NESMRTNI  GLAS*
JožeUdovič
Raoena, Dantejev grob
Nad grobraicaimi, nad obdki in cipresami, nad pretelklostjo, sitrmečo s ipodob, naslikanih s prahom metuljevih kril, trepeče glas v višini, preraja se v daljavi kakor odmev iz stoletij, ki se mi odpirajo, star in vendar nov kot studenec, in pod visokiimi loki pesmi hodita drug oib drugem blodni Odisej in tiha Beatrice.
Živi, skrivnostni glas,
v njem doini in pozvanja v svoji
svetloibii sik rita njegoiva duša.
Prebodiila je vse kroge življenlja,
šla je v brezno, odprtoi do jedra zemlje,
živela je z živimi, govorila z mrtvimi
in pred ipogubiljeno IjubeKinijo
omedlevala od sočutja.
Bredla je čez deročo rdko teme, braila iz zvezd, (brala iz sikrivnosti, zadevala ob čais in se iislkrila, zamalknjena pdla o človeiku, kaikor žareik zveneč je svetila Vcinj, iliteČ ga je isfcaila, ini se zibala Harona, in vsa prežarjena je stopila iz krajev simrti.
Prečisti glais, koliikokrat so ga pregnala mesta iz svoje srede in z njim njegovo dušo v sovražne noči izgnanstvo, in vendar sta se vselej vrnila in presenečena zag'ledala nad sabo nove zrvezde.
" Koncepcija  pesmi je  narekovala,  da  je avtor poi^abil nekaj podob iz Božanske komedije.
14
Pioslušam te, nad mano poješ, nad ravnino
življenja, nad- gorami želja,
nad bežnimi utniinkdi dni,
in zdi se, da ti vse odpeva,
še tam v dailjavi tio mogočmo
raorje in valovi — čiisti,
utripajoči stihi igflobin,
pesem sveta ob pesmii duše,
ki s svojim treipetajnjem^
osvetljuje nemii breg.
15