143. številka.
Ljubljana, vtorek 26. junija.
X. leto, 1877.
SLOVENSKI NAROD.
Ishaja vsak dan, izvzemii ponedeljke in dneve po praznicih, ter veljft po polti prejeman za avitro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld. ■a 6etrt leta 4 pld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje n« dom se računa 10 kr. sa mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in is dijake velja sniiana cens in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr..  po polti prejeman za Četrt leta 3 gid. — Za oznanila so plačuje oi četiristopno petit-vrste 6 kr., Če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U r od niš t v o Je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opra/ni It vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Telegrami „Slovenskemu Narodu".
Peterburg 25. junija. Oficijalno. Rusi so prešli črez Dunaj, najprej mej Galacem in Rcšahom z 10 konipanijami, katerim je 3300 Turkov z dvema kano-noma nasprotovalo. Rusi so izgubili 138 mrtvili in ranjenih.
Peterburg 25. junija. General Zi-merman je z regimentom Nerodinskega vmarširal v turško tvrdnjavo onkraj Dunava, v Mač in. Sprejet je bil od bul-garskega duhovenstva, krščanskega prebivalstva sijajno v procesiji s svetniškimi podobami in s petjem.
Peterburg* 25. junija. Ruski parobrod „Konstantin" je uničil in na dno morja probol štiri turške trgovske ladije na morskej obali Anatolije. — Ruski parobrod „Vladimir" je ujel na rumelijskej obali turško brigg-ladljo „Dachri" s 16 možmi vred. — Pri Kar s u sta dva turška bataljona z baterijami iz tvrdnjave oblegajoče Ruse napala, a bila odbita od Rusov. — (Jete turških Kurdov so napale iz Vana Ruse v Bajazidu in jih cer-nirale. Ali ruska posadka v Bajazidu jih je odbila. — V Abhaziji je bilo več bojev ugodnih za Ruse.
Bukarešt 24. junija. Turki so onkraj Dunava uže zapustili Tulčo in Isačko in so se potegnili proti H i r š o v i.
BrailOV 22. junija. Okolo 3000 Rusov je po noči od četrtka na petek prestopilo črez reko Dunav. Kozaki, konji in kanoni so bili prepeljani na plavili, ki so bi s strelbami obskrbljeiii, pešci pa so se na barkah prepeljali Ko so prišli na turški breg, nijso šli Rusi ob Dunavu nego so mahnili v notranje, v goro, in so zavzeli po ostrem in trdovratnem boji s turškimi baši-bozuki visočine nad Macinom. Roj je trajal od ranega jutra do poludue.    Vzetje Mačina se pričakuje.
Pariz 23. junija. „Corr. llavas" poroča iz Rrailova 22. junija zvečer, da je 6000 Rusov prestopilo Dunav in da se je turška posadka iz Mačina umeknila. Ruski most črez Dunav pri Rrailovu je gotov.
Peterburg 23. junija. Močni ruski oddelki so včeraj mej lialacem in Brailo-vom črez Dunav prešli s sijajnim vspe-hom. Car je obiskal provizorično vojaško bolnico v Galacu, kamor so bili preneseni oni, kateri so bili pri prehodu Dunava ranjeni.
Bukurešt 24. junija. Izguba Rusov pri odrivanji Turkov iz Mačina znaša 50
mrtvih in 150 ranjenih, mej temi več oficirjev.
Carigrad 23. junija, Oficijalna depeša javlja: Rusi so porabili to, da je malo turške vojske v Dobruči, in so v Velikem številu prešli preko Dunava mej Macinom, Isakčo in Karabacem. Turki so se od kraja ustavljali, ali ker nijso bili mnogoštevilni, morali so se potem nazaj pomakniti, in Rusi so nadaljevali prehajati črez Dunav. Torej je velika bitka pričakovati.
Cetinje 2 3. junija. V sredo je šel Sajib paša ob Bjelopavlovičih, da se združi z Sulejmanom. Črnogorci so ga pustili do Zdrebabka, udarili na Turke iznenada, razbili in gonili jih do SSpuža. Mrtvih Turkov je nebrojeno, 1150; Črnogorcev preko 40. Uže šest dnij je boj okolo Ostroga. Četrtek zlomljeni na ostroških visovih so padali Turki z velike strmine. Bili so potisneni z vseh svojih položajev. Poginilo je na tisoče Turkov. Črnogorci so vzeli mnogo pušk, sabelj, hrane in municije. Zašli so Turkom za ledja in razdvojili jih od Nikšiča. S puška vojska dobiva neprestano pomoč, zato se pričakuje združenje Sulejmana s Sajibom.
Vojska.
Torej dogodil se je prvi veliki čin svete slavjanske vojske ruskega naroda za osvobo-jenje naših bratov na Dunavu! Uusi so, popolnem pripravljeni, silno to reko prešli mej Galucom in Brajlovim. Prehod se jim je posrečil, hvala Bogu, brez ouih velikanskih izgub, katerih smo se bali.
Iz naših zgornjih telegramov, kakor tudi iz onih telegramov, katere ponatiskujeino po druzih Ustih, vidno je, da so Uusi hrabro z malini začetkom dunajsko reko preplovili, v jutro 22. primerno malo četo 3OO0 izvoljenih vojnih mož vrgli na turški breg, na večer po zinagovalnej poldnevnej bitki jih tam imeli uže GO0O, drug dan pa so uže s celim regimentom turško tvrdnjavo Mačin zavzeli.
Drug kasnejši telegram uže poroča, da so Turki vsled izgube mačinskega podunav-skege brega popustili Tulčo in Isakčo in se ob Dunavu navzgor do Iliršove pomaknili. To jo dokaz, da imajo zdaj ltusi uže celo turško Dobručo ali „Dodbrudžo" v roci in oblasti, in da se Turci hote na črti Crnuvoda-Kiistendže še brauiti. Tam bode torej kmalu večja bitva.
Glavna ta bitva se pa uže tudi iz turškega Carigrada v telegramu napoveduje, kjer s kislini obrazom poročajo, da so ltusi reko Duuajsko prešli, češ, da je na onem mestu premalo turške vojske postavljene bilo. Ali vidno je, da so se Turki slabo branili, ali da
se presilnemu napadu vrle ruske vojske ustavljati nijso znali. Iz tega moremo sklepati na dober vspeh večje bitke.
Tudi v Aziji Rusi dobro vojujejo. Turki sicer otieijalno zopet trde, da so Rusom Ba-jazid vzeli. Ali kaj je na tej „čerkeskej laži,11 kaže peterburgski naš telegram. Isto tako se K a r s zastonj oteplje in brani ruskega obleganja.
Slabše se pa godi Crnogorcem, ki imajo zdaj dan na dan neizmerno krvave boje. Videti je, da je zadnji telegram iz Kotora stvari predobro videl. Vendar se mi še vedno nadejamo, da se bodo vrli sokolovi ubranili. Če sta se tudi turška poveljnika pri Spuži, torej na turškej zemlji, zjedinila, do — Cttinja ne prideta.
Iz Erzeruma se piše, da je Itusom prt vzet ji turške tvrdnjave Ar dah an a prišlo pol drug milijon hektolitrov žita, 0G0O polnih sodov streliva, več pušk in revolverjev, 87 tvrd-njavskih kanonov v roke. Turki so se slabo bili. Od štirnajst bataljonov so le trije svojo dolžnost storili.
Dozdanje prvotne volitve
ali volitve volilnih mož za deželni zbor Kranjski so, kakor zadaj priobčeni mnogi naši večji in manjši denašnji dopisi in dopiski mej „dom. stvarmi" priobčeni, kažejo, vrlo dobro, to je narodno izpale. Celo iz občin, kjer smo se vsled brezobzirnega pritiska od necih ljudij močno bali, da zmaga zvita kača nemškutarija, dobivamo vesela naznanila, da so naši z m a g a 1 i! To nam dozdaj skoro še vsa poročila naveščajo; to z radostjo naznanjamo vsem onim občinam, ki nijso še volile, naj si dozdauji tak vspeh svojih sester vzemo za živ izgled, in naj enako hrabro varujejo narodne pravice naše slovenske dežele! To poročamo vsem pravim rodoljubom po kmetih, koder volitve nijso še izvršene, v živo izpodbujimje in obrabreuje, da tudi oni zvesto delajo in agi-tirajo do zadnjega časa, kakor so njih narodni bratje tu delali, da bode vspeh volilnih mož tudi pri njih tako časten in sijajen, kakor v dozdaj naznanjenih krajih. Nihče ne bodi malomaren, vsak, imej manjši ali večji vpliv, založi ga, da nam konec ne bode kvar-nejši, nego je ta začetek!
Iz ltll*ij<> li), jun. [Izv. dop.] Priobčujem vam odlomek iz dopisa K. Kiri-liča v „ Ruskem Miru," govorečega o stanovanji načelnika glavnega štaba v Ploještih: „Veliki knez je zavzel ne veliko hišo, nad katero se razvija naš domači prapor. Kar je uajzanimivejše — je polna priprostost hišne oprave našega plemenitega glavnega poveljnika. Tukaj nij pridvornega bleska, nij bleska magnatskega, a vsem vidna je stroga*,
Spartanska oprava. Tesno stanovanje njegove visokosti, kazeče zadovoljnost s vsem, samo dva stražnika in jeden Kavas-Bolgar Herkuljeve velikosti v svojej narodnej obleki, en dežurni vojak — evo vso vnanjo opravo našega glavnega poveljnika. Ravno tako prosta je njegova obleka: bela kapica, bela suknjica, navadni, krepki škornji. Obeduje veliki knez 8 svojim Štabom v posebnej hiši. koja se imenuje gimuazija; najbrže je bil po zimi v njej ta u"ni zavod. Pri naj proste jšem omizji iz kovanega železa morate predstaviti si ono špartansko malozahtevnost, katero je vpeljal veliki knez v vojeno življenje. O trati nij sleda: to vam je miza vitezov, sobraših se ne na sedmino ne na gostijo, a da bi podkrepili svoje sile, da bi jih ohranili za bodoči trud.
„In kako prostost v obe enji, kako toplo sočutje kaže s svojega veličja veliki knez vsakemu, ne samo visoko postavljenim, no i prostim častnikom svojega štaba! Vsakega povpraša o njegovih potrebah, vsakemu pove dobro besedo, z vsakim pošali, posmeje s svojim dobrim, srčnim smehom. Povem golo istino, če vam rečem, ka vojska in njeni svitli vrhovni poveljnik sestavljata nekaj j edinega nerazdelnega, celega, ker se eno brez druzega celo misliti ne more. Da je to tako, treba je pogovoriti samo s prostim našim vojakom, z vojakom — Bolgarom, b pešcem — Častnikom. „Eh molodeČ naš Nikolaj Nikolajevič — vidno orel!" govore vojaki naši, ne pridavaje visokemu polkovodcu nikacih počastnih nazvanj, kakor Če bi nezavedno s tem pričal svojo ljubezen k njemu. „NaŠ car poslal je svojega brata kakor vojevodo; z božjo pomočjo on osvobodi Bolgarijo — on bode naš car!" — govori vojak bolgarski. „Veste kaj, nikdo ne more tako navdušiti, nikdo ne ume postaviti tako besedo, kakor veliki knez. Če miluje: zdravo deca! Kaj ne, ste silno utrujeni, si rote!" verujte v vseh nas, častnikih, v vsacem prostem vojaku jekne nekaj v srci in odpove ae kakor nekaj našega, ruskega, prostega" — govore častniki — pešci. Poročam vam vse to iz svojega zapisnika, da bi predal ruskemu občinstvu o onem visokem nravstenem značenji, katero je umel zavzeti veliki knez v svojej vojski z globokim znanjem ruskega vojaka, s svojim prijaznim občenjem Ž njim, t. j. postavši kakor človek na svojem mestu. In
v istino ruski ljudje razumejo to visoko mesto. Će je priljubljenost velicega kneza gro-madna v armadi, ona ne bode manjša v do movini, in slovela bode od jednega do druzega našega gromadnega domovja.
„Ko sem bil v Ploještih, prohodili so črez mesto kazaki — pesna vojska in pesna arti-lerija. Prošli so uže nad 1000 verst v strašnem vremenu v dokolennem blatu. Ah, če bi
vi videli, v kakej podobi so se predstavljali velikemu knezu v Ploještih, kjer jim je bila naznačena „dnevka". Če bi vi videli ta črno zagorela lica, te na vnanji vid more biti jako neprijetne forme oprave naših častnikov in sol datov zabrizganih in pokritih z blatom od pe do temena! Pa iz-za te žalostne,  sive vnanje slike kaže se v nekakem neuavadnem blesku i hrabrost, i tvrdost i bodrost onega visocega ruskega duha, kateri je mogel pretrpeti i ne take trudnosti vojnega časa. Poglejte, kako gredo ti pešci, prošedši uže celih 40 verst brez-prerivuo po blatu do kolen po velikem knezu o zvuci vojaške pesni; poglejte na te mlade, vesele nzijonomije, kako radostno zro na svit-
lega potkovodca; poglejte na tega mladega veseljaka, od vse svoje duše zdaj smejo čega se, zdaj povajočega poskočno narodno pesmico, zdaj plačečo žalostno narodno tožbo:
Ah — ti, miituSkn-zima Vse riorrtžki zamvsIA, Vbc ilonSžki t ptitji — Nćljzja k milenkoj projtl!
Ne, ne, gospoda! vi nijste viden tega vojaka. On je zdaj tukaj v mrazu, v žaru, v vseh teškostih, hatere spremljajo vojsko, ka-koršna je naša. Tukaj je prijetno videti našega Rusa, tukaj je prijetno videti vso s i lo naše ruske zemlje!
„Ćutim, kako veselo je bilo srcu velicega kneza pri pogledu tacih vojakov, — jaz sem opazoval ga — jaz sem vse to videl. Njegova svitlost je v duši vojak i razume in čuti v globočini svojega srca, kje je sila in hrabrost njegove armade. Ni stepi ni žari — — ničesar ne ustavi tacih fantov" izpolniti njegove, namene. Pozdravljajo posebno vsak oddel gledal je nanj z ljubeznjo očetovo; zanimal se z vsem, kar koli se je tikalo njega; izpraše-val je o vsem: hotel je vidno znati vsacega častnika; žele zapomniti si vsacega prostaka."
— r.
Politični razgled.
V Ljubljani 25. junija. Vprašanje, ali bode naša monarhija vojaško zasela  Ao«no in ##V#wwf/r*r#/#«
ali ne, zavzema zdaj vse občinstvo, ta- in onikraj Litave. V ogerskem zboru so magjarski poslanci v Boboto porabili nekovo peticijo so-mogyskega komitata „za celokupnost Turčije," t. j. za vojsko zoper Rusijo, ter odločno v magjurskem imenu govorili zoper okupacijo in za obranjenje cele Turčije! Baron Ivor Kaas je dejal: „če enkrat v Bosno gremo, ne moremo več iz nje ven." Jutri vtorek se bode debata nadaljevala in bodo valjda tudi h r vatski zastopniki kaj govorili. Saj dozdaj se jim ne more očitati, da bi preglasni bili. Pol-oficijalna „Pol. Corr." sicer 23. t m. prinaša izjavo, da Časopisi, ki so prinesli vest o vo-jaškej okupaciji Bosne in Hercegovine od strani Avstrije, nijso uradni in da do ose j vre nij še nič sklenenega. — Temu kljubovaje pa na pol oficijalna lista „Fremdenblatt" in stara „Presse" naglašata še vedno, da naše monarhije interesi zahtevajo osvojenje Bosne.
V il Ali Je
Ritshi „Golos" govori o tem, da bi Angleška prisvojila si sueeki kanal in pravi, da Rusija tega ne bi branila. S tem bi Rusija proste roke dobila in rešila orijen talno vprašanje po svoje.
Iz C<i»*itfB*<9fi<w se čuje, da raste tam stranka, ki svetuje podati se in mir skleniti. Podpira in izpodbuja jo nemški poslanik. Angleški poslanik Layard ima pa čedalje men j vpliva.
senata sklep, s katerim je dovolil razpustiti republikansko zbornico poslancev, vzbudil je neugodno razburjenje. Pred sklepom je bila ostra debata. — Berthould je bil proti razpustu in je dejal: Razpust, ta bode rodil poguben političen in versk boj. Senat sam sebe izpodkopuje. če razpuščenje dovoli. Minister Brunet je dejal, da se smeje na vero, da bi konservativci ne zmagali pri volitvah.
Dopi
INI.
Iz Ki* m m is i*«--u okraju 24
jun. [Izv. dop.J Tudi pri nas so uže dovršene skoro do zadnje občine volitve volilnih mož, in, kakor konstatiramo z veseljem, vršile so se, kakor vselej do sedaj, dobro za nas. Narodno je volila cela Moravska dolina, kjer
voli Moravče štiri, Peče dva volilna moža. Ravno tako je po Črnem grabnu, v Št. Ožboltu, na Trojanah, v Zlatem polji in ▼ Krašnj t. Na P revo j ah je voljen Župan p. J. Šknfic, čislan mož in znan narodnjak, in posestnik A. Burgar, ki je vedno na našej strani. V Lukovici je voljen posestnik M. Vevar, in udeleženje volitve je bilo ▼ tem kraji posebno živahno, ker so volili tudi brdski uradniki, namreč c. kr. sodnija in davkarija. A volili so vsi jednoglasno imenovanega narodnjaka. V Dobu, v Krtini in na Viru je vse dobro izpalo za nas. Naš kraj je ne-omahljiv, in nobena nemškutnrska agitacija, bodi si še tako nesramna, kakor jo čujemo iz sosednjega okraja, ne premore ničesa pri nas. Konstatirati pa moramo, da je naš okrajni glavar s postavnostjo, postave držež se vodil volitve, in to je prouzročilo povsod najboljši vtia. Pri tem pak se moramo jako čuditi, da neka-kov čuden patron, menda se zove K a v š e k , ki je nosil kosti svojega rojstva najprvo boBopet okolo neke kmetske hiše Erjavčeve na Škrjan-čjem pri Zatični — na solnce, da tisti patron nesramno agitira pri kmetih, in se poslužuje sredstev, ki ne zaslužijo prelepega imena. Navajeni smo sicer, da zgine marsikateri „poli-ček" dobre kapljico, kjer se pokaže oblastna postava, ki rohni v eno mer svoj „tri sto hudičev", pa to, kakor tudi kaj druzega ka je znani „kurji britof" posebno obrajtal, mu radi privoščimo, pa v političnih rečeh nas tudi njegovih „tri sto hudičev'1 ne straši. Sploh pa bode še prišel čas, ko bodemo tudi mi s takimi za „penzijo" ali za kaj druzega zrelimi „kerlci" kratko pa temeljito, brcasto besedo govorili.
Iz 14 run Iti 24. jun. [Izvirni dopis.]
MoOo:
Slenu Florren! ich bin mlldi«, Sio itnd miljei wir allo s i ud mlid«!
\Vursbach , Muster ciner Litn(]tag.i8cl)luBS-rede,
(Volilna agitacija. Herr Steinmetz. Nemški naš kandidat. Gospod T r e p h n o v Jože) Našim „Nemcem" se bere iz obrazov, da se dan volitve bliža. Oživeli so se in noč in dan letajo okrog, kakor tisti svetopisemski levi, ki iščejo, koga bi požrli — se ve pa, da nafti levi ne iščejo duš, temnč samo volilne glasove. Mora se pa tej stranki pripoznati, da raznme svoj posel. Organizirali so si lepo krdelo delavnih agitatorjev, ki sti-kujojo po vseh kotih ter prodajejo svojega kandidata gospoda Dolenca. Duševni vodja teh volilnih detektivov je pa gospod Steinmetz, „Ilerr Steinmetz". Zjutraj, ko se komaj kuretina prebudi, je mož uže na nogah in potem roma od hiše do hiše, zdravi bolnike, piše recepte ter stiska volilcem roke. Z eno besedo —jutranje solnce komaj vshaja, „Ilerr Steinmetz" agitira, — ko pripeka po polu-danska vročina „Ilerr Steinmetz" tudi agitira — in ko se prikažejo večerne zvezde na nebu, „Ilerr Steinmetz" še vedno agitira! llans Dampf in allen Gassen ! — S tem agitatorjem pa so združene še druge moči, nekatere celo take, katere so se prištevale ne-kedaj mej narodne „kričače". Kričanje je ostalo, ali narodnost je šla po vodi! Zum Teufel ist der Spiritus! Nij torej čuda, da se gospod Uolenec, zanašajo se na kričanje svojih delavcev, v duhu uže vidi v redutnej ljub-ljanskej dvorani, ter se štirnajst dni) pred vo-litvijo hvali, da ima zmago v žepu. Povedati
moram, da nerad pišem v javnem listu o gospod Dolencu, ki je v privatnem življenji mož tihega ter simpatičnega značaja. — Ali tedaj, ko je zapustil srečno svojo Spekulacijo z alkoholom, — ter se kot fanatičen strankar podal v burno politično življenje, tedaj je moral vedeti, da se je podal pred sodnji stol občinstva, in da je to občinstvo opravičeno, kritiko izgovoriti črez njega, nemškepa kandidata. Kot kandidatu pa je gospodu Dolencu videti, da je še čisto novinec, in da ne pozna tistih prvotnih zakonov, katerim je podvrženo delovanje parlamen-iaričnih kandidatov. Človek bi menil, da kandidat sam ne sme biti svoj glavni agitator, ampak da prepusti agitiranje za se drugim ljudem, — prijateljem. Vsai tako je angleška, francoska navada, kjer se kandidatje svojim volilcem samo v javnih občnih volilmh zborih priporočajo ob enem pa tudi na različne interpelacije volilcem odgovarjajo. Ali gospod Dolenec poprijel se je stare rimske navade, ter se javno pred Bvetom zavil v belo togo, ter leta sedaj po mestu od volilca do volilca, ter prosi za glasove, — als ob das eine reine Gefalligkeit vviirel
Kakor tam na kmetih, ko je čas orati in nema človek svoje živine! Tedai pa leta od znanca do znanca in išče, kje da bi dobil jarem volov, da si razorje ž njim svoje polje. Pri tempa se sklicuje na svoje prijateljstvo in da je to, kar terja, samo majhena prijaznost, katero mu je sosed skazati dolžan. Tako gospod Dolenec! Reine Gefiilligkeit! In če premaga, moralo se bode reči, da si je le-ta deželni poslanec s krvavim potom priboril svoj sedež v ljubljanskej zbornici. Ko pa ga človek vidi tako trudečega se, tako obraz hitečega, svoje konje (katera žival pri vsem tem največ usmiljenja zasluži) silno po-dečega, za volilne glasove milo proseče g a ter z dobrim vspehom volitve se javno bahajočega, — skoraj bi mu privoščil tisti modri fotdlj v — ljubljanskej redutnej dvorani, kjer bi potem šest dolzih let kot statist molčal, ali pa se sedaj pa sedaj povzdignil do kakega javnega govora, enakega obsega kot le ta, katerega smo si denes za moto vzeli.
Da se bode agitacije udeležil tudi gosp. (Trepanov^Jože) to je pričakoval vsakdo. Mož ima dosti časa, in tega porabi, kakor dober agitator. Vendar pa pravijo skušeni možje, da bi se tako visoko stoječemu človeku bolje podalo, ako bi se ne vtikal v strankarske prepire, ter ne lovil po gostilnah narodnih glasov. Dixi et salvavi animam meam.
V dobrodejnem nasprotji s hrupečo, in sitno agitacijo naših Nemcev je pa volilno delovanje kranjskih rodoljubov. Videti je, da je dobro organizirana disciplina med narodnimi volilci in da bodo odločeni dan stali na bojišču kot neomahljiva, trdno sklenena kohorta. In to nas opravičuje k upanju, da bode izvoljen narodni naš kauditat, in da bode silno delovanje hrme: Ilerr Steinmetz & Comp. ostalo brez vspeha. x.—
Sz &t. ltii|Mkrtit na Dolenjskem. 24. jun. I Izvirni dopis.] Kar nikoli še nij bilo slišati iz naše prelepe št. Kuperške doline, vam naznanjam denes, gospod urednik— veliko zmago iz št. Kuperške občine, katero smo 21. t. m. v našo čast in vsem Slovanom na veselje priborili si. Prvo zmago narodne stranke v št. Rupertu! Vsikdar nas je teptal nemškutar, a
zdaj se nijsmo dali. A zmagali nijsrno z dvema glasoma večine, timveč z 20, kajti nemčurji so imeli 21, a mi 41 glasov.
Izvoljeni so pak sledeči navdušeni narodnjaki :
Anton Tramte, Nace Kutnar, kaplana, Anton Zajec, posestnik na Bistrici, Jože Jelenec, Janez Denari, Cene Majcen, Jože Majcen. France Steklasti, France Štrukelj.
Slava! trikrat Slava junaškim št. Ruper-škim volilnem. S to volitvijo je iz lepe naše okolice izbrisan madež. Osvetili smo se pred svetom; pokazali smo se pred svetom; pokazali smo, da nemčur, kot je to Dolar. Ške-delj in tutti quanti pri nas nemajo več tal za svoia turškonemSkutarska rovanja. A ci tiralo se je od nemčurskestranisilno Naš pisač M. lazil ie cele dneve in cele noči mej kmeti nasrovariaie jih za nemškutarijo j ravno tako seje cl a so vi ti Dolar raznih sredstev poslu žil: volitev na primer nij dovoli razglasiti dal, da bi narodnjaki nje ne izvedeli. A bili smo na oprezu: naši možje so sedaj pokazali, ka jim nii mar tisto „liberalno0 nemčurstvo, ki se hlini in liže pete, kedar je kmeta treba zlorabiti za nemčursko reč, a ki nikdar ne marajo za naš blagor.
Dolar pak, ki se nam blagor sili uže četrto leto, ki je dozdaj se. svojim medenim jezikom in sč sredstvi, kakoršnih se je nem-čurska stranka posluževala pri znanih zadnjih volitvah, deloval, naj sedaj skrbi, da pobere kopita sč svojo nemškutarijo. Ravno tako tudi njegovi privrženci. Zelo žal nam ie sicer za trgovca V—ka, ki nosi ime slovenskega pesnika, da je tudi nepričakovano šel mej nemčurje.
Ta prva slovenska zmaga v 8t. Rupertu naj bode dokaz, da Slovenstvo napreduje, da narodnazavest rase, ter da bode odklenkalo kmalu tudi turškemu nemčur ju, ki je toliko Časa slovenskega kmeta za nos vodilo in sleparilo.
Ako bode povsod na Dolenjskem tako se spremenilo, kot so je sedaj pri nas, potem nij dvoma, da zmagamo na Dolenjskem sijajno z vsemi našimi ka n d i d a t i.
Slava št. Ruperškim možatim volilcem, slava agitatorjem za narodno reč; vaš trud ima dosti lepeca sadu. — Živili Slovenci! Živili Slovani! Živila naša bodočnost!
— o—.
PonIuiio.
Dopisnik v „Ldibarher TJtfgblatP* 20. jun. t. L štev. 189 pod rubriko: Lohit- und Pro-v'mzi(ila)i;/iJii/inlii'itin — (Wahlmančv9r) podtika meni, da sem svoj predlog, kako bi se glede silnega izterjevanja davkov in vedno rastočih eksekutivnih prodaj kmetij na Dolenjskem daljnemu propadu posestev v okom prišlo in odpomagalo — sprožil le kot volilni manever itd.
Na to sledeče stvarno pojasnilo: 1. Kot ud davkarskega odseka sem jaz meseca aprila 1877 o priliki, ko se je v odseku posvetovalo o odmerjenji zemljiškega davka, naznanil načelniku svoj predlog, da se za Kranjsko z ozirom na notorično preob-loženjc z gruntnimi davki odmeri nižji percent od čistega katastr. dohodka, kakor za druge dežele. Iz formalnih obzirov mi je odseka načelnik g. baron Eichhoff na voljo dal, stopiti
s svojim predlogom pred zbornico. To se j« godilo meseca aprila t. L, tedaj ob času, ko še nij bil razpuščen kranjski deželni zbor in še nij bilo potrebno misliti na volilne manevre.
Posvetovanje o reformi direktneca davka — kakor znano — bi se imelo pričeti v zbornici v tekočem mesecu, pri katerej priliki bi bil jaz sprožil, vložil in utemeljil svoj znani predlog, se je odložilo za dalje časa. Kedaj ta čas pride, je negotovo, tedai bi nevestno izpolnjeval dolžnost poslanca, ko bi e dalje se ta važna stvar zavlekla in nasa dežela Se dalje prenašala breme, konstatirano preobložen je z gruntnimi davki.
2. V izpeljavi predloga sem nasvetoval praktična sredstva : da se primerno zniža zem-Ijiščni davek, da se davki izteriuieio o pravem času, na primer v vinogradskih krajih v ieseni, ne pa po leti, in da se občinam naklonijo brezobrestna posojila za posestnike, kateri bi si nakupili potrebno živino.
Če so to fraze ali realni pripomočki, naj razsodijo Čestiti bralci sami.
3. Privolitev nasvetovanih sredstev spada po mojem mnenji v delokrog državnega zbora.
Končno dopisniku v tolažbo povem, da imajo Dolenici do mene še zaupanje, katero si hočem tndi dalje ohraniti s tem, da se potegujem vsikdar za njih blagor, ne glede na to, če se jednemu ali druzemu mameluku zamerim.
Na Dunaji, 22. junija 1877.
Viljem Pfelfcr.
Domače «tvari.
— (Iz občine Moste) v ljubljanskej okolici se nam poroča: K volitvi volilnih mož je prišlo v soboto od 45 volilcev sicer samo 13, ali izvoliena sta vrla narodnjaka: Župan Martin Ravdek in posestnik Anton Žele.
— (Iz Fužin) 24. junija se nam piše: Dobrujnska občina volila je včeraj popoludne 10 volilnih mož; izvoljeni so sami odlični narodnjaki, ki bodo neustrašljivi določno na dan volitve izpolnili svojo domovinsko dolžnost po želji svojih volilcev.   Slava jim !
— (Z Vrhnike) 24. jun. se nam pišo: Naznanjam vam veselo novico, da smo denes Vrhničanje (to je okolično vasi) pri volitvah jednoglasno samo narodne možo izvolili. Izvoljenih je 8 mož, na katere se popolnem zanašamo Slovenci.
— (Iz I li rske Ristri ce) se nam poroča, da so v vsej okolici izpale volitve volilnih mož prav dobro narodno.
— (Iz Sodražice) 22. junija se nam piše: Sijajne zmage je pričakovati narodnej stranki, ako se bodo prvotne volitve povsodi tako vršile, kakor pri nas. Jednoglasno je volila občina sodraška zanesljive, izkušene može, ki bodo pripravljeni razruševati pri volitvah v deželni zbor nemčurske mreže. Spoštovanje in slava vrlim volilcem!
— (Iz Št. Vida pri Zatični) se nam piše, da so bili pri prvotnej volitvi kljubu strastnej agitaciji Vesteneka, odpalega padarja Lukana in pajdašev odločno narodni volilni možje z veliko večino glasov izvoljeni. Navdušenje vsled te zmage je veliko. (Slava! Za ta kraj smo se po dozdanjih dopisih, katerih pa zarad nevarnosti konfiskacije nijsmo tiskali, močno bali. Ur.)
— (V občini Podgrad-Šm ihel pri Novem mestu,) katere zastop je po večini neinškutarsk, vršile so se prvotne volitve dne 19. t. m.  Voljeno je bilo kljubu silnim agita-
cijam nasprotne stranke 14 odločno narodnih volilnih mož; za kar gre hvala posebno podgrajskemu g. župniku.
— (Iz Š kočij a na) se nam piše: Denes je bila tukaj volitev volilnih mož, katera se je vršila pod vodstvom g. pl. dr. Kiillinga iz Krškega, in je narodna stranka sijajno zmagala. Mej volilnimi možmi je velespošto-vani gospod zdravnik Varaun tudi izvoljen; živeli!
— (Iz Studenca pri Krškem) se nam piše: Pri nas smo izvolili za volilne može : Matijo Selaka, Jožefa Selaka, Antona Kota, Antona Hočevarja, Jožefa Janca in Franca Kaplerja. Vsi ti so možje, ki domovine svoje in svojega sloveuskega naroda ne bodo prodali reuegatsUu ali neineurjem.
— (Iz Toplic) na Dolenjskem se nam piše, da so kljubu velikemu prizadevanju nekaterih, ki pa prav za prav nevedo, za kaj da z nemčurji drže, volitve volilnih mož dobro narodno izpale. ,,To se ve, da so zdaj ti možje nekoliko poparjeni, ker so tako slavno propali, a vendar jih njih glavni neiu-Čurski agitator (kateri je tudi pred volitvami po svojem hlapci tisti nesramni nemčurski oklic z naslovom „Kmetje'* mej ljudi trosil) 6 tem tolaži, da bo tistih 5 izvoljenih narodnjakov z denarjem podkupil, da jih zase to je za nemčurje pridobi. A prepričani smo, da nam naše izvoljene narodne može niti nemčur, niti nemčurski denar preslepiti ue more."
— (Važno vojaško premeščenje.) Dozdaj v Ljubljani komandujoči feldmaršal-lejtnant baron Jovanovic pride kot glavni poveljnik k 18. diviziji pešcev na črnogorsko mejo. Jovanovič je z dušo in srcem Slovan, imenovan je gotovo na Itodičevo priporočilo, iz tega se sklepa, da Avstrija v zvezi z Rusijo ne bode pustila pogaziti — Črnogorcev.
— (Premešč e nj e.) Dež. sodnije svetovalec dr. Karel Videč je prestavljen od okrožne sodnije iz Novega mesta k dež. sodniji v Ljubljano.
— (Poslanca Pfeiierja govor), s katerim je svoj znani predlog utemeljil, prinesemo po stenograhčnem zapisniku v jutršnjej številki „81. Naroda".
— (Savinako učiteljsko društvo) bode zborovala 4. julija t. 1. ob G. uri popo-ludne v Letužu pri Mostuarji. Na dnevnem redu so društvene zadeve. Po seji je skupna zabava, kjer se bode predevalo: 1. Katere nevarnosti prete narodu iz zanemarjene mladine in kako si imamo ž njo boljšo prihod-njost pripravljati V 2. Škodljive živali. — Vabijo se tudi vsi prijatelji šolstva.
— (Domači razbojniki) oropali so, kakor se nam piše, pretečem teden iz Kranja proti Cerkljam gredočo neko žensko, ter jej vzeli 30U goldinarjev. Ženska bila je doma v Gradu poleg (erkljan, a roparji blizu v okolici. Popivali so baje dobro in se gostili, a žandaiji prikrajšali so jim ovo veselje. Prijeli bo uže vse.
— (Stekel konj.) Pod Ljubljano blizu Šmarja je stekel pes bil konja ugriznil. Konj je tudi stekel, grizel si meso s telesa in tako Otepal, da so ga skozi hlevno lino ustreliti morali.
Hn/Jie vesti.
* (Turšk j u d) je te dni umrl na I)u-nuji, ki je trideset let o milih darovih živel. Po njego vej smrti so našli v stanovanji perila za deset let dovolj in hranilnično kuji-
lzdatelj in urednik Josip Jurčič.
žico za 7000 gld., od katerih uže 17 let nij poteguil obresti. Torej je bil kapital nad 14.000 gld. narastel.
* (Krojaško maščevanje.) V Pragi je nek krojaški mejster svojim pomočnikom nedavno plačo znižal. Le pocukaj, so si mislih ti, se bomo uže odškodovali. Ko v nedeljo mojster pride v delavnico, ga stlačijo v žakelj, zavežejo in na tla polože. Tako dolgo ga nijso odvezali, da jim je obljubil, da jim bo dal prejšnje plačilo. Komaj pa je bil iz žaklja ven, šel je k policiji in je dal svoje šaljive pomagače zapreti. Policija jih je zaslišala in potem sodniji izročila. Zdaj bodo bržkone pa pomagači nekaj časa zašiti.
Za IVI. Vilharjev spominek
so dalje darovali sledeči gg.:
Prenos . 142 yld. 33 kr. Ščitoinir Villiar iz Prezida ... 10 „ — „ Franjo Kleuienec, žup. na Uncu . 9 „ — „ Anton Jeršau, posestnik uu Uncu 9 * — „ Matija Hočevar izpod Turjaka . . 1 „ — „ Franjo Š.ibuc, trg. v Nov. Gradu 6 „ — n And. Magajna v Dol. Vrouuali .   .      9   „     — „
Dr. Pavlic......... 9   „     — „
Jak. Žnjd^rsič, prof. v Oseku . . 2 „ — „ Ernost_Širca ujJ., v Grižah   ...      1   „     — „
Joaip Sirca v Žavcu..... 1   „     — *
Friderik Sirca v Žavcu ..... 1 „ — „ Davorin IVrmevuc, stud. j ur.   .   .      —  „     50 „
Požar v Št. Petru...... 1    „     — *
vkup . lil gld. H3 kr. Vsem tein darovalcem izreka se s tom gorka zahvala za podaijcno doneske, a ob jrdnouu tudi uljudno in prijazno prosi, naj bi oni gospodje, koji so v ta blagi uameu kaj nabrali dotične doneske duposlati blagovolili, da vo odbor poteui potrebno učiniti.
Zagorju na Notranjskem, 98. junija 1877.
Za odbor: 11. Legat.
24. junija:
Pri Miunu. pl. Bchmerling iz Dunaja. — Žni-darš č iz Siska. — Tr«uug iz Dunaja. — Katz iz Moravski ga. — Ochmig iz Dunaja.
Pri ..*».;<5k : Korač z lnoiucsta. — Gindra iz Dunaja. — Andrč iz Trsta. — VV eiss iz Dun.ija. — Jugovec izv fcitražišča. — Seliuger >/. Kočevja. — Konšek iz Šuj rja. — Zior iz Dunaja
Pri Zamorci: Planinšek iz Celja.
Čestite gg. naročnike,
katerim izteka naročnina s tem mesecem, prosimo, naj jo izvolijo precej ponoviti in poslati našej administraciji, da se pošiljanje lista ne pretrga. Tudi one gg., ki so na ohljubi in tako na dolgu naročnine, nujno opozorujemo, naj takoj svoj dolg poravnajo, ker je za izdajanje narodnega novinarskega glasila treba novcev in zopet novcev.
Velikanski in za nas vse S1 a v j a n e, torej tudi za nas teško boreče se in trpeče Slovence, narodno odločilni dogodki, ki se vrše na jugu in v vzhodu, napotili so nas, da smo za „Slovenski Narod" oskrbeli iZVilllC 4ele-g'I*«IIIlt% takti, da bodemo po vsem Slovenske m mi prvi mogli prinesti poročila o velikih dogodkih, ki jih imamo prihodnje dni pričakovati. To nam pa prizadeva mnoge nove stroške, katere moremo le poravnati, če se naš list po naročilih razširi. To tudi upamo in pričakujemo. Za to ponavljamo prošnjo, naj vsak slovenski rodoljub naš jedini in prvi slov en s k i dne v n i k domorodno skuša mej narodnimi znanci priporočati, zlasti tudi po vseh javnih prostoriji naročati, kjer se aboiura toliko tujih časopisov, premalo pa domačih slovenskih.
Pogoji naročevanja so iiatisneni na glavi vsake številke „Slov. Naroda".
Uredništvo.
Dunajska borza 25. junija.
(Izvirno telegrafi ino poročilo.)
Enotni dri. dolg t bankovcih .   60 gld. 15 kr
Enotni dri. dolg v srebru I i   „   35 „
Zlata renta.......71   „   60 „
IHtJO ilri. posojilo HI   m   — n
Akcije narodne banko 782   „   — „
Kredi ne akcije '40   „   — „
'.orni.m 126     „     35 „
Napol. 10   „    12 „
C. k. rok i ni 5    „   98 „
8rebro !ll    .30 „
Državne marke     .... 62    „   20 „
Posestvo y zgornji Šiški
pri f.>»##»//<»"*. ki obstoji iz novo zidane lopo hiše, potem 10 oralov njiv, 10 oralov senožet in 10 oralov hriba, so iz proste roke proda. Več sejzve pri posestniku -linij Sirniktš v Zgomjcj Šiški št. 38.. (166)
'sem bolnim noč in zdravje brei Ieka in brei stroškov po izvrstni
Smlesciere ii Sam
30 let mie je nij bolezni, ki bi jo i« bil« osdra-rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraicenih t otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodca, na živcih, dalje prsno, i na jetrah; žleze l naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nospanje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, siienje krvi v glavo, inmenjo v ušesih, ulabcBti in b le vanj o pn nosečih, otozrioHt, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in pre-dajenje; posebno se priporoča za dojene« in je bolja uogo dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 Bprioe-ral zdravilnih, brez VBake medicine, mej njimi spri-Aevala profesorja Dr. Worzerja, g. F. V. Beneka, pra-/ega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru,, idravilnega svetnika Dr. Angelateina, Dr. Shorolanda, Kr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Oastle-•tuart, Markize de Brehan a mnogo družin imenitnih jsoh, se razpošiljava na posebno zahtevanje r&stonj. Kratki ukai ii 80.000 »pričevalo?.
Na Dunaj i, 13. aprila 1872.
Frefilo je uže sedem meti cev, odliar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsnih in čut« nicmh bolečinah, in sicer tako, da h "m od dne dedno vidnoi gnil, in to z* proći lo je dolgo časa moja študije. Cul sem od Vaše čudapolne Revalesciere priiel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da bo čutim po mesečnem užitku Vkše tečne in okusne Kevalesciero popo nem zdrav, tako, da brez najmanjega trestnja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam' vsem bolnim to primerno prav ceno in okusno* hrano, kot l.ajboljši pripom Čuk, ter ostanem Vaš udani
Gabriel Teiohner, slušatelj javnih višjih trgovskih iot. Pismo visoko plemenite markize de Brehan.
Neapel, 17. aprila 1862.
Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo jc moje stanje huj sanja in bolečin vsako vrste sedem-let sem strašno. Nij sem mogla niti čitati niti pisati, tresle so se vbo čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno neBpanje, ter sem trpela vedno na razdražonji čutuic. katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine zlajšali. V polnej obupnosti poskusila sem Vašo kevalcsciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalesciero zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčue hvaiežnoBti in popolnega spoštevanja.
Markize de Brehan.
St. 65.715. Gospodični do Montlouis na nepre-bavljeiiji, uespanji in hujsanji.
St. 76.877. Flor. Kdllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji iu bolehauji dušuika, omotici in tiščanji v prsih
aevalesciere je 4 krat tečnejša, nego meso, •o pri ourasčeuih in otrocih prihrani 60 krat več it oeni, ko pn zdravilih,
» fieiiMiUii ^uBioaii po pol ftuita 1 gold. 50 lic, i uin - Boiu. do »r., a tnnta 4 gold. 60 kr- 6 (Un* iov 10 fcoia., 12 iumov 20 gold., 24 fantov 36 go A.
..L, HU-H..HI o-i-.n., iM-.-u v pušioah in Kevalesciero ohooolatee v prahu ia ta« l gld. 60 kr., 24 taa 2 gl,
ti., 4o taa    Ki. cOkr., v prahu za 120 ta* ■ U rrouajo: Du Barry fcOomp, na Da «Ji, W».-.»-.-^«uki»*u- ii. b, kakor v vseh mestih pri dob. -i ic-aarjui m specuiijskih trgovoih, tudi razpošdja t aajiaa miu na vso kraje »o poštnih .akazmoah pov^ijua. V »j.uk.^.^i Ed. U a ur, J. Svobodi, lekar pri „zlateni onu", v Kekl pri lekarja J.Ptu uauiu, v C'eloveu pri lekarju Birn bacherj u, i »l»IJelu pn lekarju Aljinoviču, v Trata pn loKttiju Jukobu berravallo, pri drogoristu P. liocca iu J. ilirschu, v Zadru pri Androviću. (110^
Lastnina   iu tibk r2sau(ii.c tiskurue."