega zbora odposlancev slovenskega zgoraj Boris Kidrič med govorom, spodaj Josip Vidmar in del odposlancev.
narod*”'
((Nadaljev. s 6. strani) Zvečer 3. oktobra (ob 21. uri) se je pričelo zaključno zasedanje. Zbor je sprejel več odlokov in sklepov ter izvolil izvršni odbor in delegacijo za 11. zasedanje AVNOJ.
Med najvažnejšimi skepi so bili tile:
—	Mobilizirti je vse ljudske in materialne sie za uničenje okupatorja in domačih izdajalcev;
—	narodnoosvobodilna vojska Slovenije je sestavni del narodnosvobodilne vojske Jugoslavije;
—	del Koroške in Primorske se ponovno priključi k Sloveniji;
—	Slovenija je v okviru Jugoslavije državna oblast z enotnim vodstvom.
Po tridnevnem (nočnem) zasedanju se je končalo v zgodovini slovenskega naroda največje dejanje, s katerim je svet zvedel za dejansko stanje in bodočo pot slovenskega naroda.
Drugo zasedanje AVNOJ je končno potrdilo željo in voljo večine jugoslovanskih narodov in sprejelo zgodovinske sklepe, ki so omogočili osvoboditev Jugoslavije.
Po končanem zboru sem se vrnil v bolnišnico. Ko sem prišel med ranjene tovariše, so mi najprej čestitali, da sem bil izvoljen v izvršni odbor SNOS, nato pa so želeli zvedeti vse, kar se je dogajalo na zboru. Podrobno sem jim moral pripovedovati o referatu, ki ga je Podal Boris Kidrič. Ranjenci so z odobravanjem sledili moji pripovedi in se zanimali za razna vprašanja. Z navdušenjem so sprejeli vest, da so na zboru sodelovali zastopniki iz vse Jugoslavije. Podrobno so hoteli vedeti, kako bo brejena bodoča Jugoslavija, kako bo g kmeti in z delavci. Zanimalo jih je, če bo denar Se plačilno sredstvo in kaj bo s cerkvijo, ker se je visoki kler bdločil za okupatorja. Na vsa vPrašanja sem odgovoril po-nbsno, kot da je to nekaj mojega. Težave mi je povzročil je tovariš, ki je hotel vedeti, Kje je spravljena zaloga hra-ne> za katero je Boris Kidrič v Poročilu dejal, da jo imamo 2a šest mesecev. Odgovor sem jjm ostal dolžan. Čeravno ni bilo vsem jasno, so bile v teku nenehne razprave, ki so tra-do II. zased. AVNOJ, borci so težko priča-da se jim zacelijo rane. Želeli so čimprej V edini-n, da s podvojenimi močmi Poženejo okupatorja in ures-'eijo sklepe kočevskega zbo-« odposlancev in AVNOJ dru-Ka zasedanja.
Franc Taurer
*anjen?
kovali,
Pisma
Bralcev
RESNICA JE DRUGJE
Pisec članka Redka izjema (prejšnji št. Msk zelo jasno izpoveduje, da ni redni Obiskovalec kina, da ne spremlja programa v našem kinu in da sploh ne pozna načina poslovanja našega podjetja ter motivov, ki vodijo dejavnost v našem podjetju. Njegova trditev, da smo v kinu pred Viscontijevim filmom (Roc-co in njegovi bratje) in za njim predvajali same kavbojke, kriminalke in ljubezensko osladne filme, ne drži. Naj povemo tudi, da vsi kavbojski filmi, ki smo jih do sedaj predvajali, le niso bili slabi (n. pr. Konjeniki, Črni narednik, Alamo itn.); ogledali si bomo tudi RIO BRAVO. V vseh 132 filmov smo uvrstili le osem tvesternov.
Kriminalnih filmov je bilo več, a tudi ne slabih; naslove filmov naj si pride pisec ogledat v naš arhiv.
Fantastična filma sta letos na sporedu smo dva. Izmed filmov, ki so piscu sestavk pri srcu, pa smo v naš pisani spored uvrstili tudi lepo število odličnih družbeno-kritičnih, social-alnih dram, tragikomedij, dobrih komedij in del znanih režiserjev dobrih filmov. (Seznam in imena teh filmov bi bila preobširna, če bi hoteli vse napisati.) Ali je potem izbor filmov resnično slab? Pri tem bi radi opozorili pisca, da navadno pri tovrstnih filmih ni veliko gledalcev — razen redkih izjem (Nuna, Najljubši učenec,) ker so pač zahtevnejši. Znano pa je, da je ogromna večina prebivalcev Most, Kodeljevega in okoliških naselij delavcev in uslužbencev, ki pretičijo skoraj ves dan pri trdem delu, pri katerem se Že srečujejo z mnogimi problemi; zato- je popolnoma razumljivo, da si želijo razvedrila in ne težkih filmov. Vsekakor bi radi predvajali realistične in vzgojne filme, želeli bi le, da bi med publiko naleteli na
boljši sprejem. Dejstvo pa je, da gledalci zaenkrat rajši gledajo lažje filme, da se ob njih sprostijo, a jim mov tovrstnega žanra pri zaradi slabega izbora fil-naših distribucijah ne moremo nuditi kdo ve kako dobrega izbora.
(Nadaljev. prihodnjič)
Odgovor na članek Redka izjema, ki smo ga objavili v zadnji številki MSK, se nam zdi nadvse razveseljiv, ker se z njim — u-pajmo tako — odpira v našem listu polemika. Zal se tovariš Štrekelj v odgovoru vse preveč loteva le pisca omenjenega članka, medtem po se vse premalo spopada z resnično problematiko kulturne kinematografske politike ki je — sodeč tudi po njegovem pisanju — vendarle problematična in zahteva temeljito obravnavo.
Uredništvo MSK se ne misli spuščati v debato, kateri od naštetih filmov v od-voru so kljub vsemu zares kvalitetni, ker bi nas vsakršna idejno-estetska analiza zdaj pripeljala predaleč, pač pa na osnovi gradiva, ki se je nabralo v tej zvezi doslej, ponovno poudarja skomercializiranost tako naše celotne kinema-tograske mreže kot kina Triglav še posebej, obenem pa seveda tudi possledice, ki so zaradi tega nastale Okus meščanske publike je namreč sodeč po filmih, ki gredo v kinu Triglav v promet, očitno na zelo nizki stopnji, medtem ko je potreba tega občinstva po kulturni zabavi minimalna, kar je vsekakor moč pripisati predvsem kinu Triglav — edinemu kine-grafskkcm podjetju, ki deluje na tem območju in ho-
Odgovor
uredništva
te ali nehote oblikuje tudi okus občinstva. Uredništvo uvideva seveda tudi objektivne težave, ki so z našo potrošno kulturo nastale še zlasti na kinematografskem področju, toda še vedno je prepričano, da tem objektivnim zakonom ponudbe in povpraševanja, ki ji v kulturnih institucijah ne
bi smelo biti mesta, lahko tako ali drugače stopimo na pot.
Pričakovati je torej bilo, da bo tudi tovariš Štrekelj, ki mu omenjena problematika ni in ne more biti tuja, zavzel do problema enako stališče in ne obrnil svojega odgovora predvsem v obrambo lastne hiše, ki navsezadnje v danih okoliščinah niti. ne mora biti drugačna, kot je. Problem je širši — spregovorimo torej o njem bolj na široko. Uredništvo MSK pa zaenkrat tako kot ob objavi prvega članka želi predvsem lo, da bi (spregovorili o njem tudi sami obiskovalci kina Triglav in vsi tisti, ki jim je kulturni razvoj meščanske skupnosti pri srcu.
Uredništvo MSK
ZAKAJ TAKO?
Spoštovani tovariš
urednik!
Na Zaloški cesti sta dve mesnici: poslovalnica Emone in poslovalnica Tovarne mesnih izdelkov. Nedvomno je druga bolje založena, čeprav je mesnica poslovalnice odprta ves dan. Zato je tudi naval na drugo mesnico večji. Problem pa se začne pravza-že ob malici, ko poslovalnica Emone nima niti svežih niti mesnih izdelkov iz zaloge prejšnjega dne. Redko se zgodi, da potrošnik dobi ob devetih hrenovke in safalade, ljubljansko sa~ lamo itn. Ljudje prihajajo, negodujejo in čakajo v drugi poslovalnici, ki je dobro založena. Neprimerno huje pa je opoldne, ko je druga poslovalnica zaprta, ljudje, ki sc vračajo z dela, pa se ustavljajo v poslovalnici Emone in največkrat ne dobijo mesa, ki bi ga želeli. Posebno so prizadete delavke, ki mesa zjutraj še ne morejo kupiti, po delu pa imajo tu pravzaprav edino možnost. Ko so mesnice podražile meso, smo slišali poleg drugih utemljitev tudi to, da bo odslej vseh vrst mesa dovolj. Koliko časa je že minilo od podražitve, toda mesa je največkrat še manj! Gospodinje bi vedle povedati, kolikokrat dobe teletino ali svini-no. V poslovalnici Emone skoraj nikoli!
Zanima me, kakšen pomen ima dežurna mesnica, če rie more ob vsakem času postreči s tem, kar potroš-
Rimske in staroslovanske izkopanine v Križevski vasi
‘Ste slišaii. da so v Križe Ve? Vasi ,rLa^tt rimske grob ^ ^ oinc''an vprašal st bilo .rT^v&tm. “■Imenitno So dorf! bi	si	to ogledali,«
da	sarr»	pa sem sklon
gUj JP.PEri priliki skočim p D?* ^ .zanimivost, bridoi Knževske vasi najla od noiJi? mimi. gozdni p< senCl .“koga proti vzhodu, k- hiirJT’ P°ldi-uga ura h K	‘dtom prišel t»
šal j. *’Vfike vasi?« sem vpr bij^ sen'00’ k* to skrbno gr tlite-'	kar tja gori pr
iSČ1 ‘PrejeTS-’ 1X10 Je pl
tom uvidii ‘n Pogostil. Tal mož.!lda ^ bo ta p §o Povedi 130 d<)m£too rru ^blY‘.sva , XT\ razkazal. K j^^očela. Vendar se
to«, kra^,u opravičiti »za ,
^kaj	goste« in mi ,
Hstov v
po dom;
pni Moravčah«.
Nastanek vasi sega v dobo, ki so bili v naših krajih še Rimljani. Konec prvega stoletja našega štetja je stala na mestu, kjer je danes hiša, rimska vila. Sezidati jo je dal najbrž kak upokojeni rimski vojak. Pred desetimi leti je del temeljev in tal odkril sedanji gospodar Ivan Vodnik. Leto prej pa je Vodnik odkopal rimski nagrobni spomenik, ki naj bi bil na grobu lastnika vile. To je bila prva znana naselbina na ozemlju Križevske vasi. Pozneje je bila rimska vila uničena in v njene razva-linen so pokopavali na novo naseljeni prebivalci svoje mrliče. Prav kameni ta rimska krsta je dala povod za tako mišljenje. — V njej so našli okostje in nakit staroslovanskega porekla nekako iz desetega stoletja. Kje naj bd naši davni predniki stanovali, tega pa se ni dalo ugotoviti. Najstarejše ustno izročilo pravi, da so bile v vasi tri domačije: Kumrova, Krač kova in Po vir kova.
V 15. stoletju so na mestu današnje “Vodnikovine« zgradili poznogotsko cerkev, Id je imela v zidovih ostanke rimske vile. Okrog nje je bilo močno obzidje. Po nekem drugem ustnem izročilu sta 'bili v 16. stoletju cerkev in vas popolnoma porušeni. Po tej katastrofi vas kakih 200 let ni narasla niti za eno hišo. Sele okrog leta 1800 je postavil Vodnikov Martin iz Zaloga pod Sv. Miklavžem svojo leseno bajto. Bil je mežnar in to ime je pri hiši ostalo. Sin Ma-tež je zgradil na istem mestu pol zidano pol leseno hišo, ki jo je njegov sin Tone — ded današnjega gospodarja — še popravil. Naslednik Andrej je postavil celotno zidano hišo. Zgradil je tudi svinjak in odkril cerkveni zid. Ivan je pri kopanju temeljev za poglobljeni svinjak naletel na kame-nito krsto brez palmova.
Prišla je vojna in okupator je Križevsko vas avgusta leta 1944 požgal; le cerkev je ostala. Vodnikovi so se preseflili k
sorodnikom v Ihan, po vojni pa so se vrnili. Ivan Vodnik je postavil barako med današnjo hišo in gospodarskim poslopjem ter pričel misliti na graditev novih objektov. O odkritjih je takoj obvestil arheologe, ki so organizirali izkop nekaterih vrednejših predmetov. Nekaj so jih odpeljali v muzej, krsto pa je Vodnik zakopal v zemljo pri stopnicah. Rimski nagrobni spomenik in druge« kamenite predmete je vzidal v hišo in gospodarsko poslopje.
“Vidite,« mi je pokazal načrt, »piva pozidava je bila že okoli leta 100; druga je bila gradnja cerkve v 15.. stoletju; tretje pa je bilo zidanje mojega prednika, ki je tu zgradil 1801. leta bajto. Potem smo zadali še do leta 1944, ko so nam domačijo požgali. Po drugi svetovni vojni pa sem pričel graditi tudi jaz. Tede modre črte pa ponazarjajo ostanke zidov neznanega porekla in starosti.«
— Pa imate kako ustno izročilo o kulturnem življenju
nik želi! Da se razumemo: prepričana sem, da je de-* žuma mesnica potrebna, toda založena s tistim mesom in tistimi mesnimi izdelki, ki jih iščemg. Navsezadnje — upam, da mi nekoliko lokalisti enega sklicevanja ne bo nihče zameril — je to celo naše meščansko podjetje!
Še nekaj bi rada vedela: ko je bilo meso podraženo, so nam zagotavljali, da se mesni izdelki -nte bodo podražili. Pa so se: le bolj na tiho, mimogrede. Zgodilo se je, da sem kupovala kranjsko klobaso in odštela 120 dinarjev. Pa so se začudili: “Ej, saj stane vendar 155 dinarjev!
“Seveda, saj so se podražili vsi mesni izdelki.«
Res je! Bi ne mogli čuti tudi kakega opravičila?
M. Lobnik, Ljubljana Prvomajska 13
Redko se zgodi, da katera naših poslovalnic ne bi imelaže dopoldne na zalogi svežih mesnih izdelkov, To velja tudi za hrenovke in safalade, o katerih bi mogli prej reči, da govori kvaliteti naše ponudbe v prid, če jih v naših trgovinah ni mogoče dobiti ob vsaki uri, ker jih pripravljamo za sproti in ker odjema pač ne moremo preračunati do kilograma natančno.
Prav tako bi si upali odklanjati očitek, da v naših poslovalnicah ni vedno na zalogi dovolj svežega mesa. Govedine in teletine dobavljamo že dalj časa v docela zadostnih količinah, res pa je, da nam primanjkuje svinine, ki je zadnja leta ni več dovolj niti v krajih z dosti močnejšim preskrbovalnim zaledjem te vrste mesa, kakor je naše.
Na račun podražitve mesnih izdelkov pa bi želeli zapisati samo naslednje: Nemogoče je, da se ne bi podražili mesni izdelki, če je bilo nujno podražiti meso: dejstvo je celo, da cene neaterih artiklov mesno predelovalne industrije še niso ekonomske.
V naslednjih mesecih pričakujemo izdatnejši priliv tudi svinine in bi hoteli našim odjemalcem zagotoviti, da si bomo še zlasti prizadevali vse naše poslovalnice, in meščansko še posebej, preskrbeti z vsem potrebnim blagom.
Uprava MPM Ljubljana
vasi, sem vprašal prijaznega možaka.
“Do prve svetovne vojne smo imeli praznovanja le ob porokah in žegnanjih. Po vojni smo imeli zasilni pouk dvakrat tedensko; 1. 1929 smo dobili stalnega učitelja. Dve leti pa je tudi stalni “fajmošter«. Potem smo dogradili novo šolo in dobili še enega učitelja. Ustanovljenih je bilo več prosvetnih in športnih društev, tik pred 2. svetovno vojno, pa tudi vaška godba. Planirali smo vodovod in cesto do vasi, v zamisli pa smo imeli tudi pošto, zgraditev prosvetnega doma in ustanovitev lastne fare, pa je vse skupaj preprečila vojna.«
“Ve, kar sem našel ob izkopavanjih, sem spoštljivo spravljal in večino predmetov sem oddal.«
— Pa so vam kaj plačali zanje? sem še naprej tiščal vanj.
“Nič, pa tudi zahteval nisem, Obljubili so, da mi bodo nekaj dali, pa ni kar nobenega glasu«
S tako prijetnim možakarjem bi se kar naprej pogovarjal, pa je šel pokladat živini; kljub nedelji kmet ni piost-
Si Ji V MOSTAH Z NOVO ŠOLO SPLOH KAJ IZBOUŠALO?
IZJEMEN POLOŽAJ DVEH SOSEDNIH SOL ZAHTEVA TANEK POSLUH
Da in ne! Osnovni šoli sta namreč spet samo dve, kakor sta bili v stari Jugoslaviji: Ketteja in Murna in Vide Pre-garčeve. Pač zato, ker se je v nekdanjo osnovno šolo Maksa Perca vselila gimnazija. Premik ža osnovne šole bo občuten šele ob dograditvi o-snovne šole v Novih Jaršah, ki bo vključila del otrok šole Vide Pregarčeve, ta pa otroke z one strani Ljubljanice, ki sedaj preko prometne Zaloške ceste in celo čez 2 železniška prehoda hodijo na Kodeljevo. Vendar bodo morali ti otroci tudi potem čez prometno ulico, namreč Pokopališko, in prav tako čez železnico; to pa je že star problem — vendar istočasno akutno nov in se vleče kot rdeča nit ter narašča, dokler ga nekega dne ne bodo rešili. Kakor hitro pa bo rešen, bo nemudoma sprožil nekega novega, ki se bo odprf še z večjo silovitostjo in nujnostjo. Vse po istem bridko-lepem spoznanju: kadar že nekaj imaš, šele vidiš, kaj vse ti manjka!
PROBLEM VARSTVA OTROK
PO POLETNEM £ATISJU SPET V OSPREDJU
Prosvetni delavci, ki delajo na v osnovni šoli Ketteja in Murna, so samo del zagotovila za uspeh. Po anketi, ki jo je razpisala šola, je 150 otrok brez varstva v času, ko sta zaposlena oba starša. Poleg neštetih vzgoj. problemov pomeni tudi to predvsem pomanjkljivo kontrolo učenja doma in zaradi tegi premalo domačega dela. Kontrola domačega učenja in uspešno izpolnjevanje domačih nalog pa sta
vsem učencem potrebna od prvega do zadnjega leta osnovne šole. Problem vzgojno-var-stvene ustanove, ki je bila sočasno z osnovho šolo planirana kot nekak del šole, je čeda-Ije nevzdržnejši. Starši s Kodeljevega nimajo kam z otroki; takih staršev in samemu sebi prepuščenih otrok pa je z vsako novo vselitvijo več. Da bi vendarle nekoliko omilili pritisk staršev, ki nenehno sprašujejo in si žele take varstvene ustanove, preurejajo na pobudo društva prijateljev
mladine soc. zveza in krajevna skupnost Kodeljevo 2 sobi v stavbi kina Triglav, kjer bi se približno 30—40 »osamljenih« otrok pod kontrolo pripravljajo na šolo, dobivalo kar zraven v že obstoječi varstveni ustanovi hrano, odhajalo od tod v šolo in se tudi po zaključenem pouku spet vračalo sem. Rešitev je namenjena le učencem naj nižjih razredov, medtem ko bodo večje morali starši pošiljati v dom Angelce Ocepkove, ki bo odprt v pozni jeseni. Prostori in rešitev ni najidealnejša, toda hvalevredno in olajšujoče je vsaj to, da se vendarle nekako rešuje.
STARE IN NOVE SKRBI OB
začetku Šolskega leta
NA OSNOVNI SOLI KETTEJA IN MURNA
Domneva, da ima malo šol tako idealne pogoje za delo kakor šola Ketteja in Murna na Kodeljevem, bo nemara kar držala. Sama zase je, odmaknjena od hrupnega prometa in z zelenico od ene in druge ceste. Najbližje je park na Kodeljevem s športnimi igrišči Slovana, še bližja soseda pa bo visoka šola za telesno vzgojo, ki bo odprta v oktobru. Po izgledu in po pomenu bosta to dve imenitni sosedi, ki si bosta morali sosedske odnose tako urediti, da bosta druga od druge kar največ pridobili.
No, spoznajmo se z življenjem šole, ki jo že imamo in poznamo: Zrasla je na velikem, skoraj neokrnjenem prostoru. Ob neki priliki, ko sem morala prvič v staro šolo Maksa Perca, sta mi otroka rekla, da ni »-kaj prida videti«, toda novo sta mi v začetku šol-
skega leta 1961-62 pokazala s tistim samoumevnim navdušenjem mladih lastnikov, ki so tako srečni, da se ne zavedajo, s kakšnimi žrtvami so to šolo dobili. Starši, ki smo takrat previdno romali gor in dol po gladkih in velikih bleščečih vežah, smo razmišljali, če je sploh kdo od nas hodil v tako lepo šolo. — Danes, po treh letih, je šola še prav taka, le bolj domača. Tudi starši smo se je navadili, ni nam več prelepa, skratka — taka je, kot skoraj vse nove šole.
TUDI PRETESNA JE ŽE
Ob otvoritvi je sprejela o-krog 960 otrok, letos pa že 1020. (Število niha, kakor se menjavajo učenci v prehodnem domu na Kodeljevem). Soli se pozna, da so se letos vselili stanovalci v stolpiče, bloke in vrstne hišice na Kodeljevem. To bo občutila tudi naslednja leta, ker Kodeljevo še ni zazidano. Toda šola je že v svojem tretjem šolskem letu morala v tretjo izmeno. Prve razrede je vrinila v opoldanski čas od pol enajstih do tričetrt na dve. Tak pouk, ki ima neznosno plat, da je v učilnicah, ki so jih pravkar izpraznili predhodni razredi in jih takoj ob dveh spet napolnijo popoldanski učenci, je še okrnjen za 4 ure tedensko. To je pa že kar več kot en učni dan, ki ga imajo prvošolčki. Sola si pomaga, da krpa četrto uro s telesno vzgojo, oziroma zdaj še z zadrževanjem zunaj. Telovadijo pa največkrat kar v vežah, ker je tudi telovadnica prezasedena in tudi višji razredi izkoriščajo avlo za telesno vzgojo.
Morda še večji, čeprav ne tako širok, je problem 15 o-trok, od teh 12 prav s Kodeljevega, ki jim je potrebna pomožna šola. Ta je ustanovljena v Polju in starši morajo sedaj svoje otroke spremljati v Polje in jih po končanem pouku hoditi tja zopet iskat. Prizadetost teh ubogih staršev je tako dvojna. Za rešitev te nadloge bi bila potrebna spet dva prostora, ki ju sedaj in-tevzivne iščejo. Pedagoge za pomožno šolo bi preskrbel zavod za posebno šolstvo. Želimo, da t»i tudi ta dva prostora uspelo kmalu najti.
Novost, ki jo je šola v le-
tošnjem letu uvedla, je predmetni pouk v vseh petih razredih. Uspeh bi se naj pokazal pravzaprav šele drugo leto, v tako imenovanem dozdajšnjem kritičnem šestem razredu. To je namreč razred, ki je v njem doslej učenec »•padel« iz petega, kjer je imel samo enega učitelja, v absolutni predmetni pouk. Ta preskok je bil očitno prehud; razen slabih uspehov je vedno padla tudi disciplina. Z letošnjim Šolskim letom pa imajo peti razredi svoje razredničar-
ke, ki poučujejo v svojem razredu neke predmete in iste predmete še v paralelnem petem razredu. Tako si 4 razredničarke petih razredov dele dlo, dodatni predmetni učitelji pa poučujejo še angleščino, glasbo, telesno vzgojo, likovni in tehnični pouk. Prav zaradi take delitve dela je šola izdelala tak načrt, da bi imeli vsi peti razredi istočasno pouk, zato pa tudi vsi tretji in četrti razredi. Vendar- so na prošnjo staršev to zamisel o-pustili. Razredničarke, ki bi ob pouku v istem turnusu kar hodile iz enega petega v drugega in tako naenkrat opravile svoje ure, morajo zdaj svoje delo cepiti in prihajati dopoldne in popoldne. Starši pa so zdaj seveda zadovoljni kajti če bi ostalo ob prvotni zamisli, nekateri svojih otrok ne bi srečali tudi ves teden.
Izvenšolska dejavnost v raznih krožkih je otežkočena zaradi prezasedenosti šolskih prostorov. Kljub dejstvu, da bi marsikateri otrok, ki je doma brez uspešne kontrole in se prepuščen samemu sebi potika po ulici, lahko v izvenšolski dejavnosti uspešno sodeloval, bo ta okrnjena vsaj tako dolgo, dokler se ne bo šola sprostila — to je z novo jarško šolo.
Dvorišča za šolskim poslopjem do letos niso izkoriščali, ker ni bilo urejeno, šola pa za ureditev ni imela sredstev. Ob letošnji gospodarski razstavi meščanskih podjetij pa so razstavljale! ta prostor uredili in šola je takoj prilagodila odmore, da bi tretjo uro pošiljala otroke na dvorišče za šolo. Osuplost, da bo morala dvorišče deliti z visoko šolo za telesno vzgojo,? dokazuje bodisi to, da je bila slabo informirana ali pa da je sama preozko gledala na ta prostor.
Kakorkoli je že bilo, dejstvo je, da ne kaže ugotavljati, kdo je bil prej tu, kdo morda celo prej v načrtu, katerih uporabnikov je več in kdo te prostore bolj rabi, ker je za to pač prepozno. Po razdelilnem načrtu bi naj ostalo šoli od razpoložljivih 34 metrov 16 metrov v dolžini ok. 100 metrov. Za šolsko telovadnico Ketteja in Murna pa bi ta prostor razširili morda za kakih 22 metrov. Za telovadnico bi torej šola morda le mogla urediti igrfšča, ostali prostor pa bi uporabljala za zadrževanje otrok v odmorih. Dejstvo je namreč tako, da je ob visoki šoli premalo prostora za specializirana igrišča in jih nikjer drugje ne morejo urejati kakor prav na prostoru proti šoli Ketteja in Murna. Pravzaprav pa bi bila vsa ta igrišča, vključno z ureditvijo športnega parka Slovana, velika baza za vsestransko športno delovanje. Jasno, da bi vsaj ta športna igrišča v dokajšnji meri služila tudi osnovni šoli Ketteja in Murna in torej ne bi smela več čutiti, da je kakorkoli prikrajšana. Ob dobrih sosedskih odnosih bo imela prav ta šola edinstveno priložnost izkoriščati športne naprave, ki jih najbrž nobena druga šola nima, gojenci visoke šole za telesno kulturo pa bodo najbrž prav tako radi o-pravljali vzorne ure z učenci osnovne šole Ketteja in Murna. Ce pomislimo, da ima ta šola samo eno telovadnico, ki je premajhna, nova šola pa bo imela kar tri in plavalni bazen ter športna igrišča na prostem, je samo želeti, da bi bilo njuno sodlovanje kar najtesnejše. Živa meja tako ne bi ničesar ločevala, temveč le delila prostor v prosta oziroma namenska športna igrišča.
PIONIRSKA
POTA
Nadaljevanje s L strani
drugih občin, ki žive v rejniških družinah na področju naše občine. Zaskrbljujoča rast števila rejenčkov pa narekuje tudi preventivo. V materah je 'treba krepiti pozitivna čustva do otroka, prikazati jim je treba škodljive posledice od-dvojitve — in domenili smo se, da bo naša skupna skrb iskanje ugodnejših rešitev za mater in za otroka, kot je to rejništvo ali celo zavodska skrb.
Ce pa že pride do rejništva, je škoda tem večja, čim mlajši otrok je dan v rejo. Za duševno zdravje in razvoj otroka je namreč nujno toplo, intimno vzdušje. Ce tega ne moremo ustvarita med materjo in otrokom, otrok počasneje reagira, dlje časa n. pr. moči in hoče biti nošen, odbija hrano, nemirno spi itn. To pa so vse vzroki za kasnejše motnje, ki pogosto vodijo do različnih prestopkov, nervoz in celo kriminalitete. Vse to lahko blaži dobra rejniška družina, ki naj bo po možnosti tako blizu matere, da ta lahko svojega otroka čimvečkrat obišče in tako omogoča njegovo vsestransko, predvsem pa tudi čustveno rast. Zato bi bilo treba misliti na organizacijo mreže dobrih rejnikov tudi na področju naše občine, kajti tako bo otrok dobil čimveč ljubezni in občutka varnosti, ne bo se čutil oškodovanega in prizadetega zaradi izgube ali zanemarjanja staršev," kar vse negativno vpliva na izoblikovanje njegove osebnosti in značaja.
Na gre nam torej samo za to, da bi bili izpolnjeni vsi pogoji, ki morajo odgovarjati novemu zakonu o rejništvu, temveč težimo predvsem za čim lepše, prijetnejše in topi® odnose med rejniki in rejenčki, da bo otrok zadovoljen v telesnih, predvsem pa v čustvenih potrebah.
Patronažne sestre so sc strinjale s temi ugotovitvami in so se podrobneje zanimale za novi zakon o rejništvu. To pa je tudi poroštvo za uspeh: v’ sodelovanju s čimveč službami, ki jim je neposredna ali posredna skrb naš otrok, bomo prav gotovo hitreje in a-spešneje delali.
Tovarišici ravnateljici lcp<* hvala za ljubeznivost. Zavod je sicer mlad, vendar je %e doslej kar krepko zaoral in s® lepo uveljavil. Občani vcdn° pogosteje prihajajo k socialnim delavcem in ta jim posvečajo vedno več individualh® pozornosti. Pa tudi nekatere delovne organizacije že ved® poklicati zavod — ta za inf®1'' macljo, ona za nasvet glede s°' cialnih problemov, ki nastaj8' jo pri njih. Tako je že dosl®j zavod ne samo opravičil sV®J obstoj, tfnnveč dokazal, k,lC. potreben je bil kot samost®!' na ustanova.	.
Skrbi, potrebe in težave seveda tolikšne, da je nSš P1?. spevek le delček delovat1!^ zavoda za socialno del®! drugih pa bomo še pisali.^
PIŠI NAM KDAJ KOLI NASLOV MSK, OB LJU®' LJANICI 42, TELEFONI' RAJ VSAK PETEK OD l1' DO 13. URE NA ST. 37^»
moščanskA,
Izdaja ObO SZDL Moste ■ Polje — Odgo^gic urednik Bogdan ^^urrnr^e^e CZP »Kočevski tisk«