Tine Loga г I I О SÏAJËRSKEM SUBSTRATU GOVOROV V TUHINJSKI DOLINI IN ČRNEM GRABNU Tuhin j sko dolino in C m i graben kakor tudi celotno- hribovsko pod- ročje med tema dvema dol inama so Slovenci poselili s š ta je rske strani oziroma iz Cel jske kotline. Od tod so prodiral i po stari r imski cesti, ki je n e k d a j vezala Rim s Panoni jo : Cel je—Vransko—Trojane—Črni gra- ben—Emona, preko Motnika p a so prišl i v Tuh in j sko dolino. Kako daleč na zahod je p rodr l š tajerski naselitveni tok in k j e je trčil na go- renjskega, k i je p r iha ja l z naspro tne strani , ni znano. Vsekakor je raz- vidno, d a današn ja dialekt ična me ja med štajerščino in gorenjščino, ki poteka po vzhodnih grebenih Kamniških planin, po Menini p lanini in od tod p reko Motnika na Reber (Ramovš, Hist. gram. VII, 114), ni bila meja med naseli tvenima področ jema omenjenih dveh tokov, čeprav gre tost ran danes za gorenjščino, onstran p a za š tajerski savinjski dialekt , ki i zha ja ta v bistvu vsaka iz drugačnega govornega načina. P r a v tako je jasno, da gre na obsežnem področ ju d a n a š n j e vzhodne gorenjščine za prvotni š ta jerski jezikovni substrat , p a četudi bi ga danes z ničimer več ne mogli dokazati . Govorne razl ike med posameznimi slovanskimi rodovi, k i so poseljevali slovensko zemljo, so bile t e d a j sicer še minimalne, morda k o m a j opazne, vendar le p a so se te m a j h n o ni anse sčasoma utegnile raz- viti v pomembne dialekt ične posebnosti. Toda živahen promet med po- sameznimi pok ra j inami z razl ičnim govornim načinom je tu in tam nj ihovo govorno podobo sčasoma zabrisal, jo prekr i l z novimi pojavi ali jo celo docela nadomestil z novo. Poglejmo samo današn jo dialekt ično sliko Savin jske doline, ki jo je tudi naselil š ta jerski naselitveni tok kot centralno Štajersko. In vendar kakšna je razl ika med enim in drugim dialektom! D a n a š n j i savinjski dialekt j e pr imeroma mlada vmesna tvorba med gorenjščino in centra lno štajerščino. Nastal j e zaradi živah- 'nih stikov med tema dvema mnogo starejš ima govornima osnovana, od ka ter ih jo vsaka pr ispevala v njegovo zgradbo svoj delež: cent ra lna š ta jeršč ina osnovo, gorenjščina pa izpremembo prvotnega razvojnega »načrta«, ki se je odrazil zlasti v razvoju savinjskega vokalizma, p a tud i v mnogih d rug ih savinjskih značilnostih. Zato savinjšč ina ni danes niti t ip ično štajerski , še m a n j pa seveda t ipično gorenjski dialekt , pač p a je č rpal pobude za svoj nas tanek tako t am kot tu in je zato p rav i preds tavnik vmesnih, prehodnih dialektov, ki že od n e k d a j žive dvojno življenje. Nekaj podobnega, samo da v mnogo večji meri kot s savinjščino, se je moralo nedvomno zgoditi tudi s celotnim predelom mod dolino Radomlje in Tuhinjsko dolino. Tudi tu so bili prvotni naseljenci Šta- jerci. Zato bi tod pričakovali štajerske govore. Toda zaradi več stoletij t rajajočega živahnega stika z gorenjščino, morda tudi zaradi kasnejše notranje kolonizacije, je ta predel podlegel jezikovnemu vplivu gorenj- skega dialekta. Tako imamo danes tu opravka z vzhodno varianto go- renjskega dialekta in ne več s štajerščino, ki bi jo' sicer pričakovali. Štajerska govorna osnova je potemtakem na zahodnem robu pretrpela dvakra tno izgubo: delno s formacijo savinjskega dialekta in popolno ali skoraj popolno z izgubo celotnega področja med omenjenima dvema dolinama in nad njima. Tako približno smo si predstavljali razširitev gorenjščino po nekda j štajerskem naselitvenem področju, po Tuhinjski dolini in Črnem grabnu, kajli da so sem Slovenci res prišli iz Celjske kotline, že dolgo ni več novost. Spričo nezadostnega poznanja vzhodnih gorenjskih govorov nikomur niti na misel ni prišlo, da bi pogledal, če so morda le kje kake dialektične sledi, ki bi lingvistično podprle trditev zgodovinarjev o naselitvi tega področja s štajerske strani, podobno kot notranjski dialekt priča, da so Notranjsko in Vipavsko dolino prvotno naselili Dolenjci. Je pa tudi povsem razumljivo! Štajerski dialekti se namreč danes začenjajo šele na skrajnjem vzhodnem koncu omenjenih dveh dolin s savinjščino, ki pa je že sama plod- gorenjščine in centralne štajerščine. Kdor ni sam prehodil ali vsaj pregledal celotnega področja zahodno od tod, bi si ne mogel niti misliti, da se je zahodno od štajersko-gorenjske dialektične meje, zahodno od savinjskega dialekta, ohranilo še ka j dialektično šta- jerskega iz tistih davnih časov, ko je Slovenec prvič stopil na ta tla. In vendar tudi v govorih Črnega grabna, zlasti pa Tuhinjske doline, še danes nahajamo jezikovne elemente, ki s prepričl j ivo zgovornostjo go- vore, da je tod nekoč živel štajerski naseljenec, ki ni govoril niti go- renjsko niti ne savinjsko, temveč štajersko. Ti elementi povezujejo^ to področje preko vmesnega, primeroma kasno nastalega savinjskega dia- lekta naravnost z govori današnjega osrednjega štajerskega dialekta. Katera je ta lingvistična posebnost in kako je mogla nastati oziroma ostati — to pokazati je namen pričujoče razpravice. Kakšna je torej jezikovna slika današnje Tuhinjske doline in Črnega grabna? Tipični gorenjski dialekt oziroma kamniška varianta vzhodne go- renjščine sega v Tuhinjski dolini samo do Lok oziroma Potoka, torej k a k ill 10 k m v n o t r a n j o s t dol ine. H r i b o v s k e vas i Ravne , Podb reg , P r a - p r e č e in Snovik n a d Š m a r t i n o m govore še go ren j sk i d ia l ek t , das i so se i n t o n a c i j e t u že izgubi le . D o tod i m a m o med d r u g i m o p r a v k a z go ren j - s k i m i i n t o n a c i j a m i p a t u d i z oks i tonezo meglù, sieber i td . T u n a h a j a m o seveda t u d i go ren j sk i m o n o f t o u g i č n i voka ln i s is tem z voka ln imi ož inami <2, o (trebox, mesc, smareka, lešank, met, blet, сеЪёюа; most, noč, z o f , box, moš i td . — Ravne) in s e k u n d a r n i m i š i r i nami ê, o (žena, čeu, težak; noya, roka, koza, mosa i td . — R a v n e ) , g o r e n j s k o r a z v o j n o u s m e r j e n o s t k r a t k i h voka lov , š t ev i lne g o r e n j s k e k o n z o n a u t i č n e p o j a v e (-b > - f , tk > %k, la > ma) i td . Y dol in i R a d o m l j e sega t a goren jsk i d i a l e k t n e k a k o do P revo j . Č r t a P r e v o j e v dol ini R a d o m l j e — P o t o k v T u h i n j s k i do l in i j e t o r e j v z h o d n a m e j a t i p i č n e g a g o r e n j s k o - k a m n i š k e g a govora . V z h o d n o od te č r t e p a n a l e t i m o že na nove d i a l ek t i čne po jave , k i to p o d r o č j e o d d a l j u j e j o od g o r e n j š č i n e : r a z l i k o v a n j e med ras toč imi in p a - d a j o č i m i i n t o n a c i j a m i so zgub i ; n a m e s t o obeli g o r e n j s k i h i n t o n a c i j sli- š imo t u eno samo: v Č r n e m g r a b n u r a v n o oz i roma r a h l o p a d a j o č o , v T u h i n j s k i do l in i p a p a d a j o č o . Povsod ugotovimo t u d i a k c e n t s k i p r e m i k maglà > magla, siabbr > stabar. G o r e n j s k i m o n o f t o n g i č n i v o k a l n i s is tem se r azb i j e , poleg m o n o f t o n g o v v prvo t no ali z g o d a j p o u d a r j e n i h zlogih se v s e k u n d a r n o p o u d a r j e n i h zlogih p o j a v i j o t u d i d i f tong i , ki se g ib l j e jo na č r t i (i), ie, uu uS u ä (ruaka, nutr/u, kuaza, y»ara, dual, punuâc, duast, рикиапс, kuästan, па nuùs; stiegn. tude, pitiêln, čieu, tieta, čiesan, diçbu — S m a r t i n , S teb levk , T u h i n j , Češn j i ce , C i r k u s e , L i p l j e i td.) . N a j - znač i l ne j š e in n a j p r e s e n e t l j i v e j š e p a j e to, da se na ce lo tnem p o d r o č j u v z h o d n o od p r e j o m e n j e n e č r t e p o j a v i j o t ud i c e n t r a l n o š t a j e r s k i r e f l eks i za dolgi ê in ô, n a m r e č 6/ in on: k idem, zoeizda, mleik, reis, sveiča, stêijia, cêiyu, treibax, smrdeit, streiya, zapreij, umreit, leišank, smareikn, me[sc, teidan, srêida, oeijar, snêi%; nous, nibou, kôust, bous, snßu, Ipou, mônst — Š m a r t i n , S t eb l evk ; učeiji, zubejx, treipx, kulêin, mleit, uhöu, ukôn, koust, nouč, snonč — Č e š n j i c e ; zoeizda, pels, sneix, ribron i td . — L i p l j e ; smareika, breiza, brei%, ureix; nibou, mous, kulou — C i r k u š e ; leija, susêida, sneidan, puveidu, čuoeika, jeidu, vêim, deimu, none, drayBn, misou, moust — T u h i n j ; zoeizda, snêix i td . — H r u š e v k a i td . T i so v do l insk ih in h r i b o v s k i h vaseh c e n t r a l n e T u h i n j s k e do l ine ed in i z a s t o p n i k i p r a s l o v a n s k e g a ê in ö, v Č r n e m g r a b n u in p o vaseh severno od tod (Obrše , Zla to po l j e , Češn j i ce , P o l j a n e in d rugod) p a se p o j a v l j a j o ko t s p o r a d i č n a v a r i a n t a po leg sicer r e g u l a r n e g a e in o. Ko sem ob zapisovanju dialektičnega gradiva, za Lingvistični atlas Slovenije po Črnem grabnu naletel na sporadične reflekse e/, ou < ê, й, sem seveda ta dva pojava takoj povezal v enoten razvojni proces, kot ga imamo v štajerščini, in mislil, da gre za populacijsko premešan teritorij s kasnejšimi selitvami iz centralne Štajerske, ka j t i na Trojanah in v Št. Gotardu kakor tudi v savinjščini sploh tega pojava ni, kakor je ugo- tovil že Ramovš. Spričo tega dejstva se mi je zdela ta razlaga edino mogoča. Ko pa sem nato prišel v Tuhinjsko dolino in ugotovil, da na celotnem področju od Buča na zahodu do Jastrobelj onstran Kozjaka na vzhodu pojav é > e/, й > ou ni več samo sporadičen, ampak regularen, brez kakršne koli izjeme, sem spoznal, da je gornja razlaga nemogoča, ka j t i celotno to področje ni moglo hiti kasneje preseljeno iz centralne Šta- jerske. Porodila se mi je misel, da gre tu za dialektično sled, ki je lingvi- stično potrdilo, da sta bila Tuhinjska dolina in tudi Črni graben nase- l jena s š tajerske strani, da so tod nekda j res živeli l judje , ki so bili v najožjem sorodstvu s predniki sedanjih centralnih Štajercev, ka j t i ta tuhinjski pojav veže to področje s centralnoštajerskim ei < ê, ou < й. Ostali mlajši dialektični pojavi, kot so razvoj kratkih vokalov, la>wa, -b > - f , tk > yk, g > y, maskulinizacija nevter itd., pa družijo tudi ta osrednji dol Tuhinjske doline in Črnega grabna z gorenjščino, pr i čemer je -b > -f zlasti pri mlajših l judeh vedno redkejši, čeprav ga še lahko slišimo vse do Špitaliča in Št. Ožbalda podobno kot х^ < tk ali y < g. Vzhodna meja švapanja poteka nekako po črti Slopnik—Belica—Nova reber—Glisnik—Bela—Mala raven—Št. Ožbald, vendar v dolini tudi ta pojav počasi že izpodriva la. V Trojanah in Motniku oziroma Špitaliču vsi tipični gorenjski pojavi s štajerskim êi. < ê, ou < й vred izginejo in jih v smeri proti Vranskemu ne slišimo nikjer več. Na črti Špitalič—Šent Ožbald gre torej za izrazito dialektično mejo, k je r se poleg omenjenih zgosti še cela vrsta drugih izoglos fonetičnega, morfološkega pa tudi leksikalnega značaja. Na te j črti se skratka začenja teritorij savinjskega dialekta. Vendarle je neka j pojavov, ki so bodisi iz gorenjščino, bodisi iz šta- jerščinc segli preko te črte. Tu n a j omenim zlasti razvoj kratkega voka- lizma. Pojav o- > o-/u-, e- > e-fi- sega n. pr. iz gorenjščine preko Tu- hinjske doline in Črnega grabna v Motnik in na Trojane ter od tod dalje tudi v savinjski dialekt. Še širši radi j imata diftongična refleksa za sek. pond, e in o, ki sta lastna tudi centralni štajerščini in sta se po mojem od tam sploh razširila preko savinjskega dialekta na Črni graben in v Tuhinjsko dolino do Prevoj in Lok. T o d a povrn imo se seda j k re f l eksoma ei, ou! Rekli smo, da sla v cen t ra lnem de lu T u h i n j s k e dol ine regularna , v dolini Radoml je p a spo- rad ična . N a vzhodu se izgubi ta nekako na črt i S t rmec—Jas t rob l j e—Sent O ž b a l d in p o p u š č a t a s hr ibov prot i dolini. Na Tro janah , v Špi ta l iču in Motn iku jih ne sl išimo več, p r a v tako ne v ostalih sav in jsk ih govorih, p a č p a so regularn i zas topnik i v cen t ra ln i š ta jeršč ini . Geogra f ska razvrs t i tev teh ref leksov je torej izredno zanimiva. T u se bom omejil samo na p r ikaz T u h i n j s k e doline, k j e r so ti zas topniki regularn i : K a m n i k — L o k e B u č — J a s t r o b l j e Šp i t a l i č—Vransko C e n t r a l n a Š t a j e r s k a ë ei e/e ei б ou о/б би О čem nam ti refleksi , razvrščeni k a k o r so, govore? P r i ča jo n a m : L D a bi bil člen ei, on v os redn jem de lu T u h i n j s k e dol ine v narav- nem, neovi ranem razvo ju govorov nemogoč, da je tam, k j e r je, z današ - n jega stal išča t u j ek , k a j t i med gorenjsk im ter moln iško-savin jsk im f / e , б/б ter t u h i n j s k i m êi, du ni genet ične zveze. 2. D a je motn iško- t ro jansko-savin jsk i e/e, o/o novost, k i se je kasne je vr ini la med t u h i n j s k i in cen t ra lnoš ta je r sk i êi., ou. 3. D a t u h i n j s k a in ccn t ra lnoš ta j e r ska ei, би i z h a j a t a iz iste govorne osnove, ozi roma d a s ta t u h i n j s k a êi., ou izoliran ostanek š t a j e r sk ih ei, ou, ki s ta b i la n e k d a j r az š i r j ena po celotnem ter i tor i ju od cen t ra lne š t a j e r - ščine p r e k o sav in j šč ine do Lok v T u h i n j s k i dolini in do P rcvo j v dolini Radoml je , če ne še n a p r e j pro t i zahodu. 4. D a je moral bi t i cen t ra ln i del T u h i n j s k e doline dolga s to le t ja (do 13./14. s tolet ja) t ako rekoč z a p r t za p romet tako s š t a j e r ske kot tud i z goren jske s t ran i . P romet je na zahodu segel samo do Lok, ka j t i do tod imamo o p r a v k a z goren jsk im dia lektom, k i je morebi t i prekr i l p rvo tno š t a j e r sko osnovo, n a vzhodu p a od Vranskega do Špi ta l iča oziroma do koz jaškega k lanca , k a j t i do sem se je razširi l savin jsk i dialekt in p r a v t ako p rekr i l p r v o t n o cen t ra lnoš ta je r sko osnovo. O s r e d n j e g a dela Tu- h in j ske dol ine p a se v teh zgodnj ih časih p romet ni dotakni l in zato so se t u ohranil i n a j s t a r e j š i d ia lekt ični vokaln i ref leksi kot zanimiva okame- nina, k i p r i ča o p rvo tnem z n a č a j u tega govora, o l judeh , ki so ga govorili, o dolgi zgodovinski dobi, ko j e to l juds tvo živelo zase in bilo zato izoli- rano tako z zahoda kot tud i z vzhoda. Zato to re j se je tod ohrani l š ta je rsk i jezikovni snbsirat in ni bil prekrit uli izpodrinjen niti po gorenjščini niti po savinjščini. 5. D a se j e p r o m e t m e d d a n a š n j o G o r e n j s k o in Š t a j e r s k o n e k a k o do 13./14. s t o l e t j a v rš i l p r e k o Č r n e g a g r a b n a in d a se j e n a t e m p o d r o č j u s a m o p o t e j po t i v z g o d n j i dobi f o r m i r a l s av in j sk i d ia lek t . P r a v z a r a d i t ega ž ivahnega p r o m e t a j e b i l a p r v o t n a š t a j e r s k a govorna osnova p o vaseh Č r n e g a g r a b n a p r e k r i t a ali s k o r a j doce la i z p o d r i n j e n a p o go- r en j sk i . Mod g o r e n j s k i m ё/б t e r s a v i n j s k i m ê /ë , o /S j e t o r e j gene t i čna zveza, k i d r ž i p r e k o ё / б v dol in i R a d o m l j e . Motn i ško- šp i t a l i šk i ê, 8 s ta p r o d r l a sem p r e k o Č r n e g a g r a b n a in T r o j a n , no p a po d i r e k t n i po t i K a m n i k — M o l n i k . O vsem tem n a m govor i t a c e n t r a l n a t u h i n j s k a ei in on. Ko p a so se v k a s n e j š e m času (13.—14. s tolet je) t u d i p r e k o c e n t r a l n e T u h i n j s k e dol ine odp r lo k o m u n i k a c i j e , j e t u d i to l j u d s t v o zaživelo ži- v a h n o ž i v l j e n j e s k u p a j z Goren j c i , se usmer i lo p r e d v s e m v to smer in sp r e j e lo š t ev i lne d i a l e k t i č n e inovac i j e od n j i h . ki so ta p r v o t n o š t a j e r sk i govor n a r a v n o s t p r e k r i l e in s p r e m e n i l e n j egovo p r v o t n o podobo. O vsem tem n a m govore vsi m l a j š i d i a l ek t i čn i p o j a v i v t u h i n j s k i h govorih , k i n iso več s a m o c e n t r a l n o t u h i n j s k i , t emveč so lastni vsem govorom tu- h i n j s k e doline, de loma p a so segli še n a p r e j v s a v i n j s k i d i a l ek t . P r e d e n k o n č a m , n a j o m e n i m še to, da j e t u d i i zguba oks i toneze (ženii, maglà) te r r a z l i k o v a n j a med i n t o n a c i j a m i po ce lo tnem o b r a v n a - vanem d i a l ek t i čnem p o d r o č j u v e r j e t n o v zvezi s p r v o t n i m š t a j e r s k i m s u b s t r a t o m teh govorov. T a k o j e na s t a l a d a n a š n j a t u h i n j š č i n a . T a k o si po m o j e m m n e n j u l ahko r a z l o ž i m o n j e n o d a n a š n j o d ia l ek t i čno podobo. 111 KARAKTERISTIKA IN KLASIFIKACIJA GORN JES AVIN JSKIII GOVOROV Iz R a m o v š e v i h d i a l ek to lošk ih del j e znano , d a je v z h o d n i sosed g o r e n j š č i n e š t a j e r s k i s a v i n j s k i d i a l ek t . V z h o d n a m e j a goren jšč ine , k i p o t e k a p o b ivš i k r a n j s k o - š t a j e r s k i deželn i mej i od O k r e š l j a p r e k o O j s t r i c e n a Črni lcc , M e n i n o p l a n i n o in Č e m š e n i š k o p l an ino , je h k r a t i z a h o d n a oz i roma j u g o z a h o d n a m e j a s av in j skega d ia l ek ta . N a severu se- g a j o s a v i n j s k i govori do b i v š e k o r o š k o - š t a j e r s k e deže lne meje , p o t e k a - joče p o v rhov ih Sav in j sk ih A l p od O k r e š l j a n a Olševo in R a d u h o , od tod p a p r e k o T r a v n i k a na Št. Vid in U r š l j o goro. Seve rovzhodna oz i roma