Cena VSO din # Zakaj morajo imeti vedno danes stari prav, ko je vendar tok življenja tak, da pridejo jutri mladi na vrsto. Jose Ortega y Gasset, in uprava: Maribor, Kopališka ul. < - Tol. 2I-Š7 ■ liha|a vtako loboto Volfa letno 86 din, polletno 18 din, četrtletno 8 din, ta Inozemstvo letno 10 din Rokopisi so na vračajo - Polt. ček. rač. 11.707 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku dan miru V zadnjih dvajsetih letih, odkar so trobente naznanile do smrti izmučenemu in izčrpanemu človeštvu, da se je velika morija, ki so jo imenovali in krstili »svetovna vojna«, končala, se je v Evropi, Pa tudi drugod po svetu, o miru že mnogo govorilo in pisalo. Časopisi in revije so prinašali navdušene in veleučene članke o osnovah trajnega miru, politiki so govorili bleščeče govore, s katerimi so Prepričevali svoje volilce. diplomatje pa so sedeli pri zelenih in. da ne bo zamere pri predsedovanju, okroglih mizah in Podpisovali popisane oziroma potiskane Pole papirja, ki so jih pač radi lepšega imenovali »akte«, »pakte«, »klavzule« in »pogodbe«. Če je človek vse to opazoval, je mogel soditi, da bo nastopila res zlata doba miru in vseobčega blagostanja. In niso bili zgolj zaslepljeni optimisti, ki so mislili, da se je človeštvo vendarle že nekaj priučilo v strahotah zadnje vojne, saj še hodijo med nami invalidi in vojne sirote ter vdove, ki nas živo opozarjajo na leta, ki so tik za nami. Toda vse to je bil zgolj videz. Spodaj Pod to miroljubno plastjo je tlelo in gorelo nekaj povsem drugega, nekaj, kar ni imelo z miroljubnostjo in deklamacijami o miru nobenih zvez: oblastiželj-nost, želja po povračilu, predvsem pa do-bičkaželjnost nekaterih slojev, ki jim beseda »vojna« ni vzbujala strahotnih predstav razmrcvarjenih mrličev, vpijočih ranjencev in lačnih sirot, ampak predstavo naraščajočih delnic* elegantnih avtomobilov in »zmagoslavnih« sprejemov. Ti ljudje so žalovali za krasnimi časi vojne, ko se je dalo v enem samem dnevu v časih zaslužiti težke tisočake. Ti Jjudje so znali prepričati najprej le nekaj lahkovernih posameznikov, potem pa ves narod, da imajo na zemlji premalo prostora in premalo surovin. Treba je iti k sosedu po nje, kajti v javnem življenju ne veljajo isti zakoni, kakor v vsakda-Pjem. Ti, ki se moraš pred sodiščem zagovarjati, ker si ubil svojega sočlovžka, dobiš za isto dejanje, če si ga izvršil v vojni, odlikovanje in ti ki sl v navadnem življenju obsojen na zapor, ker si vzel nekomu,-ki je imel več kakor ti, se vzgle-duješ po veliki politiki, kajti tam se imenuje taka zadeva z učenimi izrazi »geopolitika«, »iskanje življenjskega prosto-ra« ali »borba za surovine«. ,In še preden so se diplomati, govorčki in časnikarji prav zavedli, še preden so prenehali, da bi zajeli sapo in se Po težavnem delu odpočili, je »tam da-nekje« izbruhnila vojna. Bilo je »tara daleč nekje«, komaj, da je človek slišal klic ranjenih do Evrope. Diplomati pa so 'rneli svoje govore o miru tako lepo pripravljene, škoda bi bilo. da jih radi teh Nekaj Indijančkov ali zamorčkov ne bi nihče slišal. In diplomati niso prišli v iadrego. odkašliali so si in povedali, kar s° imeli povedati, poslušalstvo pa je navdušeno ploskalo. Cim glasneje je bilo vpitje vojnih žrtev, tem glasneje so govorili diplomatje o miru in tem glasneje s° poslušalci ploskali. Ta praksa se je ves čas sijajno obnesla, dokler niso odkrili nove prakse. Spoznali so, da je vojna vendarle draga zadeva, pa so se zadovoljili samo z oboroževanjem. Vojsko 'P orožje so obdržali doma in jo samo Pd časa do časa pokazali tujim diploma-tom ter stavili svoje zahteve: diplomatje so šteli vojake in gledali nove kanone, primerjali s tem, kar so imeli doma in [spolnjevali zahteve ter izpreminjali državne meje in ponosno govorili o miru. Toda na svetu ne živijo samo novinarji, učenjaki, državniki iti diplomatje, Pa svetu živijo tudi drugi ljudje: pripro-?ti kmetje, delavci, pa tudi izobraženci, 'p tl ljudje, ki jih je na svetu ogromna večina, se že pričenjajo zavedati, da so pni tisti, o katerih se diplomatje pogajajo. da so oni tisti, ki bodo morda morali še kedaj v vojno, in ti ljudje bodo klicali na odgovornost vse tiste, ki vojno Pripravljajo, pa tudi tiste, ki so s svojo neodločnostjo in popuščanjem dopustili, da so mogli postati sovražniki miru tako močni. jad. Ob naši dvajsetletnici Prevelika velikodušnost ie hlapčevstvo Vzemi v roke kakršenkoli list ali dnevnik, v vsakem najdeš krajše ali daljše članke, ki obravnavajo 20-letnico Jugoslavije. članki obravnavajo ta dogodek iz najrazličnejših vidikov, vsi pa skoro enodušno ugotavljajo, da nas je čas prehitel, da uspehi, ki smo jih pokazali v tej dobi, nikakor ne odgovarjajo onemu, kar bi morali v tej dobi pokazati, da smo, posebno z ozirom na druge narode, zelo zaostali in da prihajamo do vsega spozna-, nja takrat, ko je na mestu slovenski pregovor: po toči zvoniti je prepozno. — Marsikak članek se izgovarja, da so materialne razmere krive temu, da nam one ne dado dovolj razmaha ter da leži baš v tem glavni razlog za naše male uspehe, odnosno neuspehe in da pač sami nismo toliko krivi. Res, da je mnogo resnice v teh besedah, vendar pri drugih narodih^ kar se materialne plati tiče, ni nič boljše, še celo slabše je, in vendar so oni dosegli na mnogih poljih naravnost velikanske uspehe. Mi tukaj na meji, mi še posebno občutimo, da smo v tem času zanemarili mnogo ledine, ki je ostala še nezorana deloma res vsled pomanjkanja gmotnih sredstev, v glavnem pa radi pomanjkanja narodne zavesti in dobre volje. Nikakor se ne moremo vzdramiti iz te letargije in puščamo, da gredo svojo pot stvari, ki nikoli tako ne bi smele iti. Naj navedem tukaj nekaj slučajev, ki jasno kažejo, da se nismo otresli onega hlapčevstva, ki ga je že Cankar tako bičal. Skoro dosledno se ti bo zgodilo, ko stopiš v kako trgovino, da vsi uslužbenci z gospodarjem vred pozdravijo v nemščini. šele na slovenski odgovor začnejo s teboj v slovenskem jeziku govoriti. In čudno je to, da se ti to zelo pogosto zgodi tudi v slovenski trgovini. Kaj morate in kaj morete k takemu postopanju reči? Eni izzivajo, drugim se pač mora nemški jezik zdeti nekaj boljšega, ker drugače ni mogoče opravičiti njihovega postopanja. Nekateri se iz mržnje do slovenščine zatekajo k srbohrvaščini. Nimamo ničesar proti, čeprav je spakedranščina, ki jo morete slišati dnevno, nekaj groznega, no, pa njim služi za izgovor, da kažejo dobro voljo, da govorijo v državnem jeziku. — Da se je še prav pred nedavnim zgodilo, da je bil račun izstavljen na nemški tiskovini, preko katere je bil u-darjen pečat »vsled pomanjkanja slovenskih tiskovin«, je tudi značilen pojav po 20 letih Jugoslavije. Kako neznosno se mrcvari naš jezik po raznih izložbah, to se more vsak dan videti ne samo na enem primeru in ne samo v eni trgovini. Malo huje je, kar sem doživel na mariborski glavni pošti. Neka gospa je prav razburjeno pripovedovala svoji znanki, da ji gospodična ni hotela dati znamke, »bail zi ti tajče Šprahe net veršten bil«. Taki, kakor ta gospodična ob okencu bi morali vsi biti, pa bi nehala celo ta ne sramna zahteva, da se v naših uradih dopušča kot uradni jezik nemščina. ■ Pri vsem tem pa je najhujše to, da tudi mladine ne puščajo v miru, odnosno ne uvidevajo, da morajo biti vsaj lojalni, ko že jedo naš kruh. Mladina je v mnogih primerih tako protijugoslovansko in pro-tislovansko. vzgojena, da je kar neverjetno. Tako se je zgodilo, da je oddal fant (ki baje sicer ni naš državljan) v nižjem razredu srednje šole zvezek pri slovenski šolski nalogi, češ, da o temi »Kako naj čuvamo Jugoslavijo« ne more ničesar pisati, ker Jugoslavija ni njegova domovina. Dobil je sicer lekcijo, vendar vse preblaga je bila in se je moral oče tega fanta v pest smejati naši po- pustljivosti in mehkobi. Drugi spet se je delal norca iz govora svojega razrednika, ki je govoril o 20-letnicl Jugoslavije ter na koncu dodal nekaj še o usodi »der Tschechei«. — Daleko najhujši pa so »naši« visokošolci, ki smatrajo, da morajo študirati »in der Heimat«, ker so jim naše univerze^ vse preneznatne, preslabe, a ko dovršijo svoje študije, prosijo za dovoljenje za zaposlitev, ki ga v večini slučajev dobijo, in potem jedo naš kruh in ga odjedajo našemu visokošolcu. Mi pa, na mestu da bi takemu gospodu, ki pride ponujati svoje usluge, pokazali vrata, mi ga sprejmemo z odprtimi rokami in še v čast si štejemo, da imamo takega človeka v hiši. To vse, kar sem zgoraj naštel, to so posamezni slučaji izmed onih neštetih, ki se dan za dnem dogajajo in ki si jih mora posebno naš mali človek kakor hlapeč? dekla in posebno viničar oJ> naši meji, pustiti dopasti, ako noče, da izgubi še oni borni kruhek, ki ga dobi. Dan na dan se to dogaja, a mi? Mi mislimo, da smo opravili svojo dolžnost, ako plačamo čla- Novim naslovnikom pošiljamo po 5 zaporednih številk »Edinosti« na ogled, ki jih ni treba vračati. Nadaljnje številke bomo pošiljali tistim, ki bodo dotlej list naročili — zadostuje dopisnica — ali nakazali vsaj del naročnine s položnico, ki jo prilagamo prvi številki na ogled. Uprava »EDINOST I«, Maribor, Kopališka ulica 6, narino za Ciril-Metodovo družbo, če darujemo nekaj stare obleke in obutve za kako obmejno šolo in če zapijemo par kovačev na kaki »narodni veselici«. Ljudje pa, ki bi bili potrebni naše materialne in duševne podpore, se osamljeni polagoma a gotovo izgubljajo in bodo za vedno za nas izgubljeni, ako se ne vzdramimo ob pravem času. že v malenkostih moramo biti dosledno zavedni, ne smemo se pustiti teptati na lastnih tleh, da se ne bomo vzdramili tedaj, ko bo prepozno. V nasprotnem slučaju ne bomo imeli pravice se pritoževati nad zlo usodo, ki nas .zasleduje, kovači svoje usode moramo biti sami, kajti možnost nam je dana, da si jo sami kujemo, samo indolentni smo, da se tega ne zavedamo odnosno da sc tega v svoji mlačnosti zavedati nočemo. Poglejmo, kaj delajo drugi narodi, ki so mnogo močnejši po svojem številu kakor kulturi, poglejmo, kako oni skrbijo za svoje meje, za svoje ljudi v krogu svojih meja, pa tudi za vsakega posameznega, pa bil tudi preko oceana. Tam se oglejmo, pri velikih, kaj delajo oni in potem premislimo, kako to, da mi, ki smo mali in ki se v velikem svetu skoro izgubljamo med narodi, ničesar ne delamo. S. S. Kako le $ kmetsko V časopisih vseh vrst dostikrat beremo, zlasti odkar je objela svet gospodarska kriza, o vprašanju mladine. Prav v nedavnem času smo mnogo pisali in razpravljali o brezposelnosti mladih učiteljev. Tudi o mladini drugih poklicev je bilo slišati mnogo razpravljanja. Malo ali pa skoraj nič pa naši časopisi ne pišejo, kako je s kmečko mladino, kako živi, ali je tudi ona brezposelna. Za težave, ki jih preživlja naša vas, se malokdo zmeni. Za vsak drug stan se še kdo pobriga in pozanima, zanj skrbe razne organizacije, kmetski fant ih dekle pa nimata nikogar, ki bi še zavzel zanju. Naš kmečki človek gara iz dneva v dan od ranega jutra do trde noči, pri tem pa strada ‘ali pa leze v dolgove. Mladina nima nobenih odprtih vrat. Za vsak drug poklic je potrebna šola, te pa kmečki fant nima. Zato mu ne preostane drugega kot da se ubija ha zemlji in strada, brez iz-gledov za boljše življenje. Vendar pa bi moral vedeti vsakdo, da je bodočnost slovenskega naroda odvisna od kmečkega in delavskega ljudstva, ki ga je največ. Zato je tudi rešitev vseh naših narodnih vprašanj odvisna od rešitve našega kmečkega vprašanja. Kratek pogled v naše gospodarske razmere nam pokaže, da je v Sloveniji okrog 100.000 kmečkih gospodarstev, ki obsegajo do 5 ha zemlje, kar je premalo za preživljanje vse družine. Okrog 700.000 ljudi se mora preživljati od kmečkega dela. če obenem pri tem pomislimo, kako gre v zadnjih povojnih letih vse, kar kmet pridela, pod ceno in da je vse, kar kupi, danes približno trikrat dražje kot v predvojnih časih, spoznamo, kakšno je življenje po naših vaseh. In sredi tega težkega jioložaja živi kmetska mladina. Že od otroških let čuti pomanjkanje v hrani in obleki, v težkem delu mora izčrpavati svoje moči. Zanjo je najvažnejše in najbridkejše vsakdanje vprašanje: kruh! Kam naj se obrne za zaslužkom? Posestvo prevzame samo en otrok. Ta si ustvari svojo družino. Za druge ni več v hiši ne prostora, ne kruha, že tako ima kmečki dom več ust za jelo kot pa rok za delo: na domu so onemogli starši, majhni otroci, stare tete in drugi, ki so nesposobni za delo. Na ustvaritev lastnega ognjišča za ženitev godna fant in dekle ne moreta misliti, razmere jima ne dopuščajo. Včasih se je našlo kakršnokoli delo. Mladi ljudje so se izseljevali, v Ameriko, Kanado, Francijo, kamorkoli. Danes je to skoraj nemogoče, vendar se še vedno izseli iz Slovenije letno okrog 2000 ljudi iz vasi. Prav toliko pa se jih tudi vsako leto vrača iz tujine, kjer ne najdejo več zaslužka. To veliko socialno vprašanje ne velja samo za tiste, ki občutijo vso njegovo težo, to je naše splošno narodno vprašanje. Tu je stržen, kamor mora zasaditi svoje lopate vsakdo, ki hoče delati za narodov blagor. Dolžnost inteligence je, da ta vprašanja spoznava, dolžnost odločujočih ljudi pa, da jih rešujejo. Glavna dolžnost pa odpade na državo. Pokojni Štefan Radič, voditelj hrvatskih kmetov, je dejal: »Drevo raste od spodaj, a sad pada od zgoraj; narodna moč izvira iz ljudstva, a državno pomoč mora dajati vlada.« Danes družina ni več zmožna, da bi preživljala vse svoje člane, na njeno mesto mora stopiti večja organizirana enota in to je država. kmetska mladina, jedro naroda, je danes brez pogojev za pošteno življenje, pomagajte ji ustvariti te pogoje in storili boste največje delo za narodovo bodočnost' —Ij. Ur Mestna hranilnica v Mariboru je kupila na dražbi premogovnik Peklenico za 4 milijone dinarjev. Iz vsebin Podonavje - fiiperprodukciia inteligence - Naše sadjarstvo Senca nad ČSR Zunanjepolitični in notranjepolitični pregledi 7 d domačih vesti Senca nad Češkoslovaško 7 dni po svetu % Obisk Njegovega Kralj. Vis. Nam. kneza Pavla v Bukarešti pri romunskem kralju Karolu je vzbudil v svetovn. tisku mnogo najrazličnejših ugibanj in komentarjev. Komunike pravi, da sta se vladarja dogovorila o skupni politiki Jugoslavije in Romunije po monakovskem sporazumu. % O Petru živkoviču piše »Samouprava«, da bo prav tako kakor Svetozar Pribičevič priplaval do skrajnega separatizma. $ V Celju bo, kakor poroča »Večer-nik«, na listi dr. Mačka tudi gosp. Ivan Kronovšek iz Orle vasi. jNS in socialisti so se dogovorili, da bodo šli skupno na Mačkovi listi v volivni boj. Tako bomo imeli v Sloveniji vzporedne kandidature slovenske združene opozicije in socialistično-nacio-nalistične kandidature. ^ Predsednik JNS Peter živkovič bo kandidiral v Negotinu. Listi pišejo, da je to edina samostojna kandidatura v Jugoslaviji. Notranji minister gospod dr. Anton Korošec je imel preteklo nedeljo v Pa-račinu shod. Njegova izvajanja o bodoči in pretekli politiki vlade so poslušalci nagradili z navdušenimi vzkliki. * Dr. Ante Trumbič, o katerem smo že poročali, da je težko bolan, je, kakor poročajo zdravniški bilteni, na poti k okrevanju. ^ V Beogradu se vrši mednarodna ra-(lio-razstava. 0 Jugoslovanska akademija znanosti jn umetnosti v Zagrebu je nakazala klubu ABC din 1000.— za pobijanje nepismenosti na mesto venca na grobove svo jih članov. Tudi rumunski dnevnik »Timpul« prorokuje vladi dr. Stojadinoviča zmago pri volitvah. ^ Notranji minister dr. Korošec je na okrožnem sodišču v Ljubljani prijavil svo Jo kandidaturo na listi dr. Stojadinoviča. $ Dr. Lavoslav Hanžek in Josip Svetic, ki sta bila znana po svojem neizprosnem izpovedovanju narodnega edinstva, sta izstopila iz JNS in se pridružila dr. Sto-jadinoviču. $ Mariborski hišni najemniki bodo imeli v nedeljo v Gambrinovi dvorani Zborovanje. Na dnevnem redu je vprašanje znižanja najemnin. ■fc Stavka, ki se je 1. oktobra začela v rudniku v Radoši pri Skoplju in katere Be je udoležilo 800 delavcev, se je v soboto končala. ^ Pohorski dan v Mariboru je, kakor je bilo pričakovati, dobro uspel. Sprevod je gledalo več tisoč ljudi. Tudi popo: lian na tekmah je bila udeležba dobra. Nova ČSR ČSR je Nemčiji odstopila 28.200 kvadratnih kilometrov in 3,600.000 prebivalcev, Madžarski pa je odstopila 12.400 kvadratnih kilometrov z 1 milijon 60.000 prebivalci, češkoslovaško ozemlje se je Zmanjšalo od 140.000 kvadratnih kilometrov na približno 100.000 kvadratnih ki-ometrov. Poprej je imela ČSR 15 mili-onov 300.000 prebivalcev, sedaj pa jih ma okrog 10,150.000. Od tega je Čehov 6.150.000, Slovakov 2,250.000, Rusinov 650 tisoč, Nemcev 470 tisoč, a Madžarov okrog 200 tisoč. Naia denarna bilanca Pritok izseljeniškega denarja v našo državo po 1. 1919. je dosegel do danes ogromno vsoto: blizu 12 milijard aktivnih Vrednosti. V tem času pa more zabeležiti naša zunanja trgovina pasivnost v znesku 3,5 milijarde din. To pomenja, da so nam izseljenci presneto priskočili na pomoč pri naši zadolženosti. Kako bi Kij izgledala naša pasivnost v zunanji trgovini, ko bi se izseljenci naenkrat skujali? Poročila, ki prihajajo iz češkoslovaške, nas navdajajo s skrbjo in grenkobo, kajti marsikaka vest bi mogla popolnoma uničiti vse velike simpatije, ki si jih je ta državica v prvih dvajsetih letih svojega obstoja pridobila, če ne bi prav zatrdno vedeli, da vse, kar se danes na češkoslovaškem godi, ni plod slovanskega duha, ampak diktat novih gospodarjev. Jasno je bilo, da bo imel monakovski sporazum tudi v notranji politiki svoje posledice. Zato tudi razpust komunistične stranke ni posebno presenetil, čeprav se je že v naglici, s katero se je izvedel, videlo, da prihaja ukaz od izven Prage. Protižidovske demonstracije so sicer bolj kakor koncentracija strank vzbudile videz neke spontanosti, toda, kdor je poznal Čehe in češko sokolstvo, ki je igralo po časopisnih vesteh pri tem veliko vlogo, posebno pa kdor si je priklical v spomin uspehe zadnjih volitev, pri katerih je izšla edina stranka s protižidov-skim programom poražena, bo tudi v tem spoznal prave vzmeti takih pojavov. Ko pa so sledile razne »obtožbe« proti dr. Benešu, je postal marsikdo ogorčen, kajti očitki so bili tako jasno neosnovani, da je mogel spoznati* celo otrok, odkod izvirajo, tudi če ne bi nosile poštnega pečata iz inozemstva, čuditi se le moramo, kako so mogli priti na važna zunanjepolitična mesta ljudje, ki jim je bil duh Husa, Žižke, Chelčickega, Komenskega in Masajka tako tuj, da so se znali tako naglo obrniti po vetru. Dejstvo, da se je našel j na praški univerzi celo profesor, ki je svoje študente tako navdušil, da so porušili Masarykov spomenik, pa je tudi najbolj nevernega Tomaža prepričalo. Kajti način, kako se je to izvedlo, je prejasno kazal na inozemski vzorec. In vendar ne smemo prenaglo obsojati. Češkoslovaška ni bila samo strahotno ponižana, ampak tudi premagana. Njeno gospodarsko življenje je tako pod nemškim vplivom, da si ne more privoščiti niti samostojne zunanje, niti samostojne notranje politike. Če vpo-števamo, da je morala dati Madžarski ne le rodovitna žitna polja, ampak, kar je še važnejše, vse zveze, po katerih bi se živila lahko spravila v Ukrajino, bomo spoznali, da ji ni ostalo nič drugega, kakor da se brezpogojno prilagodi svojemu močnejšemu sosedu in da mu za vsako ceno skuša ugoditi. V zahvalo za to pa bo dobila nove ceste, ki bodo priključene na nemške državne avtomobilske in vojaške ceste. Po teh cestah se bodo odslej naprej prevažale surovine, živila (n l*ida -Ja i:bM ..«{• faa.fi b«*r*L mm mm Druga plat kongresa v čeprav je bil kongres francoskih radikalnih socialistov v Marseilleu zaključen skoraj pred štirinajstimi dnevi, se njegovi sklepi še vedno živahno razpravljajo v svetovnem tisku. Na podlagi govorov po-edinih odgovornih predstavnikov te velike francoske politične stranke se skuša določiti smer bodoče francoske zunanje in notranje politike. Vse te politične prerokbe se v veliki meri naslanjajo na govor sedanjega predsednika vlade g. Da-ladiera in na govor zunanjega ministra g. Bonneta. Nista pa bila ta dva gospoda ministra edina govornika. K besedi se je oglasilo tudi mnogo drugih vplivnih članov. Največ pozornosti je zbudil govor častnega predsednika radikalno socialistične stranke, bivšega predsednika vlade in sedanjega predsednika francoskega parlamenta g. Eduarda Herriota, ki je v svojem govoru kritiziral sporazum v Mtin-chenu in poudaril potrebo sloge in eno-dušnosti vseh Francozov: »Vojna je sicer odvrnjena, ali kje smo sedaj. Oglejmo si zemljevide. Avstrija? češkoslovaška? Na drugem kraju se vojskujejo: Španija in Kitajska!« Kolektivna varnost je v popolnem razpadu, Zveza narodov brez vsake moči. V svoji čudni praksi je Zveza narodov v zadnjih letih pomagala napadalcu namesto žrtvi napada ... Mi smo priče brodoloma mednarodne morale! Res, lahko se podpisujejo nove pogodbe; tudi mi se lahko sporazumemo s svojimi sosedi, ali Samo pod pogojem, da se ideološka politika ne vodi v mednarodni politiki in da se iz sporazuma nihče ne izključi in izloči, tudi ne 180 milijonski narod na vzhodu Evrope .. Francija se ne more odreči politike splošne obrambe. Zato se moramo vsi zediniti in jaz sem prepričan, da tudi bomo vsi složni in enodušni. Mi moramo rešiti Francijo, ker s tem rešimo svobodo in demokracijo — to ni prazna beseda Ali ste že pozabili usodo Aavstrije, češkoslovaške, Španije in Kitajske? Koliko ] primerov vam je še potrebno, da prične-! te o tem razmišljati. Stari demokrat, ki j /am govori in ki je posvetil vse svoje živ- i ljenje obrambi Republike, vas vpraša: Ali se hočete odreči svobodi, režimu in dr-žayi, ki temelji na svobodi? Ne! Ne! Ne! Vsi Francozi morajo braniti Francijo. Mi moramo braniti še eno stvar, ki je še večja kakor Francija, to je svoboda!« Italilanl in Memelv Italijanska legionarska aviacija v Španiji je izvršila v dobi od 1. novembra 1937 do 22. oktobra 1938 46.800 poletov, ki so trajali skupaj 79.979 ur. Iz avionov so spustili na zemljo sedem milijonov 420.900 kilogramov eksploziv. Italijani so v tem času uničili 286 republikanskih avionov .. • Znani francoski list »Depeche de Toulouse« objavlja podatke o gospodarskem prodiranju Nemčije v Francovo Španijo. V mnogih španskih industrijskih podjetjih imajo Nemci že sedaj večino delnic v svojih rokah. Rudniki družbe »OUargan« so pod nadzorstvom znane nemške družbe Krupp. Prav tako so prišli v nemške roke tudi rudniki v Berzobi in svetovno znani rudnik »Somorostro«. Poluradna nemška družba »Hisma« je dobila monopol na manganove rudnike v Maroku. V Cas-sarti so zgradili nemško tovarno za puške in topove. Na progi Hamburg—Bilbao je uveden redni promet, ki ga vršita "dve nemški parobrodski družbi. Letalski pro- met pa sta si Nemčija in Italija razdelili. Izvoz iz Španije v Nemčijo iz dneva v dan raste in je že prekosil izvoz iz leta 1935., čeprav je bila večina takrat izvoženega blaga iz krajev, ki so sedaj pod oblastjo republikanske Španije. Odlok vlade v Barceloni, da razpusti tako zvane »mednarodni brigade« in pošlje vse tuje vojake domov, je silno odjeknil pri prebivalcih, ki so pod oblastjo generala Franca. Na vsem ozemlju Francove Španije se že dalje časa opaža močno nezadovoljstvo proti tujcem. Prav tako vlada nezadovoljstvo med marokanskimi vojaki, ki zahtevajo, da jih general Franco pusti domov. Znano je, da so Marokanci pretrpeli največ izgub, ker so se borili vedno v prvih vrstah. Angleški listi složno poudarjajo, da je predsednik repubiikan. vlade, dr. Negrin, z zadnjim odlokom o odhodu tujih prostovoljcev, pridobil na ugledu pri vseh Špancih. ■ .__ C Kemal Ata Turk je umrl. Kakor poročajo listi, je v Carigradu umrl predsednik Turčije Kemal Ata Turk. O življenju velikega reformatorja in revolucionarja bomo prinesli v prihodnji številki nekaj več. O Na Kitajskem se boji še vedno z nezmanjšano ogorčenostjo nadaljujejo. Japonci, ki so takorekoč mimogrede zavzeli velemesto Kanton, ne morejo zavzeti nekatrih malih vasi v njegovi okolici, videti je, da je imel čangkajšek prav, ko je izjavil, da kitajski odpor še dolgo ni zlomljen in da ‘bodo Japonci preje izkr-vaveli, preden si bodo lahko zavzeli o* gromno Kitajsko. O Hitlerjev govor pred starimi strankarskimi tovariši v Monakovem, ki so ga prenašale vse nemške radio-oddajne postaje, je vzbudil posebno pozornost radi odločitve zahtey po kolonijah, ostre kritike britske opozicije in pa radi nastopa proti domačim intelektualcem, o katerih je prepričan, da ne bodo nikoli porabm 'temeljni kamni pri izgraditvi narodne skupnosti, pa tudi ne nevarni kot element upora. Odločno je zavračal vse tiste v Nemčiji, od katerih je doslej občutil le prezir, nerazumevanje in kritiko. □ Italijansko letalo Santo Francesco, ki bi naj letelo iz Rima v Tokio, je iadf defekta ostalo doma. Svetovni rekord bodo torej vendarle obdržali še Angleži. □ Bolgarska vlada je pri glasovanju o naknadnem kreditu v parlamentu propadla. Za predlog vlade je bilo 59, proti njemu pa 58 glasov. Tudi nekateri vladni poslanci so glasovali proti predlogu. V drugih državah bi ta vlada takoj odstopila. □ V kentski grofiji so imeli nadomestne volitve, pri katerih je dobila kandidatka laburistične stranke večino 4000 glasov. Ker je bila tam doslej domena konservativne stranke, je njen uspeh tem bolj značilen. V razgovoru s časnikarji je izjavila, da se ima za svojo izvolitev zahvaliti pred vsem nezadovoljstvu angleškega naroda s Chamberlainovo zunanjo politiko. □ Bivši vodja nemških komunistov, Thalmann, ki je bil pet let v zaporu, je sedaj konfiniran v Hannover. Tako vsaj vedo povedati evropski listi. □ V Parizu so imeli dva atentata. Žid Gfrjrnszpan je obstrelil tajnika nemškega poslaništva von Ratha, ki je podlegel poškodbam. Atentator je izjavil, da se je notel maščevati nad vsem, kar so nacionalni socialisti storili njegovi družini in njegovemu narodu. Istočasno so prijeli tudi nekega ruskega emigranta, ki je hotel streljati na sovjetskega poslanika, a je policija to še v zadnjem hipu preprečila. V Nemčiji so napovedali hude ukrepe. Po mestih se vršijo veliki izgredi proti Židom, ponekod so skušali zažgati sinagoge. □ Socialistična stranka Francije je izročila ministr. predsedniku Daladieru Spomenico, v kateri ga poziva, naj zastavi ves svoj vpliv in da naj zahteva takojšnjo odstranitev vseh tujih čet iz Španije. Fiancija nikakor ne sme 'trpeti, da se pod pretvezo ideološke križarske voj-he vrši v njeni soseščini prava imperiali- stična vojna. Obveznosti, ki jih je izvršila republikanska vlada s tem, da je odposlala vse mednarodne brigade, morajo veljati tudi za Francovce. Poleg tega poziva socialistična stranka vse francoske levičarske stranke, da naj pomagajo pri preskrbi civilnega prebivalstva. D Na Slovaškem se je pričelo gibanje, da postane Slovaška avtoritativna država. Poslali so že več sto delavcev v Nemčijo, da se tam seznanijo z delovnimi metodami avtoritativnih držav. □ O protižidovskih Izgredih, ki so se vršili v Nemčiji in so dosegli svoj višek v Berlinu, poroča agencija Havas nekaj podrobno^u ,ki nam daicjo pravo sliki-strahotnega maščevanja. Po mestih so požigali in razstreljevali sinagoge (na Dunaju je ostala samo še ena), razbiiali židovske trgovine in jih plenili. V Berlinu so metali vse pohištvo iz hiš na ulico. Poroča se o številnih židovskih samomorih. Propagandni minister Reicha je dal izjavo, da je vse to upravičena in razumljiva reakcija nemškega naroda na umor. □ Nobelovo nagrado za literaturo so podelili tudi pri nas znani ameriški pisateljici Perl Buck, ki je češkega, pokolenja. Njen roman »Dobra zemlja« je izšel tudi v sjpvenskem' prevodu. □ V Baslu in ostali Švici so aretirali veliko število funkcijonarjev nacionalno-socialistične stranke, ki jim očitajo, da so bili v zvezah z inozemstvom. □ Tudi v Rimu so proglasili zakon med arijcem in nearijko in narobe kot neveljaven. Pravijo, da bo Vatikan proti temu protestiral, ker vidi v tem kršitev konkordata. □ V Ženevi se vrši svetovni židovski kongres, ki je sicer obsodil atentat na von Ratha, a se zavzel za trpljenje svojih rojakov v Nemčiji. O V angleškem parlamentu je podal i kralj vladno izjavo, okoli katere se je po-! sebno pri zunanje političnih točkah raz-i vila ostra debata. Vlado je branil držav-; ni tajnik Butler, ki je med drugim po-I udaril, da bo ostala Velika Britanija slei i ko prej zvesta načelom kolektivne varno-I sti in Zveze narodov. j * PUTNIK Maribor sporoča, da je sedaj mogoča izstavitev kreditnih pisem z i veljavnostjo 3 mesecev, v izrednih sluča-! jih pa 4 mesecev. To bodo pozdravili po-| sebno gospodarski krogi, ki morajo poslovno pogosto v Nemčijo, včasih nemudoma, ker bodo na ta način stalno imeli pri sebi potrebna plačilna sredstva. P° naših deviznih predpisih dobi vsak jugo-i slovanski ali tuji državljan, ki stalno biva v Jugoslaviji, za potovanja v Nemčijo do 750 Rrnk v kreditnem pismu in do 30 Rink v srebru. V Nemčiji se izplačuje na kreditna pisma le 50 Rrnk dnevno. Kreditna pisma za Nemčijo, Italijo, Švico, Francijo in Anglijo izstavlja pod najku-lantnejšimi pogoji in takoj Tuj.skoprorr.ct-na zveza »PUTNIK« Maribor in njene poJ družnice v Celju, Ptuju in Rog. Slatini. tedensko zrcalo Program JNS in JRZ Nedeljsko »Vreme« prinaša razgovor £ dr. Milanom Stojadinovičem ob priliki sodelovanja med JRZ in hrvatskim delom JNS, dr. Hanžekoin in Cvetičem. Gospod predsednik je izvajal: »Enake osnovne črte programa JRZ in JNS so bile izhodišče v ustvarjanju tega sodelovanja. Gospoda, s katerima delam sporazum, sta zares, to je treba javno prignati, zvesto služila programu svoje bivše stranke. V njuni opredelitvi so važni načelni momenti. Kakor tedaj tako tudi danes. Nisem se oddaljil od osnovnih točk programa JNS, toda razšel sem se z onimi, ki so to stranko vodili.« Borba proti JNS, ki jo vodi JRZ, torej tudi v Sloveniji ne velja unitarističnemu programu JNS, ampak le osebam, ki to stranko vodijo in ki so s tem, da so se zvezali z dr. Mačkom, zapusttfi svoje izključno unitaristično stališče, čudimo se le, da torkov »Slovenec« objavlja ostro kritiko Gradnikove pesmi. »Zedinjenje«, ki bi jo lahko imenovali visoko pesem jugoslovanskega unitarizma, ki je bistven del programa JNS. Clankar pravi: »Nočemo takega zedinjenja in to ni •ideal Slovencev. Svoje hlapčevstvo postavljamo tako na piedestal in sami se klanjamo pred njim.« Mi vsega tega ne razumemo. Ali ni vendarle nekih, seveda neznatnih razlik med slovensko JRZ in unitaristično JNS, ali pa je v »Slovencu« dobil besedo kak jeenesar, ki je zapustil stališče narodnega edinstva? Govor predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča na veli* kem zboru JRZ v Petrovgradu Na svoji volilni kampanji po naši državi je prišel dr. Stojadinovič tudi v Pe-trovgrad, kjer je pred navdušeno množico razlagal načela svoje uspešne kmečke politike. Posebno je poudaril znižanje kmečkih dolgov na polovico. Izvajal je: »Na ta način mora kmet izpolnjevati svoje obveznosti, živeti, kakor je treba fn povečati svoje gospodarstvo. Nastopili so boljši dnevi, v katerih so manjši davki, zmanjšani dolgovi, boljša cena Poljedelskim proizvodom in boljša žetev. Povrhu vsega tega na našo sfečo »rez poplav, brez suše, kakor je bilo to nekoč.« Ljudstvo, ki je bilo na tem zbo-ru Prisotno, je dr. Milanu Stojadinoviču *a te njegove velike uspehe v poljedelstvu hvaležno in navdušeno vzklikalo. Kako je torej s slovansko mislijo ? Našim čitateljem je menda še v spominu mnenje, ki ga ima del našega časopisja o slovanski miselnosti. V eni iz-med zadnjih številk smo citirali iz »Slovenskega delavca«, da je »vseslovanstvo nekak slovanski rasizem«, nekaterim bo morda še v spominu, kaj sodi o Slovanstvu »Straža v viharju«, pred meseci je ''zbudilo tudi mnenje »Slovenca«, da je vseslovanstvo le preoblečen boljševizem, Precej pozornosti (na to je odgovoril Juš j>°2ak v »Ljubljanskem zvonu«). V pet-"?vem »Slovencu« pa beremo v uvodniku: »Bolj kot kdajkoli čutimo v zad-za slovanstvo tako bridko ponižujočih časih, da nam manjka opora velike lijovanske Rusije.« O takozvani hiperprodukciii naše inteligence Mnenje, da je dotok naše inteligenca hiperproduktiven, je postalo že kar fraza, ki ji pravilno oblikujeta lice dve dejstvi: prvo pravi, da čaka na zaposlitev dolga vrsta absolventov najrazličnejših strok, zlasti učiteljev in diplomiranih filozofov; drugo pa pravi, da nam že v sami Sloveniji primanjkuje ljudskih, meščanskih in srednjih šol ter da se to pomanjkanje čuti še neprimerno ostreje v vzhodnih in južnih predelih naše države. Resnica je torej, da bi z možnostjo finančnih postavk mogli dobiti namestitev vsi oni, ki čakajo na to že po več let in ki jim negotovost postopoma ubija veselje do izbranega poklica ter jim vzbuja odpor do veljavnega gospodarskega in družabnega reda. Kakor velja zgornja ugotovitev za vse, ki so se namenili vzgojiteljskemu delu, tako telja tudi za kandidate različnih drugih poklicev: trgovskih, tehničnih, upravnih itd., kajti nedvomno je res, da bo poteklo še mnogo let, preden bomo vzgojili tolikšen krog tkzv. inteligence, kakršnega objektivno potrebujemo. Hiperprodukclja inteligence velja pri nas torej le z vidika trenutnih gospodarskih možnosti, oziroma nemožnosti, nikakor pa ne moremo o njej govoriti objektivno, se pravi, z vidika resničnih kulturnih potreb našega naroda. K pojmu tkzv. hiperprodukcije inteligence nas zavaja tudi zmotno prepričanie, da obsolventf srednjih in strokovnih šol spadajo le v urade; vprav to je rodilo usodno napako, da so postale srednja in strokovna šola, pa tudi univerza nekake to I. varne za uradniški proletarijat, ki se hoče v svojem položaju sčasoma dvigniti čim višje in si izboljšati gospodarsko stanje. Takšno gledanje na namen našega višjega šolstva je odvzelo slovenskemu gospodarstvu tiste ljudi, ki bi ga mogli s primerno izobrazbo poglobiti ter kultivirati in s tem zvišati njegovo produkcijsko silo. Višjim šolam bi namreč ne smel biti edini smoter pripravljanje uradniškega naraščaja, temveč vzgajanje človeka, ki bo s širokim obzorjem znal zajeti življenje in se bo mogel v njem tudi tvorno uveljaviti. Absolvent naše srednje ter tudi visoke šole pa te največkrat v praktičnem življenju neporaben in zanj nesposoben. Napaka ie torej že v bistvu našega šolstva in presojanja njegovega smotra, kar bo prej ali slej izzvalo potrebo po reformi v omenjenem smislu. Pomislimo le, da ima malone vsak danski kmet maturo in da je baš po zaslugi višje izobraženosti kmetskega sio-ja, dospelo dansko gospodarstvo na zavidljivo razvojno stopnjo. Slične poti ?e doslej ubirala češkoslovaška, pa tudi ostale napredne evropske države, ki jim poljedelstvo ni nekaj manjvrednega, temveč poklic, kateremu je treba posvetili kar največ pozornosti. Tudi našemu kmetskemu sloiu bi prijalo, če bi se sinovi po končanih študijah vračali na rodno grudo in skrbeli za sistematično dviganje racionaliziranega gospodarstva. Seveda bi prak tična izvedba teh smernic zahtevala temeljito preusmeritev našega šolstva, v dosegi pa bi silno razširila pojem inteligenč- nega sloja: s tem bi se »inteligenca« več ne omejevala na uradniški razred, temveč bi zavzela sebi odgovarjajoče mesto tudi v kmetskem sloju. Dosedanja opredelitev inteligenčne plasti bi se popularizirala in se diferencirala na vse vrste poklicev, tudi na kmetsko-gospodarskega. In če danes rokodelski mojstri zahtevajo od svojih vajencev nižjo šolo kot predizobrazbo, ne delajo tega morda zaradi lepšega, marveč iz potrebe, ker bo bolj izobražen vajenec boljše uspeval in več koristil, že iz tega dejstva je jasno, kakšne potrebe nastajajo tudi za kmetski poklic. Vodenje gospodarstva nedvomno zahteva najmanj toliko sposobnosti kakor opravljanje obrtniškega dela; na temelju tega spoznanja pa je docela razumljiva zahteva, da bodi tudi kmet izobražen boli, kakor je bilo to doslej običajno. Tudi naš kmet mora biti »inteligenten« in ne sme zaostajati za izobrazbo delavcev drugih poklicev. Pravilno in uspešno uravnavanje gospodarstva še posebej zahteva poglobitev v različne kulturne strani življenja, česar kmetu danes ne nudita niti ljudska, niti katera druga šola. ki io največkrat obiskuje. Tudi kmetijski in gozdarski šolski tip v sedanji obliki popolnoma ne ustreza. Tako nastaja potreba po reformi doskj obstoiečega šolstva in no ustanovitvi specialnih zavodov, kar sočasno meče značilno luč tudi na problem vse naše takozvnne inteligenčne hiperprodukcije. dc.- ‘ (Dalje.) Nemški pristojni urad je določil za jugoslovanske orehe naslednje cene: za Originalno blago 38 RM za kaliber 26 ttmimet 40, za kaliber 28 mm 42 RM za k« franko nemško jugoslovenska ■^eja. Za beljene orehe 2 RM več. Pred dvajsetimi leti Ko se naša država pripravlja, da v nekaj dneh čim impozantneje proslavi jubilej svojega dvajsetletnega obstoja, se v vsakomur zbujajo spomini na pretekle burne prevratne dni, ko so se dogodki podili z naravnost filmsko naglico in pisali zgodovino. Zato menda ne bo odvgč, da tudi mi vržemo bežen pogled na dogodke pred dvema desetletjema, ki sta nam prinesla osvobojenje. Kje naj začnemo? Vse se je tako hitro odigravalo na svetovni pozomici, da je težko najti pravi začetek. Nai bo kot izhodišče za razplet prevrata ugotovljeno, da je bila v poznem poletju leta 1918. pregrupacija zavezniške vojske na solunski fronti dovršena, ne da bi to avstrijske. nemške in bolgarske armade opazile, in da je bilo vse pripravljeno na odločilen udarec, ki naj bi zrušil centralni sili. V danem trenotku so napadle srbske, z dobrovoljci ojačene čete ob Kajmakčalanu in Vetreniku sovražnika in prebile sklenjeno fronto. Bolgarske čete so se umaknile daleč nazaj in zaprosile za premi. je. Bolgarska je izpadla kot nasprotnik. Avstrijce in Nemce, ki jim z zaoadne fronte, kjer se je tudi začela antantna ofenziva in potisnila sovražnika do Hindenburgove črte, kakor tudi z jugozapada, kjer so Italijani, Francozi in Američani vezali znatne nasprot-niške sile, niso mogli poslati rezerv na pomoč, so srbski junaki podili pred seboj skozi vso zopet osvobojeno Srbijo in po treh letih zopet osvojili Beograd. Jugovzhodna fronta je bila likvidirana. Na jugozapadni fronti so doživeli Avstrijci ob Piavi strašen poraz in skoraj pol milijona vojakov je padlo v italijansko ujetništvo. Zaloge so pošle, municije ni več bilo, vojaki izstradani in izmučeni, so imeli eno samo željo: nazaj domov! Slovanski in madžarski polki so se uprli, deloma pometali orožje vstran lukaj počiva srce romunske kraljice Marije kapelico Po oporoki so spravili srce umrle kraljice v Palcic. in jeli korakati nazaj. Na francoskem bo jišču je bila nemška fronta razbita in milijonske množice vojske so se valile do mov. Polastil se jih je duh boljševizma in povsod so ustanavljali sovjete. Dne 3. novembra so na prošnjo poražene Nemčije na povelje maršala Focha, vrhovnega poveljnika zavezniške vojske', ustavili sovražnosti. Nastopilo je premirje. V Nemčiji je zavladala popolna anarhija. Cesar Viljem je pobegnil v Holandijo in bil interniran v gradu Doomu. kjer prebiva še sedaj, siv starček skoraj 80 let. Nemški kralji, veliki vojvode in knezi so odstopili drug za drugim, nemške dinastije so izginile s površja. Avstrijski cesar Karl, poslednji Habsburžan, se je odpovedal prestolu za svojo osebo, pustil pa je s tem odprto vprašanje nasledstva za svojega sina Otona. Avstrija je bila zanj za vedno izgubljena, dinastična pa je bila m je še vedno Madžarska. Ko je leta 1919. na skrivaj do- spel Karl z letalom na Madžarsko in hotel vkorakati v Budimpešto, da zasede prestol sv Stefana, so ga zajele zavezniške čete in angleška vojna ladja ga je prepeljala na otok Madeiro v Atlantskem oceanu, kakor sto let poprej Napoleona na Sv. Heleno. Poslednji Habsburžan je kmalu umrl v prognanstvu. Avstrija je razpadla v nasledstvene države. Ko je načelnik Jugoslovenskega kluba dr. Anton Korošec maja 1917. prečital v dunajskem parlamentu znamenito majniško deklaracijo, je vsakdo vedel, da Jugoslavija ni več daleč in da se uresničuje stoletni sen vseh južnih Slovanov. Zadnje mesece svetovne vojne se je naš narod odkrito izjavljal za združenje s Srbi in Črnogorci v enotno, samostojno in nikomur podrejeno državo Jugoslavijo. Koncem oktobra 1918. je napočil dan, ko so slovanski narodi Avstro-Ogrske otresli okove in proglasili svojo samostojnost. Dne 28. oktobra je Narodni svet v Pragi proglasil samostojnost in združitev s Slovaki in Podkarpatskimi Ukrajinci, dne 29. oktobra so proglasili kakor v Zagrebu, tako tudi v Ljubljani z balkona deželnega dvorca, sedaj univerze, neodvisnost Slovenije. Dne 30. oktobra je odrekel Trst pokorščino Dunaju in se odcepil s Primorsko od Avstrije. Dan kasneje je admiral Horthy. sedanji regent Madažrske, izročil vojno brodovje Av-stro-Ogrske z vsemi obalnimi utrdbami našemu Narodnemu svetu in nastala je jugoslovenska mornarica. V Ljubljani se je konstituirala Narodna vlada SHS z bivšim podpredsednikom dunajskega parlamenta Josipom Pogačnikom na čelu, v Zagrebu je prevzelo oblast nad novo državo SHS (Slovencev, Hrvatov in Srbov) Narodno veče. Prvi korak k današnji državni ureditvi pa je prinesel 1. december, ko so zastopniki te nove države v svečani avdienci prečitali pred takratnim regentom In kasnejšim kraljem Aleksandrom deklaracijo. da se svobodni Slovenci. Hrvati in Srbi bivše Avstro-Ogrske združujejo z brati Srbi in Črnogorci v enotno kraljevino SHS (Srbov, Hrvatov in Slovencev), ki je potem dobila sedanje ime Jugoslavija. Gospodarska in politična moč Podonavja Palacki je svoje dni zapisal, da pomeni neodvisna in konsolidirana srednja Evropa močno gospodarsko silo za vso Evropo, Bismarck pa je izjavil, da bi Srednja Evropa v rokah katerekoli velesile nujno privedla do vojne. Zadnje se je tudi zgodilo v začetku svetovne vojne, ko se je Avstro-Ogrska, ki je obsegala Podonavje, zapletla naslonjena na Nemčijo v vojno s Srbijo. Podonavje (Mala antanta, bivša Avstrija, Madžarska in Bolgarija) so tvorile in še tvorijo v gospodarskem pogledu enotno gospodarsko celoto. To geografsko enotnost so že od nekdaj preprečevale različne evropske velesile, ki so vedno zaradi svojih koristi prprečevale kakršnokoli ekonomsko povezanost Podonavja. Zavezniške sile so na koncu svetovne vojne zadale premagani Nemčiji enega največjih udarcev, ko so razbile Podonavje v vrsto manjših narodnostnih držav. Obenem so se takrat ob mirovnih pogajanjih postavile posebne gospodarske klavzule, ki so na račun premaganih sil hotele omogočiti čimvečjo gospodarsko sodelovanje med češkoslovaško in Avstrijo ter Madžarsko. Ko je izbruhnila pred šestimi leti kriza, ki je prizadela najhuje Podonavje, ker je bilo zvečina agrarno, so francoski in italijanski državniki takoj pristopili k gospodarskemu reševanju Podonavja. — Načrti so znova propadli zaradi rivalite-te, ki je bila vedno med velesilami, ko se je kaj tikalo Podonavja in njegove gospodarske osamosvojitve, ali premočne naslonitve na katerokoli velesilo. Večje uspehe je doživela edino Gospodarska Mala zveza, ki se je osnovala 1933 med samimi podonavskimi državami. Rimski blok, ki ga je forsirala Italija* da bi s pomočjo ekonomskega ozdravljenja Avstrije in Madžarske, dobila tudi večji politični vpliv v Podonavju, je zgubil precejšnji pomen s priključitvijo Avstrije k Nemčiji. Nasprotno je tudi češkoslovaška delala največ na čim ožjem gospodarskem sodelovanju Podonavja. In češkoslovaška je bila tudi tista, ki je prav zaradi tega, da napravi iz Podonavja gospodarsko enoto, vedno vodila in najbolj podpirala politiko Male zveze. Gospodarska Mala zveza, ki je bila u-štanovljena 1933. v Ženevi, je delala pred vsem na tem, da se Podonavje gospodarsko osamosvoji. Omenili bi samo sporazum o železniškem prometu, o plovbi na Donavi, o letalskem, poštnem, denarnem prometu, o turizmu in končno o povezanosti kulturnega žjvljenja. Velikega pomena za varnost v EvropJ je, da se Podonavje gospodarsko osamosvoji. Dosedanji poizkusi so ostali brez uspeha, ker so to povezanost vedno in vedno izigravale zainteresirane velesile. Nemčija je trenutno največji kupec iz Podonavja, njen uvoz v Podonavje pa je trikrat večji od skupnega uvoza Italije, Anglije in Francije. Tako uvozi Nemčija v Bolgarijo 55 odstotkov bolgarskega u-voza, izvozi pa 43 odstotkov bolgarskega izvoza. Številke dajo misliti in dajo tudi marsikaj razumeti. Posebno zadnje srednjeevropske politične dogodke. Gospodarstvo Slab napredek našega sadmr&ma Samorodnicam ogrožaio žlahtno vinarstvo ______________in zdravje naroda Proit samorodnicami! Zadnjič smo opozorili na občo škodljivost samorodničarstva pri nas. Danes priobčamo, kakor smo obljubili, kratke pobude, kako bi se po našem mnenju moglo temu javnemu zlu odpomoči. Brez strogih zakonitih sredstev to ne gre. Nekaj se je že storilo in popravilo, vendar še mnogo premalo. Ne toliko radi zakonitih odredb samih, ki so v bistvu dobre, ko zavoljo tega, ker je njih izvršitev včasih pomanjkljiva ali preveč široko-vestna. Za koristno uveljavitev vsakega dobrega zakona je treba ustrezne odločnosti in doslednosti pri izvršitvi. Zakonite odredbe za odpravo samorodnic v Jugoslaviji so v glavnem te-le: 1. Zakon o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva od 30. dec. 1921 s pravilnikom od 14. novembra 1923 prepoveduje saditev in razmnožitev samorodnic. — Učinek: Vsa ta dolga leta so razmnoževali samorodnice, tudi »šmarnico«. 2. Obdavčitev »šmarnice« in nagrade za nje precepitev. — Učinek: Mnogo po-verjenstev, dela in nevolje, malo uspeha. 3. Zakon o vinu od 9. decembra 1929 s pravilnikom od 24. julija 1930 zabra-njuje promet s proizvodi samorodnic. — Učinek: Dosedanje kletarsko nadzorstvo je promet samorodnih proizvodov precej omejilo ali vsaj otežkočilo, odpravilo pa ga seveda ni. 4. Odredba finančnega zakona za leto .1934-1935 zahteva izkrčitev samorodnic v določenem roku, pa je bila oslabljena z dovolitvijo po »500 samorodnih trsov za lastno rabo«. — Učinek: Samorodnice so začeli zasajati tudi taki vinarji, ki jih dotlej niso poznali. Seveda, »da bo pijače za dom, ko sadno drevje, ne obrodi« ... Gostilničarji v Sloveniji so se v splošnem jako poboljšali. Ne kupujejo in ne točijo več toliko proizvodov samorodnic ko nekdaj. Kogar pa se pri tem zaloti, se uvede zoper njega kazenski postopek po § 12. zakona o vinu. Precej primerov kršitve tega paragrafa pa je še med kmeti, ki drug od drugega kupujejo sa-morodno pijačo ali takšno grozdje za napravo pijače za domačo rabo, ponekod zlasti za mjačve, in pri tistih samorod-ničarjih, ki vnovčujejo svoje proizvode na drobno »pod vejo«, odnosno na podeželju v količinah po najmanj 5 litrov s »Pooblastili za prodajo vina lastnega pridelka«. V letošnji 10. številki »Edinosti« od 16. aprila smo navedli 12 najbolj značilnih primerov, kako se je godilo našim samorodničarjem radi kršitev zakona o vinu. Kazni za kršitve § 12. v. z. so pa sicer prav stroge: po § 26. zapor od ? do 30 dni in v denarju od 100 do 10.000 din, ali ena teh kazni, po § 28. pa razen tega zaplemba, uničenje ali oneužitenje proizvoda in potem njega prodaja v korist državnemu kmetijskemu skladu. Ob odsvojitvi proizvoda: plačilo dvakratne vrednosti proizvoda itd. Za odpravo samorodničarstva in njega zlih nasledkov za žlahtno vinarstvo in zdravje naroda priporočamo med drugim: I. Zakon o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva se naj poživi, po potrebi izpopolni in smotrno izvaja! II. Nobenih olajšav in nobenih izjem več za samorodničarje! Posebno je nujno treba vse nasade »šmarnice« zatreti z izkrčitvijo. Tujina se boji vinskih nakupov pri nas, ker ve, da je v naši državi letno približno še 1 milijon hektolitrov samorodnega pridelka. III. K sodelovanju po § 17. vin. t- se naj pritegne osebje finančne kontrole, zlasti pa mnogo bolj ko doslej občinske uprave. IV. Za izvrševanje zakona o vinu se naj nudijo zadostna sredstva in strokovno kakor stvarno izpopolnijo tako imenovane enološke postaje (preizkuševali-šča za vino). V. Takojšnji popis samorodničarjev in javno izvešenje zadevnih preglednic \> pristojnih občinskih uradih. Številke o nadzorni službi samo v Sloveniji izkazujejo stotine obtožb po zakonu o vinu, ki od njih razmeroma največ odpade prav na kršitve samorodničar-skega paragrafa, to je § 12. v. z. Le ob odločnem sodelovanju vseh navedenih činiteljev bo mogoče samorodničarstvo, to največje zlo v našem vinskem gospodarstvu, v doglednem času zatreti. Andrej Žmavc. Zadružništvo Zadružništvo je izrazito socialni pokret tistih slojev delovnega ljudstva, ki jih je kapitalistični gospodarski sistem ekonomski popolnoma izčrpal. Tako je pripravila brezpQselnost, zvezana z neznosnimi socialnimi razmerami angleškega delavstva 1844. leta 28 angleških delavcev do tega, da so si ustanovili prvo moderno zadrugo v Rochdalu na Angleškem. S to zadrugo so bili udarjeni temelji za razvoj zadružništva. Kakor smo že navedli, je kapitalistični sistem sam sprožil ustanavljanje zadrug. V tem sitemu igra kapital najvažnejšo vlogo. Tisti, ki ga poseduje, ga lahko nao-mejeno uporablja in pridobiva na tak način bogastvo za svoje osebne koristi. Svobodno tekmovanje v liberalnem gospodarskem redu je povzročilo svobodno izkoriščanje slabših, siromašnejših in nezaščitenih. Veliki kapital se krepi še nadalje in drži na različne načine v svojih rokah usodo večinskega dela delovnega ljudstva, fa kapital nastopa pod različnimi imeni in v raznih oblikah, kot n. pr. v delniških druž bah, kartelih, trustih itd. Bančni koncerni podeljujejo posojila pod najtežjimi pogoji tudi mnogim državam ter napravljajo tako cele narode za vazale. V splošnem je od velikega kapitala, ki določa kaj in po kakšni ceni bodo ljudje kupovali, odviser> ves svet. Glavna poteza kapitalizma je ta, da ustvarja bogate poedince, katerih bogastvo nastaja na gospodarskih razvalinah najširših ljudskih plasti. Zadružništvo pa je socialno gibanje, ki hoče zaščititi najsiromašnejše ljudske sloje. Stremljenje zadružnega pokreta je, usužnjiti kapital človeku tako, da bo koristil vsemu človeštvu. Zbiranje kapitala v zadružnih organizacijah ima edino ta cilj, da se postavi kapital s pomočjo zadrug v službo vseh brez razlike! Pridelovanje dobrin v zadružnem gospodarstvu ni sredstvo in način za bogatenje, temveč samo za zadovoljitev potreb vseh konsmnentov. Tako vidimo, da so zadrugev tiste gospodarske ustanove, ki so v službi najširših ljudskih plasti, katerim omogočajo pridobitev gospodarskih, socialnih in kulturnih dobrin na najcenejši način. Zato lahko razumemo, da gredo števila srbskih zadrug v tisoče in, da je tudi drugod v državi vedno več takšnih ustanov. Samo zveza srbskih poljedelskih zadrug ima 3500 članic, ki posredujejo dobro prodajo po Ijedelskih in živinorejskih pridelkov ter cenen nakup gospodarskih potrebščin. V teh srbskih poljedelskih zadrugah je včlanjenih 250.000 kmetov s člani svoiih rodbin; potemtakem služi 3500 zadrug in teresom enega milijona zadružno organi ziranih ljudi. Te zadruge so vnovčile od 1929. do 1937. leta za okrog 300 milijonom din hrane in od 1932. do 1937. leta za okoli 250 milijonov din živinorejskih pridelkov. To so storile v razmeromakratkemčasu samo poljedelske zadruge. Kakšne številke bi šele dobili, ako bi napravili pregled celo državo in za vse vrste zadrug. Vid ili bi, da vršijo zadruge prevažno socialno misijo s tem, ko pospešujejo gospodarski napredek širokih ljudskih slojev, saj RO zadružna sredstva last zadrugarjev, torej velikih delovnih množic! Des. Zemlja in podnebje v Jugoslaviji nudita sijajne pogoje za razvoj sadjarstva, ki bi moglo prinašati našemu gospodarstvu kra sne dohodke. Vendar pa napreduje sadjarstvo v naši državi silno neenakomerno in v posameznih pokrajinah zelo različno. Po uradni statistiki iz leta 1934. samo imeli vsega 64 milijonov 147.395 sadnih dreves, tako da ie prišlo na posameznega državljana nekaj več kot štiri drevesa plemenitih sadnih vrst. Spodnja tabela — po uradni statistiki — nam prikazuje stanle našega sadjarstva in njegov razvoj v desetih letih. število rodnih dreves za 1. 1925. in '. 1934.: Če ugotovimo še to, da ie bilo 1025. leta 177.971 ha vinogradov, 1934. leta pa 185.710 ha, potem imamo pred seboj približno sliko sedanjega stanja in desetletnega razvoja našega sadjarstva. Statistika kaže', da je silno nazadovalo slivarstvo, Boi za gospodarsko nadvlado Pred nedavnim je kupila Anglija v Romuniji 200 tisoč vagonov pšenice za okroglo en milijon funtov. Iz tega sledi, da namerava londonska vlada tudi po monakov-skem sporazumu ostati v trgovskih stikih z državami jugovzhodne Evrope. Prizadevanje Anglije, da ostane še nadalje v trgovskih stikih zlasti z Romunijo ima tudi politično ozadje. London nikakor ne želi, da bi bila Romunija s svojimi bogatimi izviri petroleja preveč gospodarsko odvisna od Nemčije, čeprav se niti Angliia niti Francija ne nameravata zoperstaviti nemški ekspanziji v tem delu Evrope. Anglija se bo omeiila samo na trgovske oziroma blagovne kredite in se ne namerava baviti z dolgoročnimi finančnimi operacijami. Na veliko zanimanje pa je v Angliji na letela vest, da se vodijo pogajanja med švicarskimi finančnimi grupami in med nemško Reichsbanko, po katerih na? bi švicarski kapital sodeloval pri pa ga prevzamejo za bagatelne cene. ne bomo tega vprašanja ugodneiše^ reši a, in če bo naše domače sadno tržišče se vnaprej slab konzument," potem lahko pričakujemo čez deset let še boli žalostno sliko našega sadjarstva. Za vzgled, kako se dela smotrno, bi nam morali biti nasi sosedje Bolgari, ki so nas na zapadu ze odrinili pri izvozu grozdja in Jagod. M sedaj z mrzlično naglico povečujejo produkcijo sliv. Če morejo napredovati Bolgari, zakaj ne bi tudi mi? Oes. Slovenija v jugoslovanskem gospodarstvu Površine Slovenije znaša 7% celotne površine naše države, dočim predstavljajo Slovenci 8% vsega državnega prebivalstva. Pri državnem gospodarstvu pa je po gospodarski važnosti udeležena Slovenija v poljedelstvu z 8%, v živinoreji z 9%, v gozdarstvu z 29%, v rudarstvu s 16%, v obrti s 17%, v trgovini s 16%, v industriji s 14% in v denarstvu z 8 odstotki. Pri davčni obremenitvi sodeluje Slovenija s 13%. če prištejemo k davčnim obremenitvam še socialne dajatve (120 milijonov) in banov, ter občinska davčna bremena (200 mil.), potem lahko zaključimo, da plača Slovenija letno za javne dajatve okrog eno milijardo in 300 milijonov. Iz zgornjega lahko razberemo sledeče: kako Slovenija močno podpira državno gospodarsko stavbo. Kakšne dolgove je prevzela naša država pred 20. leti ? Kakor vse države v Evropi, je začela novo povojno življenje tudi naša država s precejšnjimi dolgovi. Tako je bila Jugoslavija obtežena s predvojnim dolgom Srbije, ki je znašal 5800 milijonov dinarjev. Nadalje je morala prevzeti naša država po mirovni pogodbi kot naslednica dela Avstro-Ogrske dolg v znesku 1353 mil. din. 1 ■ vi,u 4i‘u 3 !«lJ ill i Al- ]' 4.S.1 U ilfill, S*f* .V . ji li 't*A Hi Itu*ww4in i; uti? »mil* V S ni! Vojni dolgovi Srbije so znašali 15.300 mil. din, vojni dolgovi avstro-ogrskih pokrajin pa 1350 mil. din. Tako so znašali skupni dolgovi, ki jih je po vojni prevzela naša država, okroglo 21.780 milijonov dinarjev. Do 1. 1936.-37. je bilo izplačanih na račun dolga predvojne in medvojne Srbije 1528 milijonov din, na račun dolga nekdanjih avstro-ogrskih pokrajin pa 104 milijone 959.216 din. Radi zaostajanja s plačili je narastel dolg do 1. 1937. za novih 470 milijonov francoskih frankov, kar znaša okrog 1410 mil. dinarjev. Trgovina s pšenico Anglija je kupila od Romunije 200.000 ton pšenice. Ob tej priliki prinašajo angleški listi zanimive komentarje, v katerih je ugotovljeno dejstvo, da je ponudil Berlin Romuniji za pšenico mnogo boljše cene, kakor Anglija. Londonski listi pa pravijo, da je hotela plačati Nemčija to pšenico z blokiranimi markami, ki bi jih morala uporabiti Romunija za nakup blaga v Nemčiji. Zdi se. da romunska država te ponudbe ne bo sprejela. Pač pa je sklenjena med našo vlado in med vlado v Rajhu pogodba o izvozu naših žitaric v Nemčijo. Kontingent naše pšenice iz letošnje žetve za nemška tržišča znaša 20.000 vagonov (200.000 ton), kontingent koruze pa 10.000 vagonov. Ker je bila pred nedavnim ustanovljena v Zagrebu jugoslovensko-angleška trgovinska zbornica, je upati, da bomo mogli v bodoče prodati žitarice ter druge naše pridelke tudi. na Angleško in to ne za blokirane funte. Verjetno bodo trgovinska pogajanja med našo in angleško državo, ki se bodo pričela januarja 1939 prinesla večje ugodnosti za naš izvoz. tfaše tržišče in cene Hmelj: Sedaj, ko je tako rekoč že ves hmelj razprodan, moramo ugotoviti, da je bila letos trgovina kaj živahna in so se še v preteklem tednu prodajale manjše količine po 33 din za kilogram. . Goveja živina: Ker slinavka in parkljevka zc pojenjava, si je trgovina z živino zopet nekoliko opomogla. Cene so bile naslednje: voli —6.25 din, telice 4—6.25 din, krave 3—5.5U din, teleta 6—8 din. .. Svinje: Špeharji 10.25 din, pršutarji 8.50 9.50 din (na Gorenjskem). Izvoz živine na češkoslovaško se bo odslej po dogovoru med našo državo, Nemčijo m Češkoslovaško vršil skozi Maribor, ne pa kakor do sedaj skozi Madžarsko oziroma Romu* nijo, kar bo podražilo pri vagonu za 2000 din. Kontingent za Nemčijo v zadnjem četrtletji* ie sledeč: 3000 prašičev tedensko za dunajski trg, za ostala nemška tržišča 30.000 (15.000 zaklanih in 15.000 živih); 1000 komadov goveda, 100 vagonov perutnine in 100 vagonov svinjske masti. Ppdrobna prodaja: Meso: Goveje salo U< 17 din, slanina 15 15—16 din, pljuča 7—8 din, jetra 8—10 din, reberca 12—13 din, svinjsko meso 13—14 din, ribe 15—17 din, morske ribe 10—34 din, zajec 13—14 din za 1 kg. — Zelenjava: krompir 0.65—1.50 din kg, merica 5 —6 din, čebula 2—4 din, česen 5—8 din kg, zelje glava 0.50—3 din, kislo zelje kg 3 din, repa 1 din, kumarce komad 1 din, 6—15 ko-madov zelene paprike 1 din, karfijola komad 1—7 din, ohrovt komad 0.50—2 din, hren kg 8—9 din, zelena komad 0.50—2.50 din, buča 0.50—2 din, paradižniki kg 4—5 din, šopek peteršilja 0.50—1 din, glavnata solata 0.50—1.50 din, endivija 0.25—1 din, kup motovilca, radi-ča, špinače, vrtnega korenja in fižola v stročju 1 din, por komad 0.25—1 din, 2—4 komade kolerabe 1 din, luščen grah liter 7 do 12 din, 2—3 komade redkve 1 din, šopek majarona 0.50 do 1 din. — Sadje: jabolka 2—6 din, kr«-ške 6—12 din, suhe slive 10—12 din, grozdje 4—12 din, celi orehi 10 din, luščeni orehi 28— 32 din, kostanj 3—4 din za 1 kg, liter 1.50— 2.50 din, pečen kostanj liter 6 din, šipek liter 3 din. — Žito: pšenica 1.50—1.75 din, rž 1-50 din, ječmen 1.50 din, koruza 1.25—1.50 din, oves I din, proso 1.50 din, ajda 1.25 din, fižol 2—3 din. — Mlečni izdelki: mleko liter 1.50— 2 din, smetana liter 10 din, surovo maslo kg 28—30 din, domači sir 10 din, jajca komad 0.75—1.25, konzervirana jajca kom. 1 din. — Perutnina: kokoš 18—25 din, par piščancev 20 —60 din. gos 30—45 din, puran 30—70 din, raca 14—18 din. — Krma: kislo seno 1 kg 40 par. — Druge krme ni bilo. S E 3 M I 14. n.ovembra: Radeče pri Zidan, mostu, Šmartno pri LilijH Središču. 15. novembra: Metlika, Grahovo, Vransko, Poljčane, Ormož, Ptuj, Gornja Radgona, Dolnja Lendava, Trbovlje, Murska Sobota. 16. novembra: Ljubljana, Celje, Ptuj, Trbovlje. 17. novembra: Šmihel-Stopiče, Turnišče. 18. novembra: Senožeti, Maribor, Blanca. 19. novembra: Raka, Brežice, Celje, Trbovlje, Podsreda, Slovenj Gradec, Sv. Jurij pri Celju, okolica. Uradni tečaji za november Finančni minister je za november določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleond. 298.50 din, 1 zlata turška lira 339.70 din, 1 angleški funt 238, 1 ameriški dolar 43.75, I kanadski dolar 43.55, 1 nemška marka 14.50, 1 poljski zlot 8.25, 1 belga 7.40, 1 penga 8.65, 1 braz. milrajs 2.50, 1 egiptski funt 239, 1 palestinski funt 237, 1 urugvajski pezos 15.50, 1 arg-pezos 10.90, 1 čilski pezos 1.20, 1 turška papirnata lira 34.70, 100 albanskih frankov 1470, 100 franc, frankov 130, 100 švicarskih frankov 1000, 100 italij. lir 230, 100 holand-goldinarjev 2365, 100 bolg. levov 44.50, 100 rumunskih lejev 32, 100 danskih kron 940, 100 švedskih kron 1076.50, 100 norveš. kron 1057, 100 španskih pezet 150, 100 grških drahem 39, 100 češkoslov. kron 150, 100 finskih mark 92.50, 100 letonskih latov 780, 100 iran-1 skih (perziiskih) rialov 100 Kulturna obzoria Beseda o literarnih večerih Literarni večeri niso danes več nikaka redkost, od povojnih dni sem bi jih in jih tudi lahko smatramo za važen faktor na sega kulturnega dogajanja. V prejšnjih stoletjih so prirejale literarne večere zvečinoma takozvane literarne dame, ki^ so povabljale imenitno družbo svojega časa in na njo kakega znanega umetnika, da jim je med bogato večerjo pral iz svojih del. Razumljivo nam je, če je večina teh umetnikov pisala za salone ter ustvarjala salonsko umetnost. Salonski ^umetnik je iskal uspeha v salonski družbi; našel ga je, če je obravnaval probleme salonske družbe. Od tistih dob datirajo tisti, strahotno solzavi salonski romani, kjer histerične ženske padajo v omedlevico in kjer cvete krepost, ki je pa kajpada v takratni meščanski družbi ni bilo, vsaj v taki meri ne, kakor jo je prikazoval oblikovalec salonske družbe. Vojna leta in pozneje revolucija so vrgle v Rusiji tudi umetnika na cesto. Gorki je ustvaril potepuško romantiko, ki so jo postavili prevratni dnevi na realna tla. Razr-vana doba je vrgla na površje oblikovalce besede, ki so dobili komaj papir za svoja dela, kaj še, da bi povest ali pesem poslali v tisk. Kaj je napravil takrat umetnik? Ali se je zaklenil v temno mansardo in koval jeremijade obupa nad svetom, ki drvi mirno njega in ima posluha za njegov srčni utrip. Ne, takratni umetnik ni Poznal pasivizma! živel je sredi krvavega dogajanja ter je hotel biti aktiven v tem dogajanju. Čutil je obup, žalost in veselje, k' je plalo skozi njega v tisti dobi, dal je izraza svoji bolečini in radosti, pisal ter bral to besedo svojim ljudem, ki jih je nabral po cestah. Danes ne živimo več niti v prejšnjih stoletjih niti v prevratnih dnevih, ampak kolikor toliko v normaliziranih razmerah. Pisatelj ima na razpolago tisk, ki gre dnev no med najširše ljudske plasti. Zakaj po tem še literarni večeri? Ne samo to, da sodobni pesnik danes ne ustvarja le za salonsko družbo, ampak da najmočnejši predstavniki naše besede prihajajo prav iz našega podeželja in oblikujejo njegovo življenje, je vsekakor najmočnejša zahteva, najti tudi po-bližnji stik s črtajočim občinstvom. Pri literarnih večerih gre pač predvsem za povezanost našega kulturnega dogajanja med oblikovalcem naše besede in ljudstvom, za katerega pisatelj piše. Predvssm pa je namen literarnih večerov, da poživijo zanimanje za našo besedo, katere oblikovalci so pač naši pisatelji in pesniki. še pred letošnjimi poletnimi počitnicami je sklenil mariborski Umetniški klub prirediti literarne večere v večini večjih in manjših krajev in to predvsem na bivšem štajerskem ozemlju. Odbor je takrat pisal v vsa ta mesta, dobil od kod karto ali poročilo, da bi bilo boljše prestaviti vso zadevo na jesenski čas, ko se začne šola itd. Priše! je tisti jesenski čas a -■ zno- va ni glasu od nikoder. Najbrže bo moral kljub znova potrkati na vrata in ponuditi svojo slovensko besedo. Mogoče bi se le kdo spomnil, da je potrebno, da v njihovem kraju žrtvujejo en sam večer v letu za našo slovensko besedo, ko so že napravili pot skozi vse tombole, gasilske veselice, maškerade itd. Mogoče je kdo sit te slovenske besede, niso je pa site najširše ljudske plasti, to so tiste plasti, ki jim ta beseda tudi še kaj pove. Besede smo zapisali v trpko ilustracijo in z vročo željo, da bi podeželje samo ustvarilo pogoje in poklicalo med se oblikovalce svoje besede, želeti je, da bo padla »Beseda o literarnih večerih« na plodna tla. —rč. Mariborska kulturna kronika »Slovenska umetnost v zadnjih dvajsetih letih« je bil naslov predavanja, ki ga je imel vseuč. prof. dr. F. Stele. Izmed treh umetnostnih panog je imelo ob prevratu samo slikarstvo res evropsko ra-yen. K Slovencem so prišle svetovne struje in gesla sicer z zakasnitvijo in često ze oslabljene, vendar moramo priznati, da le n. pr. impresionizem še danes v trojici Jakopič, Jama Sternen umetniško živ in Ploden. Ekstremni odtenki ekspresionizma so bili pri nas le prehodne stopnje posameznih slikarjev (F. in T. Kralj, V. Pilon, Jakac, Avg. Černigoj in M. Maleš.) Pod vplivom zagrebške »Zemlje« sta vzrasla Mihelič in Sedej, ki pa sta kmalu našla svoja pota. Razvoj gre v smeri čistega slikarstva (Mušič L dr.) — Slovenska arhitektura se je začela razvijati šele po svetovni vojni pod vodstvom intuitivnega l;ječnika in stvarnega Vurnika, ki sta vzgo jda mnogo talentiranih učencev. — Izmed '^Parjev je od starejših ostal tvoren samo Dolinar. Mlajše je zvaril v eno generacijo šele razpis del za novi parlament. Danes so posebno znani: oba Kralja, T. Kos, F. Gorše, Pirnat, Napotnik in oba Kalina. — Naša umetnost je v dvajsetih letih Jugoslavije izredno napredovala, potrebno je le še večje rzumevanje s strani občinstva. »Obračun našega dvajsetletnega pedagoškega dejanja in nehanja« je podal v Ljudski univerzi vseuč. prof. dr. K. Oz-vald, ki je v izbranih besedah uvedel sicer maloštevilne, a tem bolj hvaležne navzoče, med katerimi smo posebno pogrešali naše mariborske vzgojitelje, v problematiko sodobne vzgoje. Glavna naloga vzgoje je — tako je izvajal predavatelj —, da mladostnika usposobi, da se organsko vključi in vrastev zajednico, bodisi v družino, poklic ali narod. Najprimernejša za vzgajanje je zdrava družina. Toda današnja družina ni zdrava, ona boleha na želodcu — na obupnih socialnih prilikah, ki malodane onemogočajo pravo vzgojo. Prav danes bi bilo najbolj potrebno, da se mladina vzgoji za težke naloge, ki jo morda že v najbližji bodočnosti čakajo. PreSeli smo Obzorja (št. 10.) Na uvodnem mestu je Novačanova socialna pesem »Pismo z doma« iz cikla »Večeri ob Nilu«. Iz istega cikla je v tej številki tudi njegova »Egiptovska Slovenka«, ki se dotika problema naše emigracije. Novinec v vrsti sotrudni-kov je mladi Cvetko Zagorski (ki je v ostalem čitateljem »Ediposti« že znan po svojih podlistkih) s pesmijo »Poletne noči«, ki nam živo slikajo borbe mladega človeka za svoj novi duSevni obraz. Jože Kerenčič je poleg svoje razprave: »Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah«, na katero se še povrnemo, ko bo v celoti pred nami, priobčil novelo: »Zgodba o Trjuku«. Novinka je tudi Frida Kovačeva s svojo »Črtico iz Prekmurja«. Fr. Vodnik analizira v svojem eseju »Od težakov« do »Kapitanovih« Kranjčevo pisateljsko pot od njegove prve do desete knjige. Političen pregled preko današnje Evrope podaja dr. Dragotin Cvetko v članku »Nova Evropa?«, I. Bratko pa nadaljuje svojo razpravo »Gibanje cen in naše kmetijstvo« in sicer njen drugi del: Razvoi državnega gospodarstva. Ob zakliučku lista ocenjuje Fr. Vodnik prevod Timermansove »Flamske zemlje«. Ljubljanski zvon (9—10) ima v svoji zadnji dvojni številki precej lirike: dva Golarjeva prevoda iz kitajščine (Thu-fu: »črna zastava« in Litaipe: »Rišem črke«), pet Jarčevih sodobno grenkih »Slovenskih sonetov« in sonet »Speči Apolo«, Golarjevo njemu svojsko »Sonce v goricah«, Jožeta Kastelica melanholični pesmi »Plamen rož« in »Pesem za tebe«, Matije Ber-dnika ekspresivni »Dve pesmi iz notesa iztrgani« in Otona Berkopca politične impre sije »Septemberski zapiski v Pragi« ter Branka Rudolfa pesem »Paysage langou-reux«, o kateri smo že pisali, ko smo poročali o recitacijskem večeru slovenskih književnikov v mariborski Liudski univerzi. V beletristiko še spada Toneta šifrerja črtica »Trije dnevi Ferjanca«. O političnem položaju v Evropi razpravlja B. Borko v svojem članku »Problem malih narodov«, Vladimir Pavšič nadaljuje svoio razpravo »Pogled na povojno dramatiko«; Ljudmil Hauptmann objavlja predavanje, ki ga je imel v mariborski Ljudski univerzi: »Svetovna vojna in naš nacionalizem«; življenje in delo Romaina Rollanda obravnava esej Vere šermaza-nove. Tudi Novakova razprava »Individualna psihologija, njene odlike in njene napake« že nadaljuje. Ivo Brnčič poroča o razstavi slovenske knjige, Anton Ocvirk pa objavlja svoje predavanje: »Pregled slovenske literature od leta 1918. do 1938.« Nadalje prevaja Olga Grahorjeva Adamičev esej »Moja Amerika«, K. Dobida pa poroča o likovni umetnosti (posebno o slikarju Sedeju). Ob koncu zvezka ocenjuje Andrej Budal Gradnikove »Večne studence«, šifrer Mrzelovega »Boga v Trbovljah« in P-n čermelievo študijo: »Slovenci in Hrvatje pod Italijo«. Omeniti je treba še Kidričevo pripombo o prvih znanih Prešernih. V polemiko pa spada Gspanovo pismo o Slodnjakovem »Neiztrohnje-nem srcu« in Kozakov odgovor na »Pojasnilo Modre ptice« ter pripombe k polemiki o Cankarju in glosa denunciacijl. SKRBI ZA »EDINOST«! , J razim ljubav • • • a LOJZE ZUPANC Po previdnosti in dopadenju prijateljev, kljui z brcami, lažnimi ovadbami in izmišljenimi tožbami slade življenje na tem Svetu in skrbe, da se mi možgani ne skisajo tako rekoč, sem pahnjen v kraj, kjer moram sredi sončnega dne z lučjo iskati človeka z našo besedo na ustnicah. Tež-je prenašati krivice, obupno je življenje, kadar se mora človek boriti z ljudmi, kl iih samo še sovraštvo, zavist in zloba godijo od uspeha do uspeha, najtežja pa •e zavest, da si za ljubezen do svojega lezika opljuvan in vržen med ljudi, ki tvojega jezika nočejo razumeti, po krivici '^Postavljen zasmehu. Zato mi je tisto, kar P1' je bila včasih navada, danes le še prijetno doživetje; zato mi je vsaka domača beseda, ki jo obkoljen od tujerodcev vča-5,11 'e šc slišim, kakor da bi prisluhnil ^°dbi, ki prija. kjer sem, imajo ljudje čudne navade. Te navade sicer niso v njih ukoreni-"■"ne, prinešene so od drugod, ampak oni si iih prilastili in se jih za sedai ?e drze kakor klošč carjevega psa ... Bolj ko ženske, so moški nori za temi navada-'iii. Navajen sem bil, smejati se samo ženskam; tistim, ki so se iz navade podile za modo in njenimi ponesrečenimi domisleki. Toda tukaj ie sedaj drugače. Moram se smejati tudi moškim: tistim, ki si Prilaščajo tuje navade in skačejo iz goie domišljavosti v kratke hlače, ki jim segajo komaj do srede beder. Res je sicer, da v naši domovini za sedaj še ne primanjkuje blaga in da si lahko sleherni možak privošči hlače dopetače, toda možje in fantje, med katerimi sem prisiljen živeti, si domišljajo, da so nekaj boljšega; tako rekoč smetana iz pinje, iz dežele, kjer nimajo zadosti blaga za hlače dopetače ... Lahko bi ob tej priliki napisal nekaj vzpodbudnih besed tudi o belih nogavicah, o dokolenkah, ki takisto spadajo v razvado kraja in ljudi, kjer sem. Toda se v bele nogavice obuva tudi nadebudni sinko našega soseda. Naš sosed je gospod. Vsega uvaževanja vreden gospod, prosim vas! Saj ni še dolgo, ko je bil duša in pred-sednih vseh mogočih narodnih društev v našem kraju. Tega gospoda visoko cenim, kajti skrb za napredek in vzgoja za narodnostni ponos naše mladine sta mu šc vedno prepuščena, še vedno ima ti dve čednosti v zakupu. Zato o belih nogavicah raje ne bom pisal. Nočem še tu zamere, prosim vas! Preveč imam že sovražnikov, zakaj bi še sam seial sovraštvo ...? Kako ste rekli? Da vsai domačo pesem slišim v kraju, kjer sem? Ne, ljubčki moji. tudi tukaj ste v zmoti! Res je le., da sem obdan od samih faklitschev. Sbaschnig-(Tov, Miklitschev ... ampak, ti so že davno pozabili tiste pesmi, ki so jih šc njih očetje, dedje in babice pele ... * Milica Košenirjeva je z odličnim uspehom položila maturo na meščanski šoli v bližnjem mestu. Tamkaj so ji čestite sestre leta in leta vcepljale ljubezen do našega jezika in naše pesmi. - Mladost Milice Košenirjeve je žalostmi. Njen oče je bil nekoč bogat posestnik. V vojni so mu prestrelili roko. Ko se je zlomljen, siv in bolan vrnil na svoj dom, je bil bogatejši za novo razočaranje. Zaman se je boril v strelskih jarkih, zaman je daroval zdravo roko za jezik in pesem svojih dedov. Državam so začrtali nove meje tisti, ki so bili daleč od grmenja topov in reglanja strojnic. Njegov najstarejši otrok je potem nekega dne prijokal domav. Starejšega Ko-šenirja je zaskrbelo in je vprašal: »Kaj se ti je zgodilo? Zakaj jočeš?« Otrok je med hlipanjem izdavil: »Učitelj mi je pljunil v usta ...« »Zakaj?« »Zato, ker sem pred šolo zapel pesem, ki jo naša mati zmerom pojejo...« V starem je vzkipel bes. Planil je ven-kaj. Pred šolo je srečal učitelja. Vstopil se je predenj ter ga brez besede oplašil po glavi. Še isto noč je z ženo in otroki pobegnil. Vnovi domovini je bil brez vsega. Opr-til si je košaro ter se napotil na dolgo romarsko pot. Od vasi do vasi, od mesta do mesta, od bajte da baite hodi, da zasluži za kruh svojim otrokom. Težko je življenje v baif;. ki io je stari Košenir najel za svojo družino. To so men da vedeli tudi sorodniki starega Košenirja, ki žive v mestu ob morju, ker so po ma- Kulturni drobiž Knjiga o Benetkah. Gabrijel For je objavil zanimivo delo o Benetkah. Razložil je vse lokalne in zgodovinske zanimivosti in dogodke iz preteklosti Benetk, njen književni in umetniški prestiž ter italijanski vpliv na nekatere francoske pisatelje od Steudhala in Chateaubrianda do sodo bnih pisateljev. . % V Parizu je izšlo v prevodu Gorkijevo delo: »Kultura in narod«. Je to večinoma avtobiografsko delo, v katerem Gorki duhovno obračunava s svojimi nasprotniki, vodi polemike in poučuje. V tej knjigi govori tudi o svojem čtivu, ki je kaj raznovrstno. Tu omenja: Shakespearja, Tolstoja, Cervantesa, Bismarka, Flauberta, Scho-penhauerja, Sthendola, Damina, Hegla in socialistične pisatelje. V knjigi razpravlja o mnogih socialnih vprašanjih. Deloma obravnava vse probleme v obliki razprav, deloma pa v obliki intimnega avtobiografskega dnevnika. »Zbornik 39«, almanah za književnost, umetnost in znanost se bo imenovala periodična publikacija, ki jo pod uredništvom T. Seliškarja pripravljajo v Ljubljani. V vabilu za sodelovanje stoji med drugim: »Zbornik bo tako urejevan, da bo do vse tri naše kulture povsem enakopravno zastopane, pred vsem pa tako, da bo suverenost slovenske, srbske in hrvatske besede vidno poudarjena. Tako bo ta almanah namenjen in najlaže dostopen '0 letoviščarjev, ki so prinesli v kraj nad 100.000 dinarjev. To je za tukajšnje domačine krasen dohodek in se tega ljudje vedno bolj zavedajo. V zvezi s Tujsko-prometnim društvom skrbe za napredek Mozirja, ki n i nudi sčasoma letoviščarjem čim več udobn * sti. Med temi prihaja v prvi vrsti vpostev vodovod in je oblas.t že odredila, da ga je tre v doglednem času zgraditi. Po sedanjem načrtu naj bi bila speljana voda izpod Rad egu n-de, kar je pa nad 4 km daleč in bi bili stroški silno veliki. Po novem se obravnava vprašanje napeljave vodovoda iz bližnjih Lok, v tem primeru pa bo treba položiti cevi pon Savinjo. Sicer pa mislimo, da se približuje zamisel preskrbe Mozirja z dobro pitno vodo enkrat le h končni rešitvi. To zahteva , * prvi vrsti napredek tujskega prometa. Velika pridobitev za ves okoliš pa b°_ ditev hotela na bližnji Mozirski planini. Hotel bo bržkone v dveh letih dograjen in b° stal na istem prostoru, kjer je sedanja planinska koča. Veliko stavbo, ki bo imela vodovod in elektriko, bo postavila celjska podružnica SRD, ki se poteguje tudi za naprav0 ceste iz Mozirja. To bo verjetno uspelo,_ kajti cesta Mozirje—Šmihel je že trasirana in bo ob dobri volji v doglednem času tudi izpeljana. Ko bo enkrat to zgotovljeno, bo nadaljevanje lažja stvar. Vsekakor cvetejo v našem koncu za tujski promet boljše razmere. č. !• Vuzenica Naša gospodarska zadruga je imela v le; tošnji sezoni silno velik promet, tako da ni mogla ugoditi vsem naročilom, ker ji Je zmanjkalo blaga, ki smo ga kmetje preko nje prav dobro vnovčili. Mnogo pomeni za nas ta zadružna ustanova, saj bi sicer morah dajati naše pridelke po cenah, ki bi nam ju’ narekovali trgovci. Kmetje se zavedamo, 03 je zadruga naša last in da bo napredovala tako, kakor jo bomo podpirali s složnim delom. Vemo, da nas bo spremljal pri: našem gospodarskem napredovanju še nadalje zvesti prijatelj kmečkega in delavskega ljudstva, tukajšnji učitelj g. Vollmaier. Ko borno imel’ med nami na tisoče takšnih zaveznikov-inte-ligentov, nam bo šlo kmetom mnogo boljše. P. L Sv. Lovrenc v Slov. gor. Pred nedavnim smo dobili telefon in sm° se tako bolj zbližali s svetom. Vsekakor je to za naš kraj pridobitev, ki nam je verjetno zavida še marsikatera vas v Sl. goricah. Že dolgo je v pretresu vprašanje elektrifikacije. Ptujska »elektriška zadruga« je že precej sondirala teren, v bodoče pa bo sodeloval z njo tudi naš zastopnik g. Kavčič. U-pati je, da bomo v 2 do 3 letih svetili z elektriko, namesto z dragim in smrdljivim, pa tudi žegnanim petrolejem. Tudi za boljše prometne zveze se poteg.. jemo, kajti s pešačenjem odnosno s kravjo ali konjsko vprego zgubljamo preveč časa. Oblasti so že odobrile poštno avtobusno progo Ptuj, Sv. Urban, Sv. Andraž in Sv. Lovrenc. Vendar pa zaenkrat še ni potrebnih sredstev, ki bi nas rešila pešačenja po trdih, prečesto pa tudi prav blatno-mehkih cestah. Morda bodo v doglednem času tudi tu mlini domleli. Fr. Ljubno v $avinj$ki dol. Dolgo nas ni hotel uslišati Sv. Peter in nam poslati dežja. Les je počival na obrež; jih Savinje in Drete ter izgubival na svoji vrednosti. Končno pa je pred dnevi le prišla voda in splavi so zdrčali po Savinji proti Savi in dalje v srce naše države. Samo v spodnjem delu Savinje je bilo zbitih okrog 200 splavov, kar je predstavljalo približno vrednost 1,400.000 din. Vsi splavarji, kar jih je bilo v zgornji Savinjski dolini, pa so bili cenjeni po vrednosti na okrog 4 milijone din. Koliko od tega denarja bodo videli naši kraji, predvsem kmetje ip delavci, pa je seveda veliko vprašanje. Ljubenci smo predložili na merodajna me; sta načrt za zgradbo lastne elektrarne, kajti naša sedanja elektrika je — kot v vseh zgor-nje-savinjskih krajih — silno pomanjkljiva. Upamo, da bo naša prošnja ugodno rešena in da bomo slej ko prej v posesti dobre električne moči. Planinsko gostišče na Koziaku Gospod, dobro nam je tukaj, postavimo si šotore...« Ljudje božji! Lep, za nas nehvaležneže celo prekrasen je naš obmejni čuvar, naš — kakor daleč naokrog nobeno drugo sredogorje — na vse strani divje in dlvno razčlenjeni Kozjak. In razgleda bogat — kakor noben njegovih sosedov — je naš preljubi Kozjak, zlasti na njegovih jugovzhodnih vršičih. Na katerih in pod katreimi prebiva žilavi rod narodno zavednih Kobancev. Napačno bi bilo misliti, da ta Kozjak, za katerega smo se pred 20 leti tako trdo borili, le zato tako sameva pred slovenskimi izletniki, ■ter bi tam enbilo dovolj — gostiln, že Koz-, akov skrajni stražar, razgledni Sv. Urban se ponaša z dobro gostilno. Pri Sv. Križu sta dve, ena boljša ko druga. No, in tam gori na Ostrem vrhu so kar tri (svojčas jih je bilo še več). Ampak — ostanimo na tem najlepšem gor-n s1 celega Kobanskega — pri Sv. Duhu! Dobre.domače gostilne, postrežljive, za mm s prenočiščem. Toda vse to ni prav planinsko, m že zdavno ni več sodobno in primerno za večje izlete s prenočišči ali za dalj še bivanje. J Če kje na naših »Gorjancih«, tu gori pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu spada sedanjim razmeram prilagodeno planinsko gostišče! In sicer prav tam na vrhu za cerkvijo, tam na južnem robu, na mestu današnje male gostilne »Pri ide bl!° ?V°ičas najljubše zavetišče izletnikov. Kdor je bil tu gori, temu ni treba predočevati prelestne razgledne slike ra,.o od tega roba; kdor pa še ni bil, naj se o tem osebno prepriča. Prilika za tako gostišče tu gori, je ravno zdaj še ugodna; prostor (z gostilno vred) je namreč na prodaj. Gre za to, kdo naj ta načrt izvede. Eni so zato, da bodi ta gradnja posebna skrb Slov. plan. društva, že da se s tem vsaj nekoliko oddolži za premalo brižnost baš za to najlepšo in narodno najbolj važno obmejno gorsko postojanko. — Drugi skušajo pridobiti za to akcijo (toda v večjem obsegu) gotove gospodarske kroge, ki bi s tem v zvezi na nasprotni strani (na Kolarjevem vrhu), zgradili tudi višinsko zdravilišče z razglednim stolpom. Nekaj pa jih je, ki mislijo, da bi bilo tudi v interesu domačinov najbolj priporočljivo, če se domačini sami zdruzijo v zadrugo, ki naj pod vodstvom SPD in »Putnika« prevzame gradnjo in potem seveda tudi upravo gostišča. Ta slednja omenjena ideja je smotru tega načrta še najbližja, predvsem bi bilo na tem zainteresirati celo selišče z okolico vred; glede že obstoječih gostiln pa bi bilo vnaprej izključena zavist in izgovor na škodo te nove konkurence. Sicer pa, čim večji obisk bi imelo gostišče, tem več bi odpadlo tudi na spodaj se nahajajoče gostilne. Razume, da naj bi to prvo novodobno gostišče na Kozjaku služilo tudi kot izhodišče za nadaljne izlete po zapadnem delu Kozjaka in da je treba že vnaprej misliti tudi za primeren dohod, o čemer pa več ob drug* priliki. Zanimivo slivo Dvorana v danajskem dvorcu Belvedere, kjer sta zunanji minister Reicha von Ribbentrop in zunanji minister Italije Ciano prisodila po narodnem načelu Madžarski 12.400 kv. Km in 1,064.000 prebivaL (okrog 600.000 Madžarov,ostalo so Slovaki, Ukrajinci, Nemci in Židje). Pulque - mehikanska opojna pijača iz agav Mehika je zemlja agav. Po mehiških Planotah rastejo tisoči teh bodičastih »grmov« s širokimi mesnatimi listi. Ta rastlina služi Mehikancem prav tako vsestransko kakor n. pr. Arabcem palma: iz listov agav krijejo revni Indijanci svoje strehe, gosto nasajene agave so izboren naraven plot proti potujočemu pesku, iz listnatih vlaken so že pred davnim časom delali per gament, poleg vsega tega pa pripravljajo iz agav najrazličnejša zdravila. Najbolj pa uporabljajo agave za mehi-kansko vino — pulque. Postopek je prav enostaven. Rastlina se, preden hoče pognati cvet nareže, da se prične cediti iz nje bel' mlečnat sok, ki ga je treba samo vloviti in dati, da prevre in pulque je gotov. Investicije so naravnost minimalne: treba je samo čakati sedem let, da rastlina nastavi popek ter agavin sok v posodah shraniti. Jasno je, da se najdejo ljudje, ki znajo iz tega narediti sijajno kupčijo. Pul-querije — gostilne, v katerih se ta pijača toči, so najlepše in najrazkošnejše hiše v Mehiki, saj takorekoč same po sebi bogatijo, ko jim ni treba nabaviti niti kozarcev, kajti pulque se pije kar iz zvitih aga-vinih listov. Vse je torej prav enostavno. Toda pijača, ki se tako enostavno pripravlja nikakor ni tako nedolžna, kajti po svoji opojnosti so naša vina proti pulque prava hrana za dojenčke, že manjše množine zadostujejo, da zapade pivec v globoko pijanost oziroma v smrti podoben spanec. Vpliv tega strupa na človeški organizem in seveda tudi na potomstvo, je naravnost strašen. Preden so si Španci podjarmili Mehiko je bilo pod Azteki vsem mlajšim od štirideset let pod smrtno kaznijo pitje te pijače prepovedano. Španci so dobro vedeli, da bodo zmogli stare prebivalce te bogate dežele samo, če bodo zlomiti njihovo voljo (prav kakor Kitajci z opijem) s Pulque. Toda danes se že pojavljajo odločni glasovi proti tej pijači in vlada Cardenasa si prizadeva, da pitje te pijače, kar se da omeji — en vzrok več, da je med nekaterimi bogatimi posestniki takih pulquer!j osovražena. Med temi vaškimi mogotci sl iščejo zunanji sovražniki svojih zaveznikov, s katerimi bi radi strmoglavili Car-denasovo vlado, ki iim je radi razlastitve Petrolejskih vrelcev še vedno trn v peti. Dalai Lama pa svetovna politika O budističnem papežu Dalai Lami in Njegovem življenju se je že mnogo pisalo, a le malokomu je znano, da živita v Tibetu pravzaprav dva Lama: Dalai Lama, cerkveni poglavar tibetanske lamaitske budistične cerkve, ki stoluje v Lhassi in Pančen Lama, ki prebiva v zapadno indijskem samostanu Taši lumpo. čeprav je Prvi mnogo bolj znan in je tudi posveten Političen glavar, priznava Pančen Lamo kot svojega »duhovnega očeta«. Zadnjega Dalai Lamo, ki je bil znan kot prijatelj Angležev, so pred leti umorili. Po tibetanskem obredu se novi Dalai Lama včlo-veči v posebnih čudežnih znamenjih, ki jih ugotovijo duhovniki pri kakšnem novorojenčku. Sedanjega so našli pod nenavadnimi okoliščinami. Ko je Kitajcem prijazni Pančen Lama izvedel za smrt svojega angleško usmerjenega »duhovnega sina«, se je napotil v Lhasso, da vidi, kako je kaj razpoloženje in da utrdi svoj položaj. Duhovniki pa so, čim so izvedeli za njegovo namero, pričeli iskati še bolj goreče in to njihovo iskanje je bilo kronano z uspehom: še preden je prišel Pančen Lama v Lhasso, so našli včlnvečeneca Dalai La-mn in ga slavnostno posvetili. tisočletna priča Pod nemško oblast je prišel sedaj tudi spomenik Premysla-orača, ki so ga nekako pred sto leti postavili v občini Staditz blizu Ustja (Aussig). Pravljica pripoveduje. da so Libušini poslanci našli v tej vasi P?emysla pri oranju in so ga odtod odpeljali na Libušni prestol v Pragi. V vasi kažejo še danes polje, na katerem je baje oral Pfemysl in pa P?emyslov studenec. Samo eno sedmino prebivalstva te vasi tvo njo Cehi. Spomenik so postavili v času, ko še niso poznali narodnih strasti jn ko so Nemci skupno s Čehi živeli pod žezlom ■avstrijske reakcije in ko so še pravili, da so nemško govoreči Čehi, nikakor pa ne sudetski Nemci. Ponosni so bili na to, da 1° iz niihove vasi izšel utemeljitelj prve vladajoče dinastije Češke, utemeljitelj dinastije, ki je v množicah koloniziral3 Nemce na češkem, za kar so se Čehom danes na tak način zahvalili. (»Pravo li-du«.) Moč sončnih žarkov Na zemljo prihaja 0,000.000.000.43478 del celokupne toplote, ki jo izžareva sonce. Iz 1 cm2 sončne površine izhaja 20 HP energije, iz 1 m5 sončne površine pa žari toliko toplote, da bi mogla stalno poganjati stroj s 112.000 HP. V enem poletnem dnevu je sončn obžarevanje 1 ha zemeljske površine tolikšno, da bi lahko pridobivali iz tega 1700 HP energije. Sonce pošilja vsako minuto na zemljo toliko toplote, da bi mogli segreti z njo 3700 milijonov ton vode do 1000 stopinj C. Ko bi bila zemeljska površina obdana s 35 metrov debelim oklepom, bi ga sončna toplota, ki pade v enem letu na zemljo, prav lahko raztopila. Celokupna sončna svetloba je 570.000krat večja od svetlobe polnega meseca; to pa odgovarja jakosti 1000 kvadriljonov (1 s 27 ničlami) sveč. Moč sončnih žarkov je torej ogromna in bodo srečni zemljani takrat, ko jo bodo znali in mogli uporabiti. Imeli bodo ceneno pogonsko in toplotno silo. Mi smo pa danes glede uporabe sončnih žarkov še prav skromni, saj ne privoščimo niti sebi, niti svojim otrokom te blagodati. Ali ni naravnost smešno, da morajo biti otroci zaprti sredi mestnih zidov in po viničarskih, delavskih in kmetiških bajtah, ko bi se jim moralo omogočiti sprejemanje sončnih energij v svoja drobna telesal In poglejmo kmeta, ki ga leto za letom ogreva sonce, pa mu opali samo razbrazdana lica in žuljave roke, do ostalih telesnih delov pa žarki ne morejo prodreti, ker iih oklepajo tradicionalni moralni predpisi. Vsaj za naša telesa bi lahko uporabili del energij, ki jih pošilja sonce na zemljo, ce smo zaenkrat še nesposobni, da bi jih udinjali tudi drugod. Takšen ie bil Briand! Pred nedavnim je v Franciji izšlo biografsko delo o Aristidu Briandu, ki ga je napisal Georges Siare. Ob tej priliki je znani fdancoski publicist Gil Soirven v pariškem večemiku »Pariš Soir« prinesel nekaj anekdot o slavnem francoskem državniku Briandu, ki še niso bile objavljene. Znano je, da je bil Briand velik nasprotnik katoliške cerkve. V decembru leta 1900. je Briand z neko- likimi prijatelji odšel k polnočnici v neko pariško katoliško cerkev, župnik, ki je poznal Brianda in vedel, da ima izredno prijeten in lep glas, ga je zaprosil, da zapoje cerkveno pesem »Krščanska polnoč«. Briand je s svojim krasnim glasom očaral vse prisotne. Po maši je Briand večerjal pri župniku, nakar je župnik odličnega gosta spremil domov. Ob tej priliki je Briand žvižgal socialistično pesem, da se tako našali s svojini petjem v cerkvi. Briand je tudi dalje časa urejeval list »Lanterne«, ki je bil list radikalne stranke. V tem listu so imeli stalno antiklerikalno rubriko. Čeprav je Briand bil proti katolicizmu __ ni maral urednika te rubrike. Lepega dne se je hotel z njim našaliti in mu je predal rokopis, rekoč: »Videte, napisal sem nekaj za vašo rubriko, kar bo doseglo velik uspeh. Proti duhovnikom je ...« Urednik je Briandov rokopis, ne da bi ga pregledal, predal tiskarni. Drugega dne pa je v listu pod to rubriko izšel članek, ki je na dolgo in široko hvalil katoliškega duhovnika, ki je rešil iz reke dva človeka. Ves Pariz se je tedaj smejal uspeli Bri-andovi šali. Kako pa je bilo uredniku, sl lahko mislimo. S prezirom je veliki francoski državnik gledal na delo posameznih strank in njihovih voditeljev. Govoril je večkrat: »Moja stranka je najpopolnejša. Jaz sem njen predsednik, a ona je nestrankarska ustanova.« Briand se je boril proti sistemu demagogije in proti voditeljem strauk. Nekoč je rekel Leonu Blumu: »Stranke brez voditeljev bi bolje izha-iale, moj dragi prijatelj! Vi, voditelji različnih strank, se mi zdite podobni onim, ki nosijo po ulicah table z zvenečimi^reklamami in vabijo lahkoverno množico, da ugrizne v trnek. Pariški programi so nekaj votlega, nekaj, kar je brez vrednosti, a pravo politično borbo za mir in medsebojno sooznanje je treba voditi z dejanji, a ne s frazami.« ______ Otroška. »Mama!« »Kaj hočeš zopet?« »Nekaj bi te rad vprašal.« »No, kaj?« »Mama, kaj dela veter, kadar ne piha?« Prvi ženitni oglas Zgodovina ženitnih oglasov je gotovo še precej neraziskano področje, ki bi vsekakor zaslužilo večjo pozornost zgodovinarjev in drugih učenjakov, saj predstavlja včasih uvod v hude vojne in gospodarske transakcije in ekspanzije, če hočemo biti točni, moramo šteti med ženitne oglase že vsakemu otroku znane proglase pravljičnih kraljev, ki so ponujali drznim kraljevičem roko svoje edine hčerke in pol kraljestva kot doto. ženitni oglas v ožjem smislu besede se začne seveda šele s tiskanimi časopisi. Najstarejši tak oglas je izšel baje že 19. julija 1633, torej pred 300 leti v nekem angleškem časopisu. To je seveda mnogo preje, kakor pri nas Slovencih, ki tedaj še sploh nismo poznali ne: ženitve željnih fantov in deklet, katerih je bilo tudi pri nas v vseh časih na pretek, ampak časopisov. Spominjam se, da sem pred leti bral nek star slovenski oglas, ki bi utegnil biti prvi, žal se ne spominjam niti datuma niti lista. Morda je bilo v prvih letnikih Bleiweisowih »Novic«. Samo besedila se še spominjam: ženin s toliko in toliko zemlje bi se rad oženil z zalim dekletom, ki ima vsaj toliko in toliko dote. Ob koncu je stal pristavek: Se ne bo kesala! Nekaj o ameriški reklami Kaj pomenja beseda »Ballyhoo«? Kadar pri nas označujemo res velikopotezno reklamo, ki ne štedi z denarjem in zna pritegniti občinstvo, jo radi imenujemo ameriško. Toda bistvena za Ameriko ni le tista velikopoteznost, ampak pred vsem tudi nam tuji in vsiljivi način, ki hoče za vsako ceno vzbuditi tudi z največjim nesmislom in najgorostasnejšimi pretiravanji senzacijo. Ta reklama, ki hoče prevpiti vse ostale, se imenuje »Ballyhoo«. V Ameriki imajo časopise, katerih nedeljske izdaje imajo preko 250 strani (pred stavljajte si »Edinost« na 250 straneh!). Polovica te zajetne knjige so seveda inse-rati. V Ameriki je 561 radiooddajnih postaj, ki oddajajo skoro izključno same reklame, če n. pr. poje kaka znamenita pevka ali kak svetovno znan tenor, skoro nikoli ne pozabi povedati, da so te in te žarnice najboljše, da se eleganten gospod oblači Ie v krojaškem salonu tem in tem in da vsaka dama, ki da kaj nase, nosi samo svilene nogavice tvrdke X. & Co. Vsako podjetje mora s to brezprimerno konkurenco računati in svojega tekmeca za vsako ceno nadkriliti. Najčešče seveda s kakimi lepo naslikanimi ali živimi ženskimi nogami, ki še najlaže priklenejo pozornost mimoidočega ali čitajočega občinstva. Velika železniška družba n. pr. dela za svoje proge reklamo (ameriške železniške družbe niso podržavljene, kakor pri nas, ampak privatne ustanove) na ta način, da prevaža skozi mesta lokomotive, na katerih telovadijo girli in pojo najnovejši šlager o udobnosti potovanja na tej ali oni progi. Celo v politiki igrajo pri volilni propagandi ženske noge precejšnjo vlogo. Priznati pa je treba, da je ta »ameriški« način vzbudil tudi pri Američanih že odpor, ki ga skušajo uveljaviti na prav originalen, človek bi skoro rekel »ameriški« način. Američan ima mnogo smisla za humor in ta smisel se da v borbi proti »Ballyhooju« izborno izkoristiti. Izdajati so začeli list z naslovom »Ballyhoo«, v katerem ponatiskujejo najčudovitejše cvetke te ameriške bolezni in se iz vsega tega norčujejo. To seveda učinkuje, kajti tudi podjetja se začenjajo bati, da bi prišla na sramotni oder, posebno, ker izhaja list »Ballyhoo« kljub temu, da nima nobenih oglasov, v ogromni nakladi, ki jo moraio tudi gospodarski mogotci Amerike spoštovati * si m 1 ■ S ; Ti trije bombniki so potolkli svetovni rekord v letu brez pristanka. Dva izmed njih sta pre-'etela od egiptovskega vojnega letališča do Po rt Darwina v Avstraliji (11.523 km), ne da bi pristala, tretji pa je moral v Kepangu zasilnopristati (po 10.625 km poleta). Dosedanji rekord, ki so ga držali Rusi z 10.140 km, so nadkrilili vsi trije. Prva dva skoro za 1400 km, zadnji pa za skoro 500 km. Sobota, dne 12. novembra 1938. Edinost« štev. 40, Prepisbiro Računovodski biro proračuni — obračuni — inventure — bilance — kalkulacije — kontrole — revizije — posebni knjigo vodski servis. Ekonomsko •komercijalni biro uprave — investicije kapitala — likvidacije — devizne zadeve — davčne bilance in napovedi — inkaso v tu in inozemstvu — propaganda. Borza nepremičnin nakup — prodaja — zakup — zamenjava posestev, hiš, stavbiSč, tvornic. industrij, rudnikov, obrti, lokalov itd. v tu- in v inozemstvu. T R I G L A V realitetni biro MARIBOR, Aleksandrova 12 Telefon 25-34 poslovno dopisovanje^ — prevajanje — razmnoževanje — kopiranje tehničnih uačrtov — manofo'iranje listin, načrtov itd. — usp.ešna moderna reklama MARIBOR EKONOMIST Aleksandova 12 svilo za obleke perilo i. t. d. Kvalitetno Ustilo ga ievlle In usn/e Ig naltlnefilh voskov In originalnega francoskega bal~ tam terpentina Maribor, vetrinjska ulica 15 Srake kravate, pižame* rokavice, nogavice, zimsko perilo Učinkoviti prospektij epaki, ilus rirani ceni*^ časopisi, revne in knii-qe, katalogi, etiKete> luksuzni tisk v raznih V največji izbiri! Po najnižji ceni! Dobite v modni trgovini tehnikah, eno- in yt~c-. barvno i z v e d e n o Maribor, Aleksandrova cesta 9 gosto je blodil cele dneve po goščavah in grmovju, preden je našel pot. Mnogokrat se je ustavljal, napeto sledil letu ptiča, gledal hrošča, plezajočega po travni bilki, metulja — vsaka mišica je bila napeta od pozornosti —, potem se je nenadoma predramil iz opazovanja in šel naprej. Dokler mu je zadostoval kruh, ki ga je nosil po žepih, se ni približeval ljudem. Okoli človeških bivališč je hodil v velikih lokih, če mu je prišel nasproti človek, je še o pravem času zavil v gozd, in za kakim drevesom potrpežljivo čakal, da je šel človek mimo. Nekaj se je v njem razbolelo. To so storile pač bele noči. Morebiti ga je raz-tožilo tudi neko pismo, ki ga je dobil poštno ležeče v Terikeste. Staro je bilo že osem tednov. Pismo se je glasilo: »Upam, da ti gre dobro. Tukaj je vse v redu. — Pozdrav J.« Vročina je neprestano žgala. Solnce je plamtelo ko žareče kolo, ki se je vnelo od trenja okoli osi. Veter je dremal z zaprtimi usti, prižetimi na razgorelo zemljo. Kamenita, raz-paljena zemlja je žarela ko železo, raztopljeno v ognju. Mah v gozdu, sežgan v pepel, se je prašil pri najmanjšem dotiku. Močvirja so tlela. Vali dima so napajali vzdušje, se leno vlačili naprej in končno prepre-gli nebo kakor z rumeno mreno. Jezdec na cesti je puščal za seboj neskončni oblak prahu. Visel je v zraku kakor velikanski zmaj, ki leno premika svoj rep, medtem ko poželjiv gobec hlasta za jezdecem; ■hrbtenica, ki se vije po ovinkih ceste in skozi grmovje, pokriva cesto. Bila je čudežna lepota. (Dalje prihodnjič). Tonis Tikuta naglo odskoči, ko da bi ga pičila kača. Nekaj časa bulji vanjo prestrašeno, strmeče. »Oho!« vzklikne, ko se je znašel od prvega strahu. »Da, da,« ponovi Kadri potrjujoče. »Lahko bi bil še pravi mož zame!« In Tfinis Tikuta ne ve, kaj naj odgovori- V trenutku se začuti majhnega, pobitega. Bedasto se zazija v Kadri, ko da bi se bil na križpotju srečal s samim vragom. šele ko je Kadri Parvi odšla in izginila za griči, se' zopet pomiri, zavihti pest, zasopiha.in zavpije za. njo, čeprav ve, da njegov glas ne bo več dosegel odišle. »Moj vnuk te že ne vzame za ženo!« „ Zbežal je proti domu, zopet obstal, zavihtel s pestjo in spet zaklical: »Ne vzame te ne! Coprnica, pohujše-valka! Ne vzame te ne, pošast! Nikoli te ne vzame, pa če bi imela deset posestev in prav toliko dvorcev! Ne vzame te, ba-bura, nikoli — .to bi. si naložil križ na rame! — lz mene si napravila berača, u~ ničila si življenje mojega sina, — do vnuka ne bo segla več -tvoja moči Poglejte si no to staro čarodejko! Sprhnela klada bi rada še cvetela!« Prišel je na dvorišče, šele tu bruhne iz njega pravi srd. šele zdaj začuti, kako vre in besni vsa njegova notranjost v jezi do ženske. Zdi se mu, ko da ga trese mrzlica. Na dvorišču stoječ, je pošiljal stari mož za Kadri najkrepkejše psovke. »Takšna . . . takšna . . . gospodična!!« Pozno zvečer se je vrnila Kadri s svojega potovanja domov. Toomas ji je o-stavil na vrtni mizi mleka in kruha. Kadri lomi kruh, je, pije iz vrča mleko in vzdihuje: »To niso več ljudje kakor prej,« premišljuje žalostno, »Ostale so samo še razvaline, tresoča se starost, bolehni starci, ki hlastajo v postelji za zrakom, in zgrbančene babice. Vsi so že odšli v nebesa ali pa bodo kmalu šli. Kakor da bi včasih sploh ne bili ljudje: še nedavno so $e smejali, še nedavno so razsajali in rohneli, —- danes pa so že stari, s krmež-ljem v očeh, gnijoča smola v štorih,« V MOČVIRJU Videti mu je bilo, da je že dolgo na poti, zakaj bil je truden in prašen. Po- AUGUST GAILIT da zaslužite 1000 Din mesečno doma. D o e I • i! „Anos“ Maribor Orožnova 6 Priložite in»mko