List 26.
Politiški oddelek.
Staro in novo ministerstvo.
Odstopilo je torej koalicijsko ministerstvo, ko ni moglo izvršiti nobene prevzete naloge. Z ministerstvom je pa ob jednem razpala nenaravna zveza, koalicija. Win-dischgratzovo ministerstvo se je hudo držalo svojih port-feljev. Da prevzete naloge ne bode moglo izvršiti, je že davno bilo gotovo. Vzlic temu pa ministri niso mislili na odstop, dokler jih niso postavili prav pred vrata.
Ministerstvo Windischgratzovo je prišlo na krmilo, ko je grof Hohenwart s svojim znamenitim govorom dne 24. oktobra 1893. vrgel Taaffejevo vlado. Ta govor so tedaj konservativni in liberalni listi zmatrali za kvintes-enco državniške modrosti. Mi tedaj nismo našli v tem govoru nobene državniške modrosti, temveč iz njega je vel fevdalni duh, ki se boji vsakega razširjenja političnih pravic na nižje sloje prebivalstva. Ta duh je v parlamentarni dobi napravil v Avstriji že mnogo zmešnjave. Spominjamo se, da je grof Clam Martinic se čutil razžaljenega, da so ga izbrali za perovodjo državnemu zboru in je vsled tega sprožil češko državno pravo in češke poslance spravil iz državnega zbora. Dolgo se je mislilo, da so fevdalci varuhi pravic slovanskih narodov, a zadnja leta se je pokazalo, da to ni bila resnica, češko državno pravo so takoj popustili, ko so jeli Mladočehi zahtevati, da se tako uresniči, da bode v prid vsemu češkemu narodu, ne pa le veleposestnikom. Še jasneje se je pokazalo to pri volilni reformi. Taaffejev volilni načrt bi bil Slovane v Avstriji pripravil do naravne večine, a temu so se uprli fevdalci z grofom Hohenwartom na čelu. Tako so izpodkopali Slovanom ugodno volilno reformo zaradi njih stanovskih koristij.
Hitro se je grof Hohenwart sporazumel s Plener-jem, Jaworskim in Coroninijem in osnovala se je v štirih dneh koalicija. Taaflfe je odstopil in prišel je Windisch-gratz.    Prav za prav so pa gospodje že poprej bili izve-
deli iz ministerstva, kaj namerava Taaffe in so se že bili domenili, da spravijo na krmilo kneza Windischgratza, o katerem je bilo znano, da ni prijazen nižjim slojem prebivalstva. Dne 4. novembra je Windischgi atz prevzel sestavo vlade in čez osem dnij je novo vlado že objavil uradni list V novem ministerstvu zastopane so bile tri stranke.
Dne 23. novembra je ministerstvo stopilo z znano izjavo pred zbornico, v kateri je obetala odkritost in res-snico v javnem življenji, popolno priznanje parlamentarnih institucij, pospeševanje gospodarskih koristij, močno upravo, odločen upor proti mir in javno blaginjo motečim, živi jem. Kot glavno nalogo je pa vlada proglasila vo-w lilno reformo na podlagi zastopstev koristij z znatno raz-širjavo volilne pravice, zlasti na delavce. Pri tem se pa mora varovati sedanji politični vpliv kmetskega in meščanskega stanu. Politična, verska in narodna vprašanja se pa odlože do končanja volilne reforme.
Nekateri politični krogi so z velikim veseljem pozdravili novo vlado. Naudušenje pa ni trajalo dolgo. Kmalu se je videlo, da novi ministri se niti zavedli niso, kako težavno nalogo so prevzeli.
Vlada se ni upala izdelati sama nobenega načrta za volilno reformo, da ne zadene ob upor, kakor je Taaffe-jeva. Obljubo, da bode odkrito postopala, je kmalu pozabila. Začela so se tajna pogajanja z vodjami strank, katerih plod so bila načela, po kateri bi se volilna reforma izvršila. Jedva so ta načela javnost zagledala, že so koalirane stranke našle na njih toliko nedostatkov, da so se bila pokopala. Pri tem so pa koalirane stranke pokazale tako nasprotne nazore, da bi bil moral knez Win-dischgratz spoznati, da prevzete naloge ne bode izpolniti mogel. Da je kavalirski ravnal, bi bil že tedaj moral dati ostavko.
Tega pa vlada ni storila. Nadejala se pač ni, da bi volilno reformo izvršila, a njen namen je bil stvar za-vleči, da se bodo nove volitve za državni zbor vršile še po sedanjem volilnem redu. Da je Windischgratz precej dal ostavko,  ko je videl,  da se mu poskus  mora pone-
------    254------
srečiti, bi bila kaka druga sposobnejša vlada še našla časa, da izvede volilno reformo, poiskavši si drugačno večino, a sedaj je pa skoro prepozno.
Vlada je izročila stvar odseku, ki jo je pa zopet izročil pododseku, kateri je pa tajno se posvetoval in naposled nekak načrt za volilno reformo sestavil, ki zopet ni nikomur ugajal. Poseben znak vlade odkritosti je bil, da se je pod njo vse tako tajno delalo, kakor še nikdar poprej. To je mnogo krivo nevspehov.
Posebno značilno za vlado odkritosrčnosti je tudi to, da je Plener s pomočjo davčne reforme skušal za-vratno pripraviti petakarje ob volilno pravico.
Ko so se ponesrečili tako vsi poskusi glede volilne reforme, je koalicija se morala razdreti. Za pretvezo se je porabila celjska gimnazija. Ker že o tej gimnaziji govorimo, moramo nekaj le omeniti, kar je jako značilno za slovenske koalirance. Splošno se je mislilo, da so ne-kateri slovenski poslanci vstopili v koalicijo, ker se jim je obljubilo dvojezično gimnazijo v Celji. Toda te dni se je pojasnilo, da to ni res. G. Klun sam je v budgetnem odseku priznal, da druge stranke Slovencem niso ničesa obljubile, da je samo v konservativnem klubu bilo o tem govorjenje. Stopili so torej v koalicijo, ne da bi se bilo jim kaj obljubilo v narodnem oziru, kar bi bilo vezalo druge stranke. Pokopali so za Slovence ugodno volilno reformo, ne da bi se bili le kako drugo trohico za Slovence zagotovili. To je jako značilno in vredno da se zapomni sedaj, ko se toliko govori, kako so ti poslanci . odločno branili gimnazijo v Celji. Še celo tedaj se jim ni zdelo potrebno v tem oziru napraviti popolne jasnosti, ko je vlada bila izjavila, da se imajo odložiti narodna vprašanja, če tudi je bila ta izjava naperjena naravnost proti Slovanom.
Slovani nimamo nobenega povoda, žalovati za Win-dischgratzovo vlado, naj pride kar koli. Pod njo nismo prav ničesa dosegli. Naša narodna b^anca je pod to vlado bila popolnoma pasivna. Še tisto se ni moglo izvršiti, kar je že pod prejšnjo vlado bilo nam zagotovljeno in sklenjeno. Taki stvari sta dvojezična gimnazija v Celji in dvojezični napisi pri uradih na Primorskem. Ta vlada je bila tako odvisna od Nemcev, da ni mogla ničesa za Slovence storiti, ko bi bila tudi hotela. Sicer jej je manjkalo dobre volje. Le predobro znano je, kako je vlada po ministru Wurmbrandu samem štajarski deželni zbor nahujskala proti dvojezični gimnaziji v Celji. V svoji odkritosti je po jednem ministru nam obetala ^gimnazijo, po drugem pa rovala proti njej.
Poslovanje je prevzelo novo začasno ministerstvo. Pri svojem nastopu je izjavilo, da je njega naloga jedino tako dolgo posle voditi, da se sestavi definitivna vlada. Pred vsem bode gledala, zagotoviti redni tek v državnem gospodarstvu. Ta izjava nove vlade se pač glasi kot nekaka graja odstopivšemu ministerstvu zlasti pl. Plenerju, ker ni znal si zagotoviti reda v državnem gospodarstvu. Polovica leta poteka, pa še državni proračun ni rešen.
O novih   ministrih ni dosti   znanega,   kajti so sam uradniki, ki se doslej niso dosti pečali s politiko.
Predsednik ministerskemu svetu in minister notranjih stvarij je grof Kielmansegg, ki je dosedaj bil dole-njeavstrijski namestnik. On je v 49. letu in je bil rojen v Hanovru. Njegova rodbina je protestantska in se je po izgnanji hanoveranskega kralja naselila v Avstriji. Kielmansegg je začel svojo vladno karijero v dolenjeavstrij-skem namestništvu. Potem je bil nekaj časa okrajni glavar v Sechshausu, vladni svetnik v Črnovicah in dvorni svetnik v Celovci. Na to je bil poklican kot dvorni svetnik v ministerstvo notranjih stvarij, postal sekcijski načelnik in 1889. leta bil imenovan dolenjeavstrijskim namestnikom. V dolenjeavstrijskem deželnem zboru se je pokazal za dobrega govornika. Oženjen je z rusko gro-finjo Anastazijo Lebedev. Liberalci so precej zadovoljni ž njim, ker upajo, da bode odločneje stopil na prste pro-tisemitom, nego je Windischgratz. Pomenljivo je vsekako, da je protestant postal načelnik ministerskemu svetu kmalu po znani aferi z nuncijem Agliardijem.
Finančnim ministrom je imenovan dosedanji sekcijski načelnik v finančnem ministerstvu Bohm-Bawerk. On je sedaj v 45. letu. Služboval je neKaj časa v finančnem ministerstvu. Leta 1884. je prišel za rednega profesorja na vseučilišče v Inomostu. Spisal je več dobrih narodnogospodarskih razprav. Leta 1889. je prišel zopet v ministerstvo. On je sestavil po najnovejših nazorih znani Steinbachov davčni načrt. Sploh je novi finančni minister jako nadarjen mož. Posebno pomenljivo je to, da se je Plenerju takoj imenoval naslednik, dočim so se štiri druga ministerstva prepustila vodstvu dotičnih sekcijskih načelnikov. S tem se je nekako Plenerju namignilo, da se nanj več ne računa. Govori se, da se Plener misli umakniti zaradi tega vsemu javnemu delovanju.
Kmetijsko ministerstvo bode začasno vodil sekcijski načelnik dr. Ferdinand pl. Blumfeld. Rojen je 1836. leta v Mariboru in je študiral na Terezijanski akademiji, pjtem pa vstopil k dunajskemu deželnemu sodišču. Od tod je prišel za malo časa k finančni prokuraturi, odtod pa v trgovinsko ministerstvo. Po osnovi poljedelskega ministerstva je vstopil v to ministerstvo in je že osem let sekcijski načelnik. Hvalijo ga, da je jako izveden in marljiv uradnik.
Dr. Henrik vitez Wittek bode začasno vodil trgovsko ministerstvo. Rojen je 1844. leta na Dunaji in službuje od 1868. leta v trgovinskem ministerstvu. Pred Baque-hemom je nekaj časa tudi že vodil trgovsko ministerstvo. Kot sekcijski načelnik je vedno imel velik vpliv. On je velik prijatelj podržavljenja železnic.
Vodja učnega ministerstva sekcijski načelnik dr. Eduard Rittner je 1843. leta rojen v Husiatynu v Galiciji. Bil je profesor cerkvenega prava v Levovu Bil je svoj čas državni poslanec in član poljskega kluba. Leta 1885. ga je Gauč poklical v učno ministerstvo. Pomenljivo   je vsekako,   da se   je vodstvo   učnega  ministerstva
-------    255    -------
zopet izročilo Poljaku, ki torej ničesa ne zgube na svojem vplivu.
Dn Kari Krall vitez Krallenburg, je rojen Dunajčan in ima na Dunaji hišo, katero je podedoval za svojim očetom. On ima sedaj 66 let. Služboval je pri sodiščih, potem je pa vstopil v pravosodno ministerstvo. Znan je kot dober jurist in so mnogi večji načrti zakonov njegovo delo.
Ministra Jaworski in Welsersheimb sta pa ostala. Prvi je minister za Galicijo, drugi pa minister za domo-branstvo. Njiju se občna politika ni toliko tikala in se zatorej ni bilo jima treba umakniti.
V Avstriji smo že jedenkrat imeli tako začasno ministerstvo, namreč po odstopu Hohenwartovem. Vodili so tudi razna ministerstva sekcijski načelniki. Obdržalo se je bilo le jeden mesec. Morda tudi sedanjemu minister-stvu ne bodo daljši dnevi dani. Kadar se zopet osnuje nova večina, iz katere lahko izide nova parlamentarna vlada, pa bode dopolnil Kielmansegg svojo nalogo in zopet prevzame dolenjeavstrijsko namestništvo. Kaka bode nova vlada, se še danes ne ve, a marsikaj kaže, da v njej levica ne bode zastopana, posebno v tem slučaji ne, ako se bode našla pot, po kateri bi se Mladočehi pridobili za novo vladno večino. Prvi koraki so se v tem že storili v veliko jezo zjedinjene levico, ki se je že domišljala, da brez nje ni Avstriji mogoča nobena vlada.