V radovljiški občini je bil v petek na obisku sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc in član nadzorne komisije CK ZKJ Franc Bukovinsky. Franc Šetinc je popoldne govoril tudi na zboru komunistov radovljiške občine v festivalni dvorani na Bledu. - Foto: F. Perdan Leto XXIX. Številka 9 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 3. 2. 1976 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1961 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Gorenjci na beli olimpiadi Jutri bo v Innsbrucku zagorel olimpijski ogenj Ponosni smo, daje dobra polovica jugoslovanskih športnikov na 12. zimskih olimpijskih igrah v Innsbrucku članov gorenjskih športnih kolektivov, kar potrjuje kakovost zimskih športov na Gorenjskem, hkrati pa je pomemben prispevek k vzgoji mladega športnega rodu — Vsi naši olimpijci in njihovi trenerji obetajo v izjavah za Glas borbenost, dostojno zastopanje domovine in rezultate, primerne zmožnostim in znanju »Modri« olimpijci so se v nedeljo Poslovili od domovine in odšli na odgovorno poslanstvo — na 12. zimske olimpijske igre v tirolski Innsbruck! Športniki in vsi, ki jih bomo v domovini spremljali, želimo in pričakujemo solidne in razveseljive rezultate ter športno borbo. Vemo, da je vsako napovedovanje rezultatov pred vsakim tekmovanjem tvegano. Za olimpijske igre to še posebej velja. To je tekmovanje nad tekmovanji, kjer nihče ničesar ne Prepušča naključju, kar je cilj vsakega športnika in za kar posamezniki žrtvujejo leta in leta športnega Življenja. Zato so prav dosežki na °limpiadah najvrednejši! Pred odhodom na igre predstavljamo večino našega zastopstva. Predvsem pa tiste športnike, ki so člani gorenjskih športnih kolektivov. Olimpijci so za Glas povedali tudi nekaj vtisov. Enako velja tudi za vse štiri zvezne trenerje, potnike na olimpijske igre, ki so prav tako ugodili naši prošnji. SMUČARSKI SKAKALCI BOGDAN NORČIČ iz Kranja, rojen 19. septembra leta 1953, elektrikar v kranjski Iskri: »Sodelovanje na olimpiadi je cilj vsakega športnika. Če ga kdo od nas ne bi imel, potem je bolje, da ostane doma. O rezultatih in borbenosti skakalcev ne bi želel govoriti, ker nekateri športni novinarji moje izjave jemljejo neresno! Sicer pa lahko povem, da smo se na Innsbruck pripravljali največ kar je bilo mogoče. Trenirali smo od jutra do poznih večernih ur. Vztrajno Razpored prireditev v Kranju 06 letošnjem slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju 1976 — obletnici smrti našega največjega pesnika doktorja Franceta Prešerna 4. februarja ob 18. uri: razgovor s prof. dr. Marjo Boršnikovo o slovenski literarni zgodovini (v renesančni dvorani stare Mestne hiše, Titov trg) 5. februarja ob 20. uri: koncert Učiteljskega pevskega zbora »Stane Žagar« v dvorani Dijaškega doma na Zlatem polju 6. februarja ob 18. uri: slavnostni koncert v dvorani Glasbene šole Kranj 6. februarja ob 18. uri: razstava ilustracij ob Prešernovih pesnitvah — akad. slikar Miha K Maleš in drugi (galerija v Prešernovi hiši) 6. februarja ob 18.30: razstava osnutkov Tihčevih velikih plastik (galerija v stari Mestni hiši) 6. februarja ob 19. uri: koncert solospevov slovenskih skladateljev (sodelujejo: sopra-nistka Ileana Bratuž-Kacjan, basist Jože Stabej in pianist Igor • Dekleva) v renesančni dvorani stare Mestne hiše 7. februarja ob 17. uri: komemoracija pri pesnikovem grobu v Prešernovem gaju 7. —14. februarja: teden slovenske drame (sodelujejo s predstavami: Slovensko narodno gledališče Maribor, _. v Slovensko ljudsko gledališče Celje, Stalno slovensko gledališče Trst, Mladinsko gledališče Ljubljana, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica, Slovensko narodno gledališče — Drama Ljubljana, Narodno pozorište Leskovac, Eksperimentalni gledališči Pekarna in Glej ter Prešernovo gledališče Kranj) 7. februarja ob 19. uri: podelitev Prešernovih plaket zaslužnim ljudsko-prosvetnim dde-lavcem s področja občine Kranj (dvorana Prešernovega gledališi&f>») 7. —14. februarja: razstava v avli Osrednje knjižnice Kranj — »Prešeren v ppr&vdihb« Bogdan Norčič Ivo Zupan delo mora roditi sadove. Želel bi, da bi jih dosegli prav na olimpijskih igrah! Za olimpijska skakalna odličja se bodo po moje potegovali Avstrijci z Innauerjem na čelu in tekmovalci Nemške demokratične republike. Lahko preseneti tudi kdo drug, na primer Hobak. Veter in slabo vreme lahko vse napovedi postavita na glavo.« IVO ZUPAN iz Breznicc, rojen 1. avgusta leta 1956, elektrikar v Verigi Lesce: »Olimpiada je vsakega športnika psedvsem velika odgovornost. Moja je še večja, saj bom prvič med udeleženci iger in dolgo nisem pričakoval, da bom opravičil zaupanje selektorjev. Pričakujem čim boljše skoke, tako svoje kot od prijateljev. Zame je že sama uvrstitev v reprezentanco največji uspeh doslej. Vso sezono smo dobro delali in naši napori morajo do konca leta pokazati rezultate.« BRANKO DOLHAR iz Ljubljane, rojen 2. februarja leta 1949, strojni tehnik pri Delu Ljubljana: »Če bomo skakalci pozorni na pomanjkljivosti, ki so včasih kar začetniške, in jih v Innsbrucku ne hotno ponavljali, bo naše poslanstvo uspešno. Smo pač takšni, da napake največkrat prihajajo do izraza prav na velikih tekmovanjih. Na nobenih igrah takšne vrednosti še nisem bil, zato je bil moj jalj uvrstitev v reprezentanco. Njen zadnji trening je bil med najboljšimi doslej tploh. Vadili smo na snegu, tekli in pridobivali na moči v telovadnici, bazenu in savni...« JANEZ DEMŠAR z Jesenic, rojen 25. februarja leta 1951, metalurški tehnik v jeseniški Železarni: »Moji olimpijski cilji so dobro skakanje, športna borba in dostojno zastopanje Jugoslavije na največji zimski športni prireditvi. V reprezentanco se je bilo težko uvrstiti. Ker nihče od nas ni izpolnil norme, so bile izbirne tekme nujne. Priprave na Innsbruck so bile dobre. Za takšne treninge bi se kazalo še odločati, saj treniranje in tekmovanje hkrati ne sodita skupaj. Pri skakalcih bodo imeli glavno besedo Avstrijci in Vzhodni Nemci. Japoncev ne poznamo.« ALPSKI SMUČARJI Na Olimpijske igre potujejo štirje. To so Bojan Križaj, Miran Gašperšič, Andrej Koželj in Ajdin Pašovič. Gorenjca sta pred odhodom povedala nekaj »olimpijskih pričakovanj«. Branko Dolhar Janez Demšar BOJAN KRlZAJ iz Tržiča, rojen 3. januarja leta 1957, dijak Gimnazije v Šentvidu: »Povoda! bom tisto, kar bi vam dejal vsak ' udeleženec olimpiade. Boril se bom za čim boljše uvrstitve. Vsako napovedovanje je tvegano. Tekmovalci bomo tako izenačeni, da si lahko .'}<). ali 10. na primer. Vsaka napaka te lahko stane deset mest. Vozil bom slalom in veleslalom. Smuka pa na osnovi odločitve trenerja Vogrinca ne bom peljal. Sicer pa sem v letošnji sezoni pričakoval večjo zanesljivost. Mogoče so me ljudje previsoko cenili, pa jih nisem želel razočarati. Kljub temu sem s seboj zadovoljen. Se nikdar nisem v začetku se/one dosegal takih uvrstitev. Omenjam Livigno, Ne-vejsko sedlo in Kitzbuchl, kjer sem bil po prvi vožnji celo deseti. Tudi na težki vvengenski progi sem imel dober čas, pa sem žal nesrečno padel. To je eden najtežjih slalomov.« MIRAN GAŠPERŠIČ s Hrusice, rojen 22. oktobra leta 1948, delavec v Železarni Jesenice: »O uspešnosti na olimpijskih igrah nisem veliko razmišljal, ker dolgo nisem vedel, ali bom šel ali ne. Če na hitro presodim, bi bila zame slalomska uvrstitev pod 20. mesto uspeli, slabša uvrstitev pa neuspeh. Skoda, da nismo večkrat trenirali smuk, ker bi bile naše možnosti v kombinaciji večje. Sodelovanje na olimpijskih igrah je za vsakega športnika čast in življenjski cilj. Jaz pri tem nisem izjema in se poti v Innsbruck kljub odgovortiosti veselim!« SMUČARSKA TEKAČA Milena Kordež z Jamnika in Maks Jelene iz Dražgoš bosta v Innsbrucku zastopala naš tekaški šport. Zadnje predolimpijske dneve sta preživljala v Bohinju skupaj s trenerjem Gašperjem Kordežem. MILENA KORDEZ z Jamnika, rojena 10. septembra leta 1953, študentka Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani: »Zaradi zahtevnih norm nisem pričakovala potovanja na olimpiado, zato smo dekleta tudi olimpijske priprave jemale z določeno rezervo. Presenečenje ob odločitvi komiteja je bilo zato Milena Kordež Maks Jelene še večje. Nastop v Innsbrucku je zame predvsem velika obveza. Treba bo opravičiti zaupanje ljudi. Sama bom in zato imam že danes tremo. Da bi šli vsaj skupaj z Beštrovo! Od mene ne pričakujte preveč. Ne vem, kam sodim v svetovnem ženskem tekaškem športu. Žensk«: imamo premalo mednarodnih tekem ... Uvrsti ti se v državno reprezentanco je že velik uspeh Potovati na olimpiado, ki nima zgolj tekmovalnega značaja, temveč prispeva k zbliževanji med narodi, pa je še veliko več!« MAKS JELENC iz Dražgoš, rojen 26. ma ja leta 1951, zaposlen v Iskri Železniki: »V Innsbrucku bom skušal čim bolje teči. Z« Jugoslavijo bi bilo boljše, če bi šla še Kalan in Tajnikar. Tekmujem 12. sezono. Imel sem ži več priprav kot letos, vendar so letošnje kvalitetnejše in boljše. To je pred potjo na olimpiado zelo dobro. Menim pa, da je vsakemu državnemu reprezentantu cilj tekmovati na olimpijskih igrah.« HOKEJ NA LEDU Naša hokejska odprava šteje 1H igralcev. Med njimi je tudi šest igralcev Jesenic. Na pripravah je bil tudi sedmi, vendar je vodstvo reprezentance našlo zanj zamenjavo. Tudi jeseniške repre/entante smo pred odhodom v Innsbruck prosili za kratke izjave. IVAN ŠČAP, rojen 3. decembra 1955, ključavničar v Železarni Jesenice: »Zame je Innsbruck prva olimpiada. B skupina, v kateri bomo nastopali, je tako izenačena, da smo lahko prvi ali zadnji. Vendar pričakujem 3. mesto. Priprave so bile dobre in sistematične. Začele so se praktično že konec lanske sezone.« EDO HAFNER, rojen 19. januarja leta 1955, tehnik v Železarni Jesenice: »Prvič potujem na olimpijske igre. Osvojitev drugega ali tretjega mesta v B skupini bi bila za nas izreden uspeh. Treningi so bili dobri in tudi preizkusne tekme dovolj močne. Za zdaj sem razporejal) v drugi napad Olimpiada? To je do godek, ki se pojavlja vsake štiri leta. Sodelovanje na igrah je cilj vsakega športnika.« SILVO POLJANŠEK, rojen 25. decembra leta 1951, strojni tehnik v jeseniški Železarni: »Bil sem v Sapporu, kjer se nismo najholjt odrezali, in potujem v Innsbruck. Obe olimpiadi sta zame krona športnega udejstvovanja. Kaj pričakujem od Innsbrucka. Združene države so za nas premočne. Enakovredno pa se bomo lahko kosali z Komuni, Japonci in Norvežani. Olimpijske priprave pa so bile vseeno malo prekratke.« Nadaljevanje na 12. strani Bojan Križaj Miran Gašperšič Slovesna podelitev Prešernovih nagrad Letošnja slovesna podelitev Prešernovih nagrad gorenjskih občin bo v petek, 6. januarja, ob 18. uri v festivalni dvorani na Bledu. Nagrade namreč po dogovoru vsako leto podelijo v drugi gorenjski občini in letos je prišla na vrsto radovljiška. Kdo bodo nagrajenci, pa bodo ta teden razpravljale in odločale na sejah vse gorenjske občinske skupščine. Organizatorja letošnje svečane podelitve nagrad — radovljiška občinska skupščina in kulturna skupnost — sta poskrbela tudi za kvaliteten kulturni program. Po podelitvi nagrad bodo nastopili združeni pevski zbori iz Podnarta, Radovljice in Zasipa, Zlata in Dragiša Ognjanovič ob klavirski spremljavi Dane Hubadove, članica Mladinskega gledališča Ljubljana Milena Grm in solist s saksofonom Andrej Arnol. A. 2. Naročnik: Štetje le ob soglasju manjšine Glasilo vladajoče socialistične stranke na Koroškem Kartner Tageszeitung je pred dnevi objavi/o izvlečke iz izjave kanclerja dr. Kreiske-ga, V kateri je govoril 6 preštevanju manjšine na Koroškem. Kancler je dejal, da je preštevanji' močno le ob soglasju manjšine in da bo o teh stvareh odločala zvezna vlada, »koroške prijatelje« pa bo le povprašala za mnenje. Jubilej Komunista V Trbovljah je bila v nedeljo sklepna prireditev ob proslavljanju 50-letnice izhajanja Komunista. Proslave so se udeležile delegacije vseh republiških in pokrajinskih komitejev, delegacije vseh slovenskih občin, zveznih organov in organizacij ter JLA. Slavnostni govornik je bil sekretar IK predsedstva CK ZKJ Todo Kurtovič, ki je poudaril, da Komunist v zadnjem času ni le močno povečal naklade, temveč je tudi močno okrepil svojo kritično ost ter zgledno razvil svojo mednarodno dejavnost. HE Bočac 1979? Priprave za začetek gradnje hidroelektrarne Bočac na Vrbasu — njena moč bo 110 me-gavatov, prehajajo v sklepni del. Trenutno še tehtajo ponudbe posameznih proizvajalcev opreme, že poleti pa bodo začeli s pregrajevanjem Vrbasa in pripravljanjem prostorov za namestitev turbin in druge energetske opreme. Če ne bo nepredvidenih težav, bodo elektrarno dali v pogon čez tri leta. Manjši proračun Letošnji proračun SAP Vojvodine znaša 5,4 milijarde dinarjev, vendar od tega skoraj dve tretjini pomeni prispevek za proračun federacije. To pomeni, da bo Vojvodini ostala le milijarda in 891 milijonov dinarjev. To pa je za 32 milijonov dinarjev manj kot lani. Upoštevati pa je treba, da so letos v zveznem proračunu znatno povečali sredstva za intervencije v kmetijstvu in kompenzacije. Vojvodina pa je izrazito kmetijska pokrajina. Tanker zaSZ V ladjedelnici 3. maj so spustili v morje tanker z nosilnostjo 40.000 ton, ki ga gradijo po naročilu moskovskega Su-do-importa za sovjetsko trgovsko mornarico. Tanker bo nosil ime Jacques Duclos. Dolg je 195 in širok 28 metrov. Poganjal ga bo motor s 17.400 konjskimi močmi in bo dosegel hitrost 17 vozlov na uro. Povečana proizvodnja Zavodi Crvene zastave načrtujejo v naslednjih petih letih povečano proizvodnjo potniških vozil s sedanjih 125 tisoč na 255 tisoč letno. Posebno nameravajo povečati proizvodnjo gospodarskih vozil in sicer za 22,5 odstotka letno. V Crveni zastavi poudarjajo, da so takšni načrti razvoja izdelani na podlagi proučevanja potreb domaČega trga in možnosti izvoza. Osnova je bila ocena, da bo jugoslovansko tržišče potrebovalo 1980. leta 300.000 osebnih in 33.000 gospodarskih vozil. Novi izdelki Ei Niš bo letos ponudila domačim in tujim kupcem predvidoma več kot 120.000 pral-, nih in pomivalnih strojev. Poleg tega pa bo serijsko začela izdelovati tudi likalne in sušilne stroje za perilo. Jesenice Člani komisije za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS so na zadnji seji pripravili dokončen program lokalnih delovnih akcij v jeseniški občini za leto 1976. Skupno bodo izvedene tri delovne akcije, prva bo enodnevna, ostali dve pa dvo- ali večdnevne. Kje bodo akcije izvedene, še ni točno določeno, tečejo pa razgovori s predstavniki delovnih in drugih organizacij, ki naj bi priskrbele delo. J. R. Učenci osnovne šole Tone Čufar na Jesenicah so v avli svoje šole pripravili razstavo lepakov, ki pozivajo starše,.naj glasujejo na referendumu za samoprispevek, (ds) — Foto: F. Perdan Program sodelovanja z zdomci Radovljica — Pri občinski konferenci socialistične zveze se je v ponedeljek, 19. januarja, sestala komisija za sodelovanje z delavci, ki so na začasnem delu v tujini, za sodelovanje z zdomci in drugimi jugoslovanskimi narodi. Na seji so se dogovorili, da bodo v letošnji program delovanja in sodelovanja zajeli politično, kulturno, športno in izobraževalno dejavnost. Po nepopolnih podatkih je iz radovljiške občine prek 600 občanov, ki začasno bivajo v tujini. Vendar komisija predlaga, da bi se neposredni stiki in sodelovanje tudi v prihodnje obdržali le s Slovenskim kultur-no-športnim društvom Bled iz Essna v Zvezni republiki Nemčiji. Vse krajevne konference socialistične zveze v občini pa naj bi ugotovile, koliko občanov iz njihovega področja je na začasnem delu v tujini. Povsod tam, kjer je na delu v tujini prek 30 občanov, naj bi ustanovili Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PO D J E T JE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z na-.črti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Težave tudi v splošni porabi Kranj — V torek, 27. januarja, so se v Kranju zbrali predstavniki gorenjskih občin in republiškega sekretariata za finance in razpravljali o družbenem dogovoru o splošni porabi oziroma o letošnjih sredstvih za občinske proračune. Skupna ugotovitev je bila, da se tudi pri tem dogovarjanju pojavljajo podobne težave kot pri skupni porabi. Tudi tokrat primanjkuje časa, razen tega ni meril za pravilno vrednotenje splošne porabe in do velikih razlik prihaja pri solidarnosti. Najbolj nezadovoljni s sedanjim načinom financiranja splošne porabe pa so v Kranju. Zakaj? Na kranjsko občino namreč odpade kar ena šestina vsega denarja, ki ga slovenske občine dajo kot solidarnostno pomoč drugim. Ob tem pa je za Kranj značilna zelo nizka poprečna poraba na prebivalca in zaostaja kar za lepim številom drugih razvitih občin. Vzroki za to so v razbremenjevanju gospodarstva in nižje splošne porabe v prejšnjih letih, ki je zdaj osnova za vsakoletno načrtovanje. Razen tega so na posvetu opozorili, da so le gorenjske občine lani iz proračunov izločile socialno skrbstvo. V drugih občinah pa to niso naredili in so zato ponekod dobili tudi dodatna sredstva iz solidarnosti. A. Z. tudi ustrezne komisije. To nalogo naj bi opravili do konca februarja letos. Glede na povabilo Slovenskega društva Bled iz Essna, ki bo marca pripravilo kulturno-zabavno prireditev v počastitev dneva žena, so sklenili, da bo na tej prireditvi sodelovala folklorna skupina DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice. Hkrati pa bi takrat odpotovala v Essen delegacija, sestavljena iz predstavnikov socialistične zveze, sindikatov, samoupravne interesne skupnosti za kulturo, Zavoda za zaposlovanje in radovljiške poslovne enote Ljubljanske banke. Ker bo v avtobusu predvidoma prostor še za 20 potnikov, komisija predlaga sindikalnim organizacijam v podjetjih, da najzaslužnejšim delavkam omogočijo brezplačno udeležbo na prireditvi v Essnu. JR Vlak bratstva in enotnosti v Sloveniji Vlak bratstva in enotnosti z gosti iz SR Srbije bo prispel v Slovenijo 5. junija letos. Tako so po pogovorih s predstavniki srbskega koordinacijskega odbora sklenili člani našega koordinacijskega odbora za pripravo sprejema vlaka na sestanku, ki je bil pred dnevi v Celju. Predstavniki naših občin, prijatelje iz Srbije bo gostilo šestindvajset občin, bodo vlak pričakali že v Zagrebu, nato pa bodo sprejemi še v vseh večjih krajih ob poti Vlaka bratstva in enotnosti. Kompozicija za Gorenjsko se bo odcepila v Zidanem mostu. Tudi gorenjske občine, ki bodo gostiteljice gostov iz Srbije, bodo povsod pripravile prisrčne sprejeme. Z Vlakom bratstva in enotnosti bo prispelo v Slovenijo približno 900 gostov. V karavani bodo gostitelji naših nekdanjih pregnancev in njihovi ožji družinski člani, kulturniške skupine, delegacije srbskih občin ter delegacija SR Srbije. Gostje iz Srbije bodo odpotovali domov 8. junija. -jg V Tržiču drugi del politične šole S preizkusi znanja o družboslovnih vedah, filozofiji in ekonomski teoriji marksizma, s čimer so se seznanjali udeleženci A programa partijske politične šole v Tržiču, se je pred kratkim začel B program te šole. Ciklusi predavanj bodo še naprej ob petkih in sobotah. A program je imel predvsem teoretični značaj, B program pa ima več praktičnega. Udeležuje se ga precej mladih komunistov iz tržiške občine, ki teoretična znanja po predavanjih primerjajo z razmerami v tržiški občini. Slušatelji B programa so se že seznanili z našimi družbenopolitičnimi razmerami pred 21. sejo CK ZKJ, za katerega je značilen zastoj v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov, in idejnopolitičnimi osnovami informbirojevske emigracije. Do konca B programa šole bodo slušatelji razpravljali še o dohodku kot motivu gospodarjenja, ekonomski vsebini samoupravljanja, samoupravnem načrtovanju v socialistični družbi, organiziranosti združenega dela, stabilizaciji gospodarstva, produktivnosti, mednarodni delitvi dela ter družbeni vlogi Zveze komunistov po 5. seji CK ZKS. Po končanem B programu bodo slušatelji pripravili naloge, ki jih bodo zagovarjali pred komisijo. M. Krsnik Kranj Pri občinski konferenci socialistične zveze se bo ta teden sestalo več organov. Tako bo danes peta seja izvršnega odbora, na kateri bodo obravnavali predlog sestava skupščine samoupravne interesne skupnosti za komunalno gospodarstvo in se dogovorili o nalogah pri ustanavljanju. Razpravljali bodo še o predlogu vprašalnika za obisk krajevnih konferenc socialistične zveze in se seznanili z informacijo o vlaku Bratstva in enotnosti. — Jutri se bo sestal na redni seji svet za družbeno ekonomske odnose pri občinski konferenci socialistične zveze. Člani bodo obravnavali družbeni načrt občine za letos in razpravljali o ustanavljanju poslovnih skupnosti. — V četrtek pa bo pri občinski konferenci socialistične zveze razgovor o stanju v telesni kulturi v občini. Včeraj se je na šesti seji sestal koordinacijski odbor za društva in organizacije. Obravnaval je pravila nekaterih organizacij in društev v občini. _ A. 2. Radovljica V radovljiški občini bodo letos na osnovi občinskega odloka o ustanovitvi sklada za financiranje potreb ljudske obrambe vse temeljne organizacije združenega dela, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in občinska skupščina sklenile samoupravni sporazum o združevanju sredstev za skupne potrebe ljudske obrambe. Del sredstev bo občinska skupščina namenila v sklad iz proračunskih virov, vsi ostali podpisniki pa bodo prispevali po 100 dinarjev na zaposlenega. Združena sredstva v skladu se bodo uporabljala za organizacijo, opremo in pouk občinskih enot teritorialne obrambe in enot krajevnih skupnosti ter za civilno zaščito, nadalje za osnovni in dopolnilni pouk obrambe in zaščite prebivalstva, za organizacijo, opremljanje in usposabljanje službe opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja. Prav tako se bodo s tem denarjem financirale vzgojne potrebe ter opremljanje organov ljudske obrambe v krajevnih skupnostih, gradnja in vzdrževanje objektov in naprav namenjenih za potrebe ljudske obrambe in nabava in vzdrževanje materialnih rezerv. V samoupravnem sporazumu je tudi predvideno, da bodo sredstva podpisnikom sporazuma vrnili, če bo sistemsko urejeno financiranje ljudske obrambe. Tržič Danes popoldne bo na občinski konferenci SZDL v Tržiču seja koordinacijskega odbora za proslave. Na seji koordinacijskega odbora bodo razpravljali o predlogu programa praznovanja 10. obletnice pobratenja med Ste Marie aux Mineš in Tržičem, o programu proslav za leto 1976 in pripravah na sprejem vlaka Bratstva in enotnosti. V ta namen bodo izvolili poseben odbor. Na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS v Tržiču so izvolili delegate občinske konference ZKS za bližnja zasedanja predsedstva in konference SZDL Tržič. Na predsedstvu kot na konferenci SZDL bo govora o" uveljavljanju delegatskega sistema v tržiški občini. Delegati ZK bodo Janez Piškur, Ivan Kapelj, Ida Ribnikar in Marjan Markič. Na omenjeni seji komiteja so tudi razširili delegacijo ZK za občinsko konferenco SZDL in njene organe. Doslej je delegacijo predstavljal komite in med člani izbiral delegate. Po novem pa bodo delegati razen članov komiteja tudi člani medbočinskega sveta ZKS in še pet članov občinske konference ZKS. Tržiški komite je na zadnji seji imenoval Štefana Brezavščka in Zinko Srpčič v komisijo za obveščanje in propagando pri medobčinskem svetu ZKS za Gorenjsko. Pred zasedanjem občinske konference ZKS, ki bo 17. februarja, bo v organizaciji Zveze komunistov tržiške občine vladala živahna aktivnost Osnovne organizacije in stalni aktivi se bodo seznanjali s stališči in sklepi 5. seje CK ZKS. Razert tega ima komite občinske konference v programu posvetovanje s sekretarji osnovnih organizacij in stalnih aktivov, sejo aktiva komunistov-neposrednih proizvajalcev in še druga srečanja izobraževalnega in akcijskega značaja. Po konferenci bo na programu še nekaj seminarjev. Novost bo seminar za člane sekretariatov osnovnih organizacij, ki povsod še niso zaživeli. -jk Pester program nalog mladih v Gradisu V osnovni organizaciji ZSMS Gradiš — TOZD delovna enota Jesenice je aktivnih več kot šestdeset mladih delavcev. Ustanovili so že tri komisije, in sicer za idejnopolitično delo, za delovne akcije ter za šport in rekreacijo. V okviru osnovne organizacije deluje tudi marksistični krožek, ki si je za letošnje leto zadal zelo obširen program. Tudi za ostala področja je osnovna organizacija ZSMS v Gradisu za leto 1976 pripravila obširen in hkrati pester akcijski program. Med drugim nameravajo predvsem pospešiti sodelovanje z mladimi delavci sorodnih panog v drugih OO ZSMS. Tudi izobraževanja ne bodo zanemarjali, saj se bodo udeleževali vseh seminarjev, ki jih organizira občinska konferenca ZSMS, nekaj predavanj pa nameravajo pripraviti tudi sami. Na delovne akcije bodo letos poslali več mladincev, poleg tega pa bodo nekaj akcij organizirali sami, tako da-bodo zbrali čimveč sredstev za normalno delo. V letošnjem letu bodo tudi poglobili sodelovanje z Dinar za jeseniškega prijatelja Kranjska gora — Učenci osnovne šole v Kranjski gori so na zboru vlagateljev šolske hranilnice sklenili, da bodo iz svojih skupnih sredstev, iz obresti hranilnih vlog prispevali dinar za jeseniškega otroka vseh pet let, kolikor bo trajal samoprispevek. Vsako leto bodo nakazali 1.160 dinarjev pod geslom Več sonca in prostora tudi jeseniškim otrokom. Mladi iz Kranjske gore, ki imajo lepo, novo šolo so torej prvi dali zgled in prispevali denar za gradnjo novega vrtca in šole na Plavžu. • - . . ■■ D. S. družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi v delovni enoti ter poskrbeli, da se bo vanje vključevalo čimveč sposobnih in delavnih mladincev. J. R. Darilo za 8. marec in vse dni v letu Akcija za nakup rentgenskega aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki, ki naj bi ga gorenjskim ženam poklonili namesto daril ob 8. marcu, je stekla. Za prispevke se odločajo osnovne organizacije sindikata in posamezniki. Denar so nakazali: 1. RajkoFlerin, Kidričeva 36, Kranj 1.000 2. Zmago Flerin, Kidričeva 36, Kranj 1.000 3. Vladimir Flerin, Kidričeva 36, Kranj 300 4. Marija Šmid, Na Plavžu 58, Železniki 100 5. Zalika Radikovič, Kebetova 8, Kranj 500 6. Trgovsko podjetje Ko/ca, Jesenice 7.520 7. KŽK Kranj 20.000 8. Delavska univerza Tomo Brejc, Kranj 2.500 9. Osnovna ftola Stanko Mlakar, Šenčur 2.450 10. Osnovna šola Stane Žagar, Kranj 2.000 11. Postaja milice, Škofja Loka 1.750 12. Gizela Mrak, Kranjska gora 50 13. SDK - ekspozitura na Jesenicah 850 14. Slavka Miklavčič in Ivo, Kebetova 2, Kranj 300 15. Slavka Šranc, Zgornje Gorje, Radovljica 1.000 16. Osnovna sola Davorin Jenko, Cerklje 2.800 31. 1. 1976 je bilo na žiro računu Odbora za nakup rentgenskega aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki (št. 51500-678-280091) 44.120 dinarjev. Delegatski sistem postaja resničnost Železniki — Delegatski sistem se vse bolj uveljavlja v praksi. Delovnim ljudem in občanom se ponujajo vedno večje možnosti odločanja na vseh področjih. Tudi prebivalci Selške doline so kmalu spoznali bistvo nove ustave in še posebno delegatskih odnosov. Na sestankih delegacij delegati z vse večjo zavzetostjo in odgovornostjo obravnavajo posamezna vprašanja, ki zadevajo njihovo področje ali pa širšo družbeno skupnost. O dosedanjem delu delegacij in delegatov v Selški dolini pripoveduje predsednik konference delegacij za samoupravne interesne skupnosti v delovnih organizacijah Iskra-Elektromotorji, Niko, Tehtnica, Dom oprema in Ratitovec Marjan Šmid takole: »Delegacije za SIS petih organizacij združenega dela v Železnikih so se združile v konferenco delegacij z namenom, da bi laže zastopali hotenja industrije in kraja, skratka, da bomo nastopali z bolj enotnimi stališči. Ob koncu leta 1975 smo pripravili javno razpravo o predlogu načrta dela in proračunu za samoupravne interesne skupnosti v letošnjem letu. Na podlagi gradiva, ki ga je pripravila konferenca delegacij in v katerem so bile pojasnjene vse koristi in potrebe na področju Selške doline in še posebno Železnikov, so na proračune in načrte dela posameznih samoupravnih interesnih 8kupnosti v občini dali pripombe delegati iz vseh petih delovnih kolektivov, katerih delegacije se združujejo v konferenco delegacij. Predlogi in pripombe so bili Podani iz vsake posamezne tovarne, vendar so delegati kasneje poiskali rešitev in stališče, ki najbolj odgovarja vsem petim delovnim organizacijam v kraju.« Veliko kritičnih besed je bilo izrečenih predvsem na račun zdravstva v Selški dolini. V Železnikih namreč Podjetja že vrsto let plačujejo eno zobozdravniško ekipo. Ta zobozdravnik zdravi zobe le zaposlenim v teh podjetjih in njihovim najbližjim svojcem. Dva zobozdravnika, ki sta na voljo ostalim prebivalcem, sta namreč za kraj odločno premalo. Zato bodo podjetja za »tretjega« zobozdravnika podaljšala pogodbo o plačevanju prispevka še za eno leto, nato pa bo to skrb prevzela nase samoupravna interesna skupnost za zdravstvo, je bilo sklenjeno na javni razpravi. »Delovni ljudje in občani so imeli pripombe tudi na nekatere drug«*, proračune,« pravi Marjan Šmid. »Mnogi so menili, da bi moralo ostati več denarja v domačem kraju. Tu so mislili predvsem na kulturno skupnost. Predsednik delegacije pa je pojasnil, da večina denarja namenjenega za kulturo res odteka v občinsko središče in se tam tudi porabi, vendar v korist vse občine, saj je namreč le z združenimi sredstvi mogoče pripravljati večje kulturne prireditve, ki so dostopne vsem občanom. S prevelikim drobljenjem bi bilo na Bolj načrtno obveščanja in Informativna dejavnost med članstvom zveze socialistične mladine v jeseniški občini še vedno predstavlja področje dela, kjer v več kot enoletnem obdobju po IX. kongresu še vedno ni doseženih željenih rezultatov. Tako bi lahko ocenili razpravo na zadnji seji predsedstva občinske konference ZSMS Jesenice, kjer so člani obširno spregovorili o delu in problemih na tem področju. Predvsem je bilo poudarjeno, da šepa sistem obveščanja med 00 ZSMS in občinsko konferenco ZSMS. Tukaj največ krivde nosijo vodstva osnovnih organizacij oziroma člani, ki so v posameznih sredinah odgovorni za pretok informacij. Kljub večkratnim pozivom komisije za informiranje pri OK ZSMS ponekod informatorji še vedno niso določeni, preostala večina mladih informatorjev pa ne opravlja nalog. področju kulture mogoče doseči dosti manj. Seveda je potrebno pripomniti, da občinska kulturna skupnost nikakor ne pušča vnemar potreb manjših središč, saj so ravno Železniki primer, ko sta bila s skupnimi sredstvi in ob pomoči domačih delovnih organizacij zgrajena kino dvorana in kulturni dom, pripravljena pa številna gostovanja osrednjih slovenskih dramskih hiš in najboljših glasbenih skupin.« Zanimiva je bila tudi razprava o proračunu samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo. Največ pripomb je bilo slišati na račun »simu-lantov« in na račun prevelike porabe zdravil. Udeleženci javne razprave so menili, da je nujno potrebno, da zdravstveni delavci ob pomoči odgovornih služb v podjetjih enkrat za vselej naredijo konec z neupravičenimi bolovanji, skratka, da tiste, ki bodo v prihodnje odhajali »zdravi na bolniško« ostro in ustrezno kaznu- jejo. F. Kotar Člani ZSMS bolj aktivno na področju družbene samozaščite Pri občinski konferenci ZSMS na Jesenicah v zadnjem času bolj mtenzivno delajo na področju ljudskega odpora in družbene samozaščite. Komisija za to področje dela Pripravlja podroben program, v katerem bodo točno opredeljene naloge članov ZSMS in bodo predvsem izhajale iz sklepov pete seje OK ZSMS, ki je bila namenjena obravnavi nalog s področja družbene samozaščite. V programu bo poudarek dan osnovnim organizacijam ZSMS v ^olah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Vodstva morajo v programe vključiti akcije s področja družbene samozaščite in ljudske obrambe. Mladinci se morajo tudi izobraževati, vodstva 00 ZSMS pa morajo tudi spodbujati mlade za vpis v šole za organe za notranje zadeve, šole za rezervne vojaške starešine in druge šole. V program komisije pa bodo zajete tudi naloge kot so: poživitev strelske dejavnosti med mladimi, povečati zanimanje za delo v organizacijah tehnične kulture, sodelovanje z zvezo rezervnih vojaških starešin itd. J. R. Usposabljanje rezervnih starešin in prebivalstva Radovljica — V okviru letošnjega programa strokovnega usposabljanja rezervnih vojaških starešin v Vsestransko aktivni Bohinjska Bistrica — Aktiv niladih delavcev temeljne organizacije združenega dela Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici sodi med najbolj delovne mladinske aktive v Bohinju. Vanj je vključenih okrog 80 mladih delavcev. Pri aktivu stalno delujejo Štiri komisije, in sicer komisija za 'dejnopolitično delo in SLO, komisija za propagando in informiranje, komisija za kulturo in komisija za Sport. Vse komisije so lani organizirale različne akcije in prireditve. Tudi letošnji delovni program akti-va je bogat. Tja do septembra bodo ttdadi organizirali različna predavanja, izlete, športna tekmovanja, kulturne in druge prireditve. Med stalne naloge, ki so si jih zadali, pa sodi vključevanje mladih v osnovno organizacijo ZSMS in predlaganje Najboljših za sprejem v zvezo komunistov, vključevanje v delo industrijskega gasilskega društva, nadalje sodelovanje z organizacijami in društvi v Bohinju in uresničevanje sklepov, stališč in nalog sprejetih v °bčinski konferenci ZSMS. . B. Sodja radovljiški občini je občinski odbor ZRVS v sodelovanju z oddelkom za ljudsko obrambo pri občinski skupščini organiziral 19. januarja v Radovljici predavanje za starešine iz krajevnih organizacij ZRVS radovljiškega, kroparskega, begunjskega in leškega območja. Za starešine z območja Bleda in Gorij je bilo predavanje 20. januarja na Bledu, za bohinjsko območje pa 21. januarja v Bohinjski Bistrici. O varnostni problematiki s posebnim poudarkom na nalogah, ki jih ima starešinski kader na področju družbene samozaščite, je govoril Hinko Bratuž-Oki. Ker se tega predavanja precejšnje število starešin ni moglo udeležiti, je bilo ponovno predavanje 26. januarja v radovljiški kino dvorani. Svet za ljudsko obrambo radovljiške občinske skupščine je v letošnjem programu obrambne vzgoje prebivalstva določil dve temi, ki sodita v enotni program obrambne vzgoje prebivalstva, kakršnega je sprejel republiški sekretariat za ljudsko obrambo. To sta Požarnovarnostni ukrepi in gašenje požarov v miru in vojni ter Samozaščita prebivalstva v vojni in ob drugih nesrečah. Tako kot lani bo tudi letos ta predavanja organizirala radovljiška delavska univerza. Za prvo predavanje so predvidene štiri šolske ure, za drugo pa dve. Predavanja se bodo začela v krajevnih skupnostih, OZD in TOZD že ta mesec. JR na področju informiranja Bolj spodbudne rezultate na področju obveščanja in informiranja v zadnjem času dosega komisija za informiranje pri OK ZSMS. Ko se je lani oktobra kadrovsko okrepila, je delo povsem na novo zaživelo. Prva uspela akcija je bilo ponovno izdajanje informativnega glasila, ki je dobilo novo ime Horizont. Decembra je zatem komisija sprejela operativni plan dela do meseca junija, izvedla je seminar za nosilce informiranja v 00 ZSMS ter pripravila literarni večer. Delo sedaj predvsem usmerja v to, da zaživi informativna dejavnost v vseh sredinah, kjer mladina dela, živi in ustvarja. Na seji predsedstva so se člani tudi dotaknili sodelovanja s sredstvi javnega obveščanja. Tukaj ni večjih problemov, saj sodelovanje z Radiom Jesenice, Zelezarjem, pa tudi z regijskim časopisom Glas dobro poteka. Poudarek bo v prihodnje treba dati bolj poglobljenim člankom oziroma komentarjem o delu in problemih organizacije ZSMS na Jesenicah. Med pomembnejšimi sklepi je treba omeniti, da se predvsem izboljša vsebinska plat glasila Horizont, in sicer se morajo v prihodnje s svojimi prispevki pojavljati tudi člani predsedstva OK ZSMS ter z objektivno kritiko poseči na področje svojega dela. Poleg tega morajo v prihodnje bolj redno in kontinuirano spremljati delo in probleme na področju obveščanja in informiranja. J. R. Pantzova nagrada in nagrada Novator leta Ze leta 1971 je prišl« v Železarni Jesenice do predloga, da bi inventivno dejavnost spodbujali tudi tako, da bi nagrajevali najuspešnejše posameznike. V pripravah na 100-letnico izdelave feromangana v javorniških Plavžih so se nato po samoupravni poti odločili, da nagrado podeljujejo kot nagrado inž. Lamberta Pantza, ki je uvedel temeljne novosti in na metalurškem področju dosegel pred sto leti izjemne dosežke. Pantzova nagrada je bila leta 1973 podeljena na osnovi sklepa odbora za raziskave, izume in racionalizacije in potrditve delavskega sveta inž. Marinu Gabrovšku, ki je prav letos dobil še eno družbeno priznanje, Kraigherjevo nagrado. Potem so v jeseniški železarni spremenili pravilnik o podeljevanju nagrad in sklenili na predlog društva rudarskih in metalurških tehnikov, da nagrado inž. Lamberta Pantza podeljujejo le za življenjsko delo na metalurškem področju, uvedejo pa novo nagrado, Novator leta. Novator leta je nagrada, ki jo prejme tisti novator, ki ustvari največ prihrankov in zato za to nagrado ni potrebno posebnih kriterijev in meril. Lani je bila prvič podeljena, dobil pa jo je za največ ustvarjenih prihrankov jeseniški železarni obratovodja ša-motarne Franc Potokar. Na predlog društva rudarskih in metalurških tehnikov pa je lansko Pantzovo nagrado prejel za svoje življenjsko delo na metalurškem področju Bogomil Homovec. D. S. /O ljubljanska banka podružnica Kranj poslovna enota Kranj Obvešča občane, da samostojni oddelek za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva v enoti na PREŠERNOVI ULICI 6/1 posluje od 1. februarja 1 976 vsak dan tudi v popoldanskem času, razen sobote. /O ljubljanska banka Delavske kontrole Občinski sindikalni svet Jesenice je izdelal analizo o delovanju samoupravnih delavskih kontrol — Ugotovitve kot smernice za nadaljnje, uspešnejše delo delavskih kontrol v organizacijah združenega dela Jesenice — Pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah so pripravili anketo o ustanovitvi in delovanju samoupravnih delavskih kontrol v 54 organizacijah združenega dela. Anketi se ni odzvalo 8 organov delavskih kontrol. Iz ankete je razvidno, da so organe delavskih kontrol izvolili večinoma v drugi polovici leta 1973, štejejo pa v poprečju štiri člane. Od tega je članov ZK 68 ali 29 odstotkov, v 20 organih pa ni nobenega člana ZKS. Poprečna izobrazba delegatov v organih delavskih kontrol je osnovna šola oziroma poklicna šola in delovno mesto je v poprečju kvalificirani delavec. NALOGE Samoupravni organi delavskih kontrol se večinoma ukvarjajo z nadzorom pri uresničevanju samoupravnih sporazumov in sklepov ostalih samoupravnih organov v organizaciji ter ugotavljajo skladnost samoupravnih aktov s samoupravnimi pravicami in dolžnostmi ter interesi delavcev. 34 organov je odgovorilo, da spremljajo dogajanja v organizaciji in si prizadevajo, da bi bili delavci redno obveščeni o vseh vprašanjih in problemih, ki so pomembna za določanje, 13 jih je odgovorilo negativno. Naloge organa samoupravnih delavskih kontrol so v delovnem načrtu časovno določene v 18 OZD, v 36 pa niso časovno določene. SODELOVANJE Organi delavskih kontrol po anketi največ sodelujejo z delavci in sicer v 47 primerih, v 43 primerih sodelujejo s samoupravnimi organi, v 31 primerih z družbenopolitičnimi organizacijami, v 17 primerih s službo družbenega knjigovodstva, v 8 primerih z organi notranje strokovne kontrole. S sodiščem združenega dela, z družbenim pravobranilstvom samoupravljanja, z javnim tožilstvom, z občinsko komisijo za ugotavljanje izvora premoženja in drugimi organi samoupravne delavske kontrole sploh ne sodelujejo. ZBIRANJE PODATKOV V anketi pravijo, da imajo v 50 primerih možnost dobiti podatke za svoje delo, v 4 primerih pa te možnosti nimajo (navajajo vzroke: zaradi strahu pred posledicami, neustrezna izobrazba članov, zaradi neustrezne podpore in zaradi nepravočasnega dostavljanja poročil). O svojih ugotovitvah poročajo v 48 primerih delovni skupnosti, v 27 primerih delavskemu svetu, v 16 primerih direktorju, v 16 primerih družbenopolitičnim organizacijam, v 4 primerih službi družbenega knjigovodstva in v 3 primerih drugim organom. O svojem delu sploh ne poročajo v 5 primerih. Največ poročajo ustno, v 24 primerih pa pismeno. Do zdaj so nekateri organi že sprožili pobudo za obravnavanje posameznih primerov, vendar jih v U primerih še nismo obravnavali (navajajo manjše organizacije v občini). PROBLEMI Na sejah so večinoma obravnavali naslednja vprašanja: sredstva za skupno porabo, vzdrževanje, poslovanje, stanovanjska problematika, notranji odnosi, investicije, disciplina, zakonitost, odgovornost vodilnih, nadure, uporaba orodja za osebno delo, nagrajevanje itd. Pobude sprejemajo v 28 primerih od posameznih delavcev ustno, v 26 primerih od družbenopolitičnih organizacij in v 2 primerih v drugačnih oblikah. Organi samoupravnih delavskih kontrol so ugotovili in posredovali kazniva dejanja v 4 primerih in sicer: UJV Kranj, delavskemu svetu, inšpekciji in občinskemu sindikalnemu svetu. UGOTOVITVE Organi delavskih kontrol ugotavljajo, da bi potrebovali več pomoči od družbenih dejavnikov in sicer: več rednih in celovitih podatkov v 26 primerih, razumljivejšo in bolj konkretno zakonodajo v 12 primerih, več pomoči od organov upravljanja družbenopolitičnih organizacij v 22 primerih. V 19 primerih bi se opredelili za pomoč drugih in sicer: seminarji za njihovo delo, izmenjavo mnenj in izkušenj drugih organov delavskih kontrol, strokovne službe naj bi posredovale več objektivnih in razumljivih podatkov. Delo organov kontrol v 14 primerih poteka uspešno, medtem ko v 37 primerih ne delujejo tako, kot bi lahko delovali. Vzroki so v tem, da je število delavcev razmeroma majhno, majhna je tudi strokovnost, člani se boje posledic, ponekod se v delo šele uvajajo. Vsekakor pa bi • bili radji bolje in celoviteje ter redno obveščeni o vseh dogajanjih in bi tako ob zainteresiranosti vseh družbenopolitičnih organizacij lahko tudi uspešneje delovali. D. Sedej Poenotenje voznega parka V podjetju »Špedtrans«, TOZD Transport Medvode, združuje delo 70 delavcev. Lani so z nakupom novih 7-tonskih vozil Mercedes pričeli s poenotenjem voznega parka ter se uspešno pričeli vključevati v mednarodne prevoze. Delegatski sistem pri njih je polno zaživel vkljub težavam s sestanki, saj predstavljajo večino zaposlenih vozniki,' ki so veliko odsotni. O delu samoupravnih organov so delavci obveščeni na oglasni deski, izdajajo glasilo »Skozi križišča«, pripombe oziroma predloge pa delavci lahko oddajo v posebno skrinjico, fr Aerodrom Ljubljana — Pula letališko in turistično podjetje Brnik Odbor za medsebojna razmerja TOZD Aero- dromska dejavnost Brnik obljavlja naslednja prosta delovna mesta: Z LASTNOSTJO DELAVCA ZA NEDOLOČEN ČAS 1. KV strojnega ključavničarja — testiran varilec; 2. KV avtoličarja 3. 4 PK delavcev za delo v blagovno prtljažni službi — nastop dela 15. aprila 1976; 4. 3 PK delavcev za delo v gradbeno vzdrževalni službi — nastop dela 1. maja 1976; Z LASTNOSTJO DELAVCA ZA DOLOČEN ČAS 5. 3 loadsheetmane (delo pri preračunavanju obtežbe letal) za čas od 1. marca do 15. oktobra 1976; 6. 3stewardesse za čas od 25. maja do 30. septembra 1976; 7. 5 prodajalk v carine in davščin prosti trgovini za čas od 1. maja do 25. oktobra 1976; 8. 18 delavcev za blagovno prtljažno službo (6 delavcev za čas od 15. aprila do 15. oktobra 1976, 12 delavcev za čas od 25. maja do 25. oktobra 1976); 9. 6 snažilk za čas od 25. maja do 25. oktobra 1976. Odbor za medsebojna razmerja delovne skupnosti skupnih služb obljavlja naslednje prosto delovno mesto Z LASTNOSTJO DELAVCA ZA NEDOLOČEN ČAS 10. pisarniškega referenta Poleg splošnih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: — atest za avtogeno in elektro varjenje, — 6 mesecev delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok; pod 2.: — 6 mesecev delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok; pod 3. in 8.: — dokončana osemletka, » — uspešno opravljen izpit za delo na letališču, katerega organizira TOZD; pod 4. in 9.: — dokončana osemletka; pod 5.: — dokončana popolna srednja šola, — aktivno znanje angleškega jezika, — uspešno položen strokovni izpit, katerega organizira TOZD; pod 6. in 7.: — dokončana popolna srednja šola, — aktivno znanje angleškega jezika, pasivno znanje še enega svetov-v nega jezika, — uspešno položen strokovni izpit, katerega organizira TOZD, — smisel za delo z ljudmi in vljudnost, — primerna zunanjost, — starost od 18 do 25 let. pod 10.: — popolna srednja šola in 6 mesecev prakse — dvoletna administrativna in 1 leto prakse. Za delo na letališču je pogoj dovoljenje po 63. členu Zakona o prehajanju čez državno mejo in gibanju v mejnem pasu (Ur. list SFRJ št. 6/73). Po samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v TOZD Aerodromska dejavnost Brnik morajo delavci v primeru potrebe delovnega procesa delati tako na letališču Ljubljana, kakor na letališču Pulj. Za vsa objavljena delovna mesta je poizkusna doba po samoupravnem sporazumu: — za NK in PK delavce 45 dni; — za KV delavce in delavce s srednješolsko izobrazbo 60 dni. Vloge z dokazili sprejema 10 dni po objavi Aerodrom Ljubljana-Pula, Splošni sektor, kadrovska služba 64210 Brnik aerodrom, p. p. 10. /Z\ Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Veletrgovina Živila Kranj, n.sol.o. TOZD Veleprodaja Kranj, n.sol.o. obljavlja prosti delovni mesti 2 prebiralcev v PE Sadje-zelenjava Poleg splošnih pogojev kandidati morajo izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — PK delavec živilske stroke in — en mesec delovnih izkušenj Poskusno delo za to delovno mesto je določeno 60 dni. Pismene prijave z dokazili o zahtevanih pogojih je treba poslati v 15 dneh po objavi kadrovski službi Veletrgovine Živila Krani. Cesta JLA 6/IV. V zadnjih treh letih 1813 stanovanj V 20-letih obstoja in delovanja je Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj doseglo številne uspehe, ki so pomembni za vso občino — Novo ime podjetja: DOMPLAN Kranj Kranj — 70-članski kolektiv Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj je v petek, 30. januarja, v dvorani kranjske občinske skupščine na svečanem zboru delovne skupnosti proslavil 20-letni-co ustanovitve podjetja in 35-letnico vstaje slovenskega naroda. Slovesnosti, na kateri so po sklepu izvršilnega odbora spremenili tudi sedanje ime podjetja v DOMPLAN Kranj, so se udeležili predstavniki kranjske občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, republiškega sekretariata za urbanizem in nekaterih podjetij, s katerimi je Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v 20 letih uspešno sodelovalo. Razvoj in delo podjetja od ustanovitve do danes je orisal direktor Ivo Miklavčič, k uspehom pa sta kolektivu čestitala tudi predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič in namestnik republiškega sekretarja za urbanizem dr. Miro Saje. Slednji je še posebej poudaril, da je delovna skupnost kranjskega stanovanjskega podjetja ena redkih pri nas, ki je na vseh področjih komunalne, stanovanjske in sorodnih dejavnosti opravila pomembno pionirsko delo in dosegla izredne in zgledne uspehe. Kot prva je ta skupnost začela razvijati tudi samoupravne odnose na tem področju. Zato ni čudno, da so danes predstavniki te skupnosti člani v najvišjih zveznih in republiških organih s tega področja. Na zboru je bilo pojasnjeno, da so se za spremembo imena podjetja odločili zaradi prilagajanja novim nalogam in ker je Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani menilo, da sedanji naslov ne ustreza več. Zato so razpisali natečaj, ki pa sicer ni prinesel ustrezne rešitve, v variantah pa je nakazal sestavljenko DOMPLAN Kranj. To ime v zadostni meri poudarja dejavnost podjetja. Pojem je širši kot stanovanje. Je soseska, naselje, okolje in simbolizira tudi nastanek od planiranja prostora prek vseh delov gradnje do naselitve. Razen tega je ime kratko in lahko izgovorljivo in tudi podjetja s takšnim imenom pri nas še ni. Na svečanosti so potem podelili priznanja in nagrade 14 članom kolektiva za 20- in 10-letno delo v podjetju in izročili spominsko darilo delavki, ki je odšla v pokoj. Po kulturnem programu, v katerem so sodelovali Akademski komorni &bor Kranj in recitatorji, pa so prikazali še barvne diapozitive o gradnji naselij in nekaterih objektov v kranjski občini. RAZVOJ IN USPEHI Podjetje je bilo ustanovljeno konec januarja 1956. leta z odločbo takratnega občinskega ljudskega odbora Kranj. Imelo je ime Zavod za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, kasneje pa se je preimenovalo v Zavod za izgradnjo Kranja. Konec leta 1965 pa je delovna skupnost sklenila, da se zavod preimenuje v Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. V organih upravljanja zavoda in kasneje podjetja so ves čas delovali predstavniki javnosti. Sedaj pa je pristojnost za odločanje v organih samoupravne stanovanjske skupnosti. Podjetje danes opravlja vse strokovne posle za to skupnost, razen tega pa ima v svoji dejavnosti še tehnični in finančni nadzor pri gradnji investicijskih objektov, izdelavo urbanistične oziroma lokacijske dokumentacije, posreduje prodajo stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih prostorov in drugih objektov, opravlja geodetske izmere in za-količbe in upravlja kurilne in ogrevalne naprave. Ze 1964. leta je podjetje začelo aktivno sodelovati v pripravi in izdelavi urbanizacije in tako je kranjska občina imela takrat med prvimi (še pred izdajo zakona o urbanističnem planiranju) izdelano urbaniza-stično dokumentacijo. Danes podjetje vsako leto izdela okrog 500 vrst različne lokacijske dokumentacije, od tega okrog 50 odstotkov za gradnjo individualnih hiš. Uspešno pa deluje tudi pri uresničevanju že sprejete dokumentacije. Tako je bil na Planini že uresničen zazidalni , načrt s 600 stanovanji, pravkar izvajajo zazidalni načrt za 1400 stanovanj, pripravljajo izdelavo načrta za okrog 1000 stanovanj (predlog je že izdelan) in opravljajo tudi že raziskave za nadaljnjih 1500 stanovanj. Od ostale urbanistične dokumentacije pa velja omeniti zazidalni načrt poslovnega centra Kranja, ki so ga po izgradnji blagovnice Globus in hotela Creina začeli uresničevati z objektom H 8 ob cesti JLA v Kranju. Po programu poteka tudi izgradnja komunalne cone na Prim-skovem, izdelan je zazidalni načrt šolskega centra na Zlatem polju in drugi. Druga naloga, ki jo podjetje uspešno opravlja, je urejanje in opremljanje zemljišč za različne gradnje. Pri tem ima največji delež blokovna gradnja, kjer na leto presega vrednost 10 milijonov dinarjev. Sicer pa so projektiranje komunalnih naprav vedno izpolnjevali in usklajevali z ostalimi komunalnimi organizacijami. Pri tem je zanimivo, da so stroški komunalnega opremljanja v ceni stanovanja zelo majhni. 1973. leta so na primer znašali 7,16 odstotka od prodajne cene stanovanja, 1974. leta 5,06 odstotka in lani 6,42 odstotka. Svojevrstno prelomnico v delu podjetja in organizaciji stanovanjske gradnje pomeni leto' 1971. Takrat je bila med podjetjem in gradbenima podjetjema SGP Projekt in GIP Gradiš podpisana dolgoročna pogodba za izgradnjo okrog 2000 stanovanj na Planini. Prvih 272 stano- vanj je bilo na podlagi te pogodbe zgrajenih in vseljenih že 1973. leta. Podatki o stanovanjski gradnji v občini pa so tudi sicer zanimivi. Od 1966. do 1970. leta je bilo zgrajenih 741 stanovanj v blokih ali okrog 148 stanovanj na leto. Od 1971. do 1975. leta pa je bilo zgrajenih 1309 stanovanj ali okrog 261 na leto. Od 1966. do 1972. leta, ko so v občini izločali za stanovanjsko gradnjo 4 odstotke od bruto osebnih dohodkov, je bilo zgrajenih v blokih 1033 stanovanj ali 147 na leto. V zadnjih treh letih pa je bilo zgrajenih 1077 stanovanj ali poprečno 359 na leto. Če pa k temu dodamo še individualno stanovanjsko gradnjo, je bilo v zadnjih treh letih zgrajenih in vseljenih 1813 stanovanj. Ze od ustanovitve naprej pa to kranjsko podjetje sodeluje tudi pri gradnji številnih objektov družbenega standarda in pri gospodarskih objektih. Strokovni, finančni in gradbeni nadzor opravlja za razne investitorje pogosto že od urejanja zemljiških zadev in potem naprej skozi vse dele gradnje do tehničnega prevzema. Take naloge je na primer podjetje prevzelo že tretjič za izgradnjo objektov družbenega standarda, grajenih na podlagi obeh referendumov in. zadnjega dogovora o gradnjah takšnih objektov v krajevnih skupnostih. Ze samo ta bežen pregled 20-letne dejavnosti tega podjetja nedvomno potrjuje, da je Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj oziroma zdaj DOMPLAN Kranj veliko prispevalo k družbenemu razvoju kranjske občine.A. Žalar O 20-letnem razvoju in delu podjetja je na svečanem zboru govoril direktor Ivo Miklavčič. — Foto: F. Perdan Poleg članov delovne skupnosti so se svečanega zbora udeležili tudi predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, republiškega sekretariata za urbanizem in podjetij, s katerimi je Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj uspešno sodelovalo. Na svečanosti so podelili tudi priznanja za 20- in 10-letno delo. Dobili so jih Tončka Mali, Alojz Jenšterle, Jožko Beguš, Jana Belančič, Danica Bešič, Martin Knez, Darinka Knžnar, Karmen Repič, Franjo Modric, Miro Nežmah, Ivan Strupi, Ivanka Zupan, Danica Zupančič in Mirni Kranj c, kije odšla v pokoj. - Foto: F. Perdan Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu osnovne dole Stane Žagar Kranj razpisuje delovni mesti: — vzgojiteljice v VVO Trboje (srednja vzgojiteljska šola) — za določen čas — učitelja fizike — matematike (PRU ali P) - za določen čas Prijave z dokazilom o strokovnosti pošljite naslovu v 15 dneh po razpisu. Stanovanj ni. * Zagrizenost in trdo delo prinašata napredek Krajevna skupnost Log v Poljanski dolini šteje vsega 582 prebi-Valcev.Torej bi lahko trdili, da spada med manjše krajevne skupnosti na Gorenjskem. Toda število prebivalcev še ne pove vsega. Kajti Log je po obsegu, po številu vasi in zaselkov, »velika« skupnost. Vasi Brode, Gabrk, Log in Na logu, ali če hočete Visoko, so razpotegnjene ob glavni prometni žili, ki pelje iz Škofje Loke proti Poljanam, ostali Zaselki s posameznimi gospodarskimi poslopji, s kmetijami, pa so raztreseni levo in desno visoko v hribih na obeh straneh poljanske Sore. Pred leti so bili prebivalci s tega področja povezani z dolino le s stezami in slabimi kolovoznimi potmi, danes že skoraj do vsake domačije vodi cesta. Kraji so elektrificirani. Skratka, opaziti je mogoče izredno Velik napredek. Radi bi, da se tudi o nas, o naših krajih, o podeželju kaj sliši, so nam Že pred časom izrazili željo prebivalci krajevne skupnosti Log. In res smo se domenili za pogovor o Logu, o okoliških krajih, o problemih, ki najbolj tarejo prebivalce in še o tem in onem. V mali sobici v zadružnem domu na Logu, v sobici, kjer so si svoj kotiček našli predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij kraja in krajevne skupnosti, so se neko zimsko popoldne pred nedavnim zbrali: predsednik zbora delegatov KS Log Anton Prevodnik, predsednik krajevne organizacije SZDL Janez Demšar, predsednik delegacije KS Log za zbor krajevnih skupnosti Škofjeloške občinske skupščine Polde Prevodnik, predsednik sveta KS Log Zdravko Mrak, predsednik odbora za SLO v KS Log Maks Fojkar in predsednik delegacije za SIS v KS Log Jože Čadež. Torej že na začetku se je obetal zanimiv razgovor. SAMOPRISPEVEK ZA MOSTOVE »Mostovi nam že leta in leta Povzročajo največ težav,« je začel pripovedovati Zdravko Mrak. »Pet jih je, pet slabih in dotrajanih prehodov čez Poljanščico, in vsako leto smo morali vsakega °d njih vsaj malo pokrpati. Posebnega učinka seveda s tem nismo dosegli. Promet prek mostov Pa je bil vsako leto večji, vsako Jeto je šlo čeznje več vozil, vsako leto so se čeznje prevažali težji tovori. Grozila je nevarnost, da se kateri od njih pod preveliko težo sesede. Posledicebi bile seveda lahko kaj hude. Zato smo začeli razmišljati, kaj storiti? Denarja nismo imeli, od širše družbene skupnosti nismo mogli toliko pričakovati. Pa smo se odločili za referendum! Po pravici povedano smo se do zadnjega bali za njegov izid. Saj veste, veliko prebivalcev krajevne skupnosti Log pride do glavne prometne žile ,po suhem', torej jim mostovi niso potrebni. Toda nazadnje smo bili pošteno presenečeni. Velika večina volivcev je na glasovalnih listkih obkrožila na glasovalnih listkih obkrožila besedico ,da'. Moram reči, da zdaj zbiranje denarja poteka v redu in po načrtu. Nekaj težav je le v delovnih organizacijah, ker se nekateri delavci selijo iz kraja v kraj. Vprašanje enega mostu smo zdaj že rešili. Pri tem je bilo narejenih tudi veliko prostovoljnih delovnih ur. Seveda moram pripomniti, da z zbranim denarjem vseh petih mostov (novih) na področju krajevne skupnosti ne bo mogoče zgraditi, ampak bomo dali prednost predvsem trem. Kako bo z nadaljevanjem gradnje v letošnjem letu, je za zdaj še nemogoče povedati kaj bolj določenega. Videli bomo?« Mostovi so torej problem številka ena v krajevni skupnosti Log. Ne dosti manjši problem pa so tudi kilometri in kilometri cest na tem področju. Za vzdrževanje je mnogo premalo denarja, obremenjenost cest pa je iz leta v leto večja. Pričakujemo, da se bo stanje na tem področju vsaj malo izboljšalo, pravijo prebivalci KS Log, ko bo ustanovljena samoupravna komunalna interesna skupnost. Pa tudi od GG Kranj, ki je za mostove sicer pripravljen prispevati nekaj denarja, in za katerega so ceste velikega pomena, bi pričakovali večjo pomoč, pravijo na Logu. Kajti s prostovoljnim delom, na katerega so prebivalci KS Log vedno pripravljeni, ne bo mogoče vsega narediti. Petletni načrt dela predvideva tudi asfaltiranje krajevnih poti v nekaterih vaseh ter seveda še marsikaj drugega. Toda denarja je najmanj za 150 odstotkov premalo, pravijo na Logu. ŠOLA ŠE DO JUNIJA Maks Fojkar, ravnatelj Šole v Gabrku, je prišel v kraj pred pol-tretjim desetletjem. Pred petindvajsetimi leti je šolo obiskovalo od petdeset do šestdeset otrok. Vseh osem razredov je bilo na njej. »Dve leti sem bil sam za vse,« se danes spominja Maks Fojkar. »Šele potem je šola dobila še eno učno moč. Po cel dan in še pozno v noč sem bil zaposlen tista leta. Leta 1957 je prišlo do reforme šolstva. Višji razredi so se začeli seliti z manjših podružničnih šol na osrednje šole v večje kraje v občini. Tako so se tudi učenci od petega razreda dalje z našega področja začeli voziti v Škofjo Loko. Zdaj je vpis na šolo v Gabrku le še vsako drugo leto. Tako sta na šoli prvi in tretji ali drugi in četrti razred.« Vpis na gabrško šolo je vedno manjši. Le še po deset do dvanajst otrok se vpiše nanjo vsaki dve leti. Vse kaže, da bo pouk za prve štiri razrede le še do konca letošnjega šolskega leta, do junija. In kaj je vzrok, da se je število učencev tako zmanjšalo? »Mnogi so se odselili z našega področja, ker jim ni uspelo dobiti lokacijskih dovoljenj za gradnjo hiš,« pravijo na Logu in v okoliških vaseh. »Nekateri so na lokacije čakali tudi po deset ali petnajst let, a jih niso dobili. Potem so odšli za vedno. Mnogi pa tudi zdaj, taki ki še stanujejo tu, pošiljajo svoje otroke v šolo v Škofjo Loko. Torej je kot na dlani, da pouka prihodnje šolsko leto na gabrški šoli ne bo več.« In kaj bo potlej s stavbo? Stavba je, to je treba povedati, že zdaj kar dobro izkoriščena. V šolskih prostorih se zbira mladina, v njih so razne prireditve in proslave, lani so si v prostorih šole nabirala kuharsko Nov uspeh Elektrotehniškega podjetja Kranj Bodi točen in dober .. •' • pa se ti ne bo treba bati za Posel. Tega se pri kranjskem ELEKTROTEHNIŠKEM PODJETJU dobro zavedajo in se *ega tudi drže: solidnost, točnost in kvaliteta so aduti, ki jih lmajo povsem v rokah. Mogoče s° malo manj konkurenčni pri ceni, toda kvaliteta storitev je Naredila svoje in za naročila se jim ni bati. Ce pridejo enkrat k niši, tam tudi ostanejo. Njihova osnovna dejavnost so montaže — inštalacije za jaki in s}bki tok, močan je njihov malose-r'j*ki oddelek, ki izdeluje razvodne pniare, komandne pulte, opremo za ^miljenje in daljinsko upravljanje °bdelovalnih strojev ter maloserijske izdelke po želji naročnika. Njihova projektivna grupa pa se ukvarja s projektiranjem vseh vrst električnih inštalacij in naprav. Judi sodobno servisno službo ima-J°- Ni sicer visoko akumulativna, kajti slabost vseh servisov je ta, da Je treba imeti na zalogi ogromno rezervnih delov, kar pa podraži sto-ritve. Toda zaradi kompletnosti Ponudbe je tu in poznana je mogo-e najbolj po previjanju elektromotorjev pa tudi po popravilu ra-^oaparatov in televizorjev, manj ^a se zadnje čase ukvarjajo s popravilom gospodinjskih aparatov. **°tem je tu še prodaja na debelo in grobno z dvema poslovalnicama v Kranju in Tržiču. 1725 KV. METROV NOVE DELOVNE POVRŠINE v* soboto, 31. januarja, so v komunalni coni na Primskovem odprli svoj nov obrat. Hiter razvoj 2&dnjih let je za montaže na tere-in maloserijsko elektromontažo y delavnicah s spremljajočimi služ-P*mi zahteval novih prostorov. .°va tehnologija elektromontaž-nih del pri litem betonu je namreč ^rnogočila, da opravijo velik delež pl že pred montažo; v delavnici. S ern so dosegli večjo storilnost in se Prilagodili gradbenemu« ciklu gradbenikov. Delovne površine v zgrad- 1 na Koroški cesti, v katero so se vselili komaj pred petimi leti, so bile pravzaprav že v začetku premajhne. Zato so leta 1973 sklenili, da bodo šli v novo gradnjo in lanskega februarja so jo zastavili. Po 11 mesecih je tu nov obrat, vreden 10 milijonov: 44 % kredit banke, 56 % lastna udeležba. Veseli so novih prostorov, saj bo zdaj v novem obratu združena celotna montažna dejavnost s pripravo dela, projektivo in tehničnim vodstvom in še za prodajo na debelo bo prostora. Ostala dejavnost, to je RTV servis, gospodinjski servis, previjanje motorjev, trgovina elektrotehničnega materiala s spre-jemnico servisnih popravil ter uprava pa bodo ostali na Koroški cesti. BAZEN ZA STROKOVNE KADRE Stošestdeset je trenutno zaposlenih v podjetju in lahko se pohvalijo z zadovoljivo strukturo: nad 15 vi zaposlenih je tehnikov in inženirjev. Ogromno pa vlagajo v dopolnilni študij; sedemnajst članov kolektiva trenutno izredno študira. »Najbolj ustrezen je za nas človek s prakso,« poudarja \ razgovoru direktor podjetja dipl. ing.