Naše narodno prosvetno delo. Znižana vožnja in odprava davka za prosvetno delo. Ministrstvo prosvete je razposlalo  dne 30. novembra t. 1. št- O. N. št. 48949  okrožnico naslovljeno na pokrajinske upfave prosvetne inšpektorje, šolske nadzornike in šolska vodstva, v kateri se oriporoča širjenje ljudske prosvete in po- biianje analfabetizma wtom nedeljskih šol. oredavanj. roditeljskih sestankov itd. Ministrstvo orosvete se je obrnilo s  svojim pozivom na vse šolske kroge za- vedajoe.se. da imata največ uspeha na širieniu Drosvete med narodom šola in učiteljstvo. Vendar s tem ni rečeno. da je narodna izobrazba samo šolska in uči- teljska dolžnost kajti ne more se storiti vsega le ootom šole in pedagoško-didak- tičnega dela, ampak tudi potom preda- vanj. iger. predstav. koncertov itd.. pri čemer naj sodelujejo tudi drugi izobra- ženi krogi- Z žalostjo pa vidimo da je raze^i šolskih ljudi le malo inteligentov pri imenoMko večja čast in priznanie, ker se ne strasijo r.e deia in ne neprijetnosti. Ali kovanem delu. Te bele vrane bi kmalu sešteli na prstih, zato pa gre njim tudi toliko je krajev in koliko v teh krgjih uradnikov in drugih ki v&s trud in delo opazuieio le od daleč in mislijo, da je njihova narodna dolžnost že izpolnjena, ako plačajo tistih par dinarjev letno za Sokola, Jugoslovansko Matico ali oa še morda za katero drugo društvo. Ne ljubi pa se jim sodelovati pri podrobnem delu, petju, kniižnici, odru, niti ne posečujejo od drugih orirejenih prireditev. Vse izobraževa>!no delo leži le na ramenih nekaterih. ki morajo zato toliko bolj biti vpreženi. Pretežna večina med temi požrtvovalneži pa ie zopet učiteljstvo ki še nikoli ni zapustilo naroda, ki je vedno in tudi v najtežjih in najdražjih časih idealno delovalo in izvrševalo ne samo svojo službeno dolžnost, ampak izvrševalo tudi naloge, ki si jih je samo ¦stavilo v prospeh svojega bližnjega in celokupnega naroda slovenskega. sedaj jugoslovenskega naroda- Naše učiteljske organizacije imajo v svojih programih dela nele samo povzdigo izobrazbe lastnih članov temveč tudi celega naroda. V ta namen se učiteljska društva mesečno po dvakrat shajajo na svoja zborovanja. kjer se med drugim tudi razpravlja vprašanje narodne prosvete in kjer se ugibajo boljša in lažja pota za uspešnejše delo na polju ljudske izobraz- be. Teh sestankov se učiteljstvo pridno udeležuje in stroške pokriva iz lastnih sredstev, kar ni ravno malo v teh čudno in nenaravno dragih časih, ko ima že vsak konjski hlaoec večjo plačo kot državni uradnik. Zato pa tudi učiteljstvo trpi —¦ no. pa saj idealisti se nikoli niso dobro živeli. pa še zdaj tii treba .... Učiteljstvo ni še nikoli zahtevalo za svoje težko delo med ljudstvom plačiia, prostovoljno si ga je naložilo na svoje rame in prostovoljno ga bo izpeljalo. le boli nas, da nas pozabljajo kaj radi na tistih mestih, ki bi nas morali podpirati ne morda iz usmiljenja tmveč iz dotžnosti. Država bi mnogo pripomop-la in nas dobro podprla ko bi vsaj dovolila. da ima učiteljstvo polovično vožnjo na železnicah, kadar se vozi k okrajnemu učiteljskemu zborovanju. Marsikateri, ki sicer ostane doma, ne morda iz mlačnosti in koimodnosti. ampak ker res ne more utrpeti tistih dinarjev za previsoko železniško tarifo- S polovično vožnjo bi mu bilo že mnogo pomagano. a spodbudila bi cra tudi dobra volja od strani oblasti. Učiteljstvo bi vese'ejše hodilo k zborovanju, od tam oa vese'ejše k zopetnemu delu, ker bi se vračalo od zborovanj z novimi načrti in idejami v glavi in novo spodbudo v srcu. Ta misel nima bogve kakšnih zaprek in n\ nemogoča, kajti te pravice uživajo tudi druga društva, ki za izobrazbo naroda niti od daleč nimajo toliko važnosti kot mi. Ako imajo že razna športna društva za izlete to ugodnost. s toliko večjo pravico jo moramo zahtevati mi za pot, ko gremo k društvenem zborovanju. (Oalje prihodnjič.) Šolski odri in pevski zbnri. —po Šolski oder v Lehnu. Učenci in učenke trirazredne osnovne šole v Leh- nu na Pohorju so priredili dne 11. svečana t. 1. šolarsko veselico v korist šolarske knjižnice s sledečim sporedom: Petje, deklamacije ter dvodejanka »Lažnjiva Danica«. Bil je to prvi poskus malčkov v iavnem nastopu, ki so ga prestali prav dobro. Nastopili so z izredno neprisiljenostjo in sigurnostjo ter rešili svojo nalogo hvalevredno. Ljudstva je prišlo to-liko skupaj. da so bili vsi za ta namenodločeni prostori nabito polni. Občinstvo je z odobravaniem in burnim ploskanjem pohvalilo malčke in opetovano izrazilo svoje zadovoljstvo in hvalo učiteljici Mi-lici Stuoanovi, ki se je trudila z uiprizorit-vijo igre ter nadučitelju Srečkotu Majcen. ki je vpdil Defje. Z ozirom na precejšnje stroške je blagajničarka tov. Milica Stu-oanova izkazala čistega dobička 1038 K,ki se porabi za šolske namene.