MRTVI  IN  VSI OSTALI Marjan  Rožanc
Starega je dan pred upokojitvijo prineslo domov že sredi dopol-dbeva. Kaj takega se ni zgodilo še nikdair poprej in tako ni bilo misliti, da se je le svojeglavo ukradel z dela. Vse nekaij drugega je moralo pniti vmes.
PeteT je bil spirioo njegovega priiihoda na viso moč presenečen. Res da stari ni zagnal hrupa, toda tudi obnašal se je vse drugače, kakor mii je bilo v navadi. V vratih se je prikazal brez svoje nepogrešljive aktovke in se nič kaj razsodtio sprehodil po sobi. Spotoma si je pozabil prižgati cigaireto in zdaj je ves nadložen lovil sapo in si z robcem, otiral znojne roke. Še najprej bi ga utegnilo doleteti premočno raizburjenje ali nekaj piodobneiga.
Fant mu ni vedel nobene pomoči. Za vsak primer ga je zadržal ob postelji in se potrudil, da bi mu vse oistalo razbral z obraza. Toda kaj kmalu je bila njegova prizadevnost popolnoma odveč. Stari je bil ves iiz sebe in si tako in tako ni mogel kaj, da ne bi svoje nadloge kar pri priči pojasnil. Trdba je bilo samo počalkati, da je ujel sapo in pirišeJ do' besede.
Naposled je dvignil glavo in si obrisal še čelo in usta.
»Nič me tako ne glej! Saj viidiš, daanes imaš opraviti s povsem drugim olovelkom. Danes nisem kar tako.«
Kaj več že ni mogel spraviti iz sebe. Peter ga seveda ni takoj razumel, toda za zdaj mu je bilo t^h nelkaj besed popolnoma dovoilj. Zdaj je vsaj vedel, da je siaroevo razburjenje pripisati navdušenju ali veselju, in z olajšanjem ga je spustil iz rok. Odslej ga je imela samo še radovednost in v pričakovanju nadaljnjih besed je sledil staremu z vzpodbudnim naismehom.
»Počakaij še malo,« je rekel stari nestrpno. »Najrajši bi ti povedal vise naenkrat, to si lahko »misliš, vendar pri najboljši volji ne vem, kje naj začnem. Povedati ti moram tudi tako, da me boš razumel. Da ne boš mislil, da sem tak, kakršnega me vidiš, na stara leta celo ponorel. Siceir pa nič ne rečem., lahko bi se mi zgodilo še vse kaj drugega.«
»Le počasi! Zberite se,« je rekel Peter. »Meni se nič ne mudi.«
Toda mudilo se je staremu in po lastni presoji se je že zbral.
»Danes, kakor vidiš ...,« je rekel. Za kratek čas je umolknil, ker pač ni šlo drugače in je moral še malo gtoblje po sapo. »Moje službo-
50
vanje je pri kraju, to mislim. No, zadnje čase z menoj kar ni bo(telo biti več po praveim in to si menda že opazil. Hodil sem na delo in štel: ,še devetkrat, še osemkrat, še sedemkrat...' Vse tako, vsak dan sem bil bliže in vse bolj čudno sem se počutil. ,Glej,' sem si govioril, ,iln nibče ne ve za to,' kajti okroig mene je bilo vse tako, ko da to sploh nič ne pomeni. ,Kaj boš,' sem se tolažil, ,niisi jim več potreben. Opravil si svoje in zdaj laihko greš'. Ip izplačevali sem dalje, še zmerom ves v straliu, da se ne bi pri kom uštel. Zraven sem si mislil, da bom tudi zadnji dan ob dveh vzel aktovko in odšel prioti domu kakoir pač vse ostale dni, vseh petintrideset let. Tako sem mislil in prav tu sem se uštel. Vedeli so tudi oni, vse natanko so vedeli, in hoiteli so me presenetiti. Pred dobiro uro me je direktor jtoklical k sebi in rekel: ,Kacijan, pusti vse skupaj, aktovlko in tiisto svoje, pojdi lepo domov, obrij se in preiobleci. Danes, no da, saj veš, kaj je danes. Doslužil si in proslavili bomo petintrideseitletnioo tvojega dela. Sindikat in uprava sta ti pripravila nelkalkšni nagradi im k temu, k tvojemu praznovanju, bomo sklicali še ositaile člane sindikata. Jaz sem se tako in tako zmerom zavzemal za to.'«
Stari je zmečkal robec med potne dlani in zmajal z glavo.
»Kair tako, nenadoma, in zdaj sem tu. Hoteli so me presenetiti, vendar vsaj tam, v biolinici, bi morali vedeiti svoje. Bolnega srca sem, s(taino me daje, zdaj bolj zidaj po malem, pa mi gredo tako sitvar povedat nenadoma. Morali bi vedeti, da bi bilo lah,ko po^ meni.«
Faint je prestiregel njegov zbegani pogled in se iprotii svioji volji nasmehnil.
»Nič me tako ne glej,« je rekel stari in se znova razburil. Pri tem. je iztegnil prste, kaikor da iga jeizijio tudi nemehno potne dlani. »Srce me daje, srce. Kaj neki misliš, petintriideset let sem delal, vseskozi v bolnici, in aiikdair mi ni nihče privoiščiil dobre besedeL Le grajaili so me. Zdaj pa kar naenkrat taiko velika reč: nagrada, hvaležni smo ti, proslava in ne vem kaj še vse. Kar naenkrat vidim, da le nisem kair tako.«
Nekaj njegovega raziburjeinja je prešlo tudi na Petra.
»Nagrada, kakšnih dvajset iisoč...,« je rekel z zavidnim oibčudo-vanjem, »proslava ... Seveda niste. Kdo je kdaj rekel, da ste kar tako.«
»Kajpak, nihče ni rekel tega, ampak svoj živi dan nisem slišal niti kako druigače. Ne rečem, prvega, z denarjem, me je bil vsakdo vesel. Na tem ali onem oddelku, povsod so silili vame, ampak brž ko sem jim odštel, že pnihodnji dan, ni bilo nikomur več zame. Hodili so mimo mene, ko da me sploh ne poznajo, šele zdaj vidim, da sem jim zares pri srcu.«
31
Ob tem se je zaonislil iin pričakovati je bilo, da se bo končno le ponuiril. Vsaj Peter se je nadejal temu, toda stari ni dolgo zdržal ob njem, temveč je pričel znova istopicati po sobi. Ni se dal premotiti niti s ciigareto in kafcor je bilo videti, so ga trle že nove skrbi.
»Vse lepo in prav,« je dejal, »ampak na proslavi bodo najbrž tudi govoirili. Že kar vidim: predsednik sindikata, direktor... Že kar vem: o letih, o vsem, kar je bilo... A jaiz tega ne prenesem. Nisem^ samo bolnega, zadnje čase sem tudi mehkega srca. Za vsako malenkost se razjočem in naše ženske, kaj misliš, se mi bodo smejale. Vrih tega se bom moTal tudi zahvaliti, ker pač ne gre, da bi samo kimal. Po govorih in darilih ne bom smel molčati. Noi, saj rad govonim, zmerom sem rad kaj povedal, ampalk tole zdaj... Res ne vem, kaiko in kaj naj povem.«
»Seveda,« je rekel Peter. »Zahvaliti se boste 'moradii.«
»To vem, že spotoma sem premišljeval o tem,« je rekel stari. »In spomnil sem. se, da imam doima še tebe, niič kaj drugega. Ti si pameten človek, tako sem mislil, in najbolje bi bilo, če mi zahvalo napišeš na košček papirja.«
»Po moje zahvale ne smete prebrati z listka,« je rekel Peter.
»Saj ne,« je dejal stari, »kdo pravi, da bi jo prebral. Zahvala naj bi bila kratka, vsega dva ali trije staviki, in naučil bi se jo na pamet. Tam hi ise zahvalil kar tako, na izust, koi da si sproti izmišljujem.«
»Tako ne rečem,« je rekel Peter.
»Kajpak,« je rekel stari, »po moje je tako najenostavneje. Ti si pameten človek, še zjdaj hodiš v šolo in napisal mi boš na listek, čisto na kratko. Jaz se bom naučil na pam^et in povedal. No, preveč enostavno vseeno nii. Sestaviti mo/rava previdno. Nočem, da bi kdo m)islil, da mi je proslava stopila v glavo. Zahvaliti se morava skromno, tako, kako bi rekel, ko da si tega pTavzaprav nisem zaslužil. Da je bilo delo, ki sem ga opravljali, tudi delo za moj kruh, tako nekako. Na kraju se morava še posebej zahvaliti predlsedniku sindikata in direktorju. Pa tuidi članov sindikata in ostalih uslužbencev ne smeva pozabiti.«
»Tako bi šlo,« je rekel Peter. »Tako, čisto na kratko.«
Stari ga je pogledal z očitnim olajšanjem.
»Torej, ti boš napisal, jaz se bom. medtem, umii in preoblekel. In pohitela boiva, ker časa nimava več veliko.«
Toda fanta res ni bilo treba priganjati. Med navlako na mizi si je poiskal košček papirja in še isti trenutek se je izamišljeno siklonii nadenj. Stari si je medtem, poiskal pražnjo obleko in si jo razgrnil čez posteljo, nato pa njegovih drobnih opravkov ni hotelo biti ne konca ne kraja. Zdaj je stopil sem zdaj tja, toda nikjer se ni zaposlil toliko,
.      ,                                                 32
da ne hi kdaj pa Jcdaj ipogledal še pod Petrovo roJko. Komaj je fanit končad, že je odvngel fcrisafoo im se kar z mokrimi roikami polastil papirja.
Prvič ga je preletel v eini sapi.
»Prav kakor seim miiislil,« je rekeJ.
Nato je odložil papir na mizo in niiti oblačenje ga ni več odvrnilo od njega. Faimtu odslej nli uitegnil privoiščiti niti pogleda. Njegovo naigu-bano čeilo je izdajalo samo' še željo, da Ibi se mu napiisano zapovrslje besed čimprej vrezalo v sipomiiin. Bral je zbrano ;iin ujoenje mu ni delailo večjih preglavic. Na vsaiko toliko< se je celo naismehni] in ob iej ali oni besedi je prešeil v zadovoljno momljanje. Poaneje je zaprl oči in {lalj čaisa se je z laihkiim pregiibanjem uistnic zaihvaljevail v sebi. Nenadoma je ploislknil z roikanri:
»Že znam! Že znam!«
Nič manj vesel ni bil videti niti Pefter.
»No-, naj slišim!«
Stari se je nemudoma postavili predenj. Zal je bila govorniška \ loga zanj tako nenavadna, da se kar ni mogel obraiiiti smeha. Ko je pTemaigal oibčutek smešnosti, je moral najti še prim^erno držo in si odmislili listek, ki mu je kar naprej silil pred oči. Še najbolje se je počutil vziravnano in opuščeMih rolk.
»Tovariš direktoir, tovariš predisednilk sindikata, tovaniš šef admi-iiiistracije, vsi uslužbenci in člani sindiikata! Za današnjo pozornoist sem vam predvseim velik dolžnik. Vse predobro se naimreč zavedam, da je bilo moje delo na službenem miestu lin v sindikatu tako malenkostno, da niisem zaslužil tolikšne poizornositi. Moje delo je biilo tudi delo- za jnoj lastni krub. Zato se vam, tovariš direktor, tovariš predsiednik sindiikata, tovariš šef adiministracije in vsi uslužlbenoi in člami sindiikata, za darila in prisrčne besede najlepše zahvaljuljem. Lepa hvala!«
»Odlično!« je vzkliknil Peter.
»Odlično, kajpak,« je rekel sitari. »Saj ti pravian, mar ti ne goivo-rim že ves čaJS, da nisem kar tafco. Ko mii le srce ne bi nagajalo več.«
»Pomirite ise,« je dejal Peter. »Skušajte si dopovedati, da to vseeno ni nič kaj takega. Nič posebnega.«
»Nič kaj lAega. Nič posebnega. Kaj nii ndč posebnega?!«
Zdaj mu je bilo celo za malo in Peter ga je smehljaje pospremil na hodmik. Pravzaprav bi bil šel z njim še kakšen korak dalje, toda stari mu je že na hodnilku ušel daleč naprej. Kar naenikrat se mu je sipet mudilo in fantu ni preostalo drugega, ko da je prizanesljivo zmajal z glavo in se vrniil nazaj v sobo.
33
Medtem pa je bil stari seveda že na cesti! V bolnico je prišel do-ma'Ia brez sape, vendar tudi ves naismejan in vratar ga je neuteigoma poslal dalje.
»Kar gor! Kar gor! Direlktor te menda že čaka.«
Stari je pred njim objestno 'zavzdilinil in mu dal vedeti, da imajo proslave in jubileji tudi sviOje neprijetne strani. Sicer pa nemara še nikdar doslej ni biil talko živahen in gibčen. Pogledal je po sebi in kakor hitrio se je prepričal, da mu je obleka še vedno v najlepšem redu, se je povzipel do direiktorjeve pisarne. Potrkal je kraitko, ker ga je pač naglica nekako prevzela, in vstopil.
Za delovno miizo sta ob direktorju staJa še predsednik sindikata in šef adminiistracdje. Vsi trije so prelistavali mape s sikrfjno vložeinimi listi in na prvi pogled je bilo videti, da starega kljub vsemu še niso pričakovaili. Toda zdaj so se nemudoma obrnili k vratoom. Obenem so zaživeli, kakor bi se domjiislili stvari, kii je visem trem nepričakovano ušla iz spomina. Direiktor je stopil iziza mize maravnoist proti staremu.
»Prav, Kacijam, prav ... Kar po domače. Sedi! Poglej, tule! Takoj bomo sklicali še ostale ljudi.«
Približala sta se mu tudi predsednik sindikata iin šef administracije.
»Zbrali se bomo olb dvanajstih,« je rekel slednji. »V računovodstvu.«
Direktor je usločil ustnice v svoj ustaljeni nasmeh in je starega, ki se doslej še ni premaknil od vrat, potegnil v pisarno. Medtem sta predsednik sindikata in šef administracije zgrabila mizo za zidom in jo postavila na sredo, da je bilo ob njej prostora za štiri ljudi. Ročno sta primakmdla še stole in predsednik sindikata je pokazal, da je trdba samo še sesti. Vsi trije so delovali skoraj preveč uslužno in stari se je mahoma z medel.
»Sedi,« je rekel direktor in ga povabil poleg sebe, »Mi lahko pričnemo že prej. Zvrnili ga bomo koizarček ali dva, potem bomo šli tja, v računovodstvo. Dolgo se seveda ne bomo zadrževali niti tam. No, ndkaj malega že moramo povedati, vsaj toliko, da bodo ljudje vedeli. za kaj gre. Upam, da boš kar zadovoljen.«
»Jaz! Zadovoljen!« je rekel stari. »Kajpak, da bom zadovoljen, le vedeti bi morali že prej. Ne bi mi smeli ipovedati šele danes, tako nenadoma, to misliim. Saj veste, bolnega srca serni in prav lahko bi bilo po meni.«
Direiktor se je zasmejal. Pa tudi za predsednika sindikata in Šefa administracije je bila to šala.
»Potem,« je rekel direktor, »bomo šli v menzo. Midva, predsednik in tajnica sindikata, tvoj šef in moja žena. Pripravili smo ti kosilo in
34
nekaj pijače, tako da bomio ix> kosilu še malo posedeli. Da bomo pod večer, ko mislim, da je čais, da se raizideimo, dobre volje.« Star"! je zavzeto posilušal.
»Toliko vsega!« je rekel. »Kaj ne mislite, da je kar m^aio preveč.« Direktor se je namuianil. Iz zidne omarice je privlekel na dan nekaj neodpečateniih stelklenic in si drmgo za driuigo ogledal pinoti svetlobi okna. Ceiz čais sta mu staTČevo veselje din zaiskr'b]jenost izvabila odločnejši nasmeh in za njion sta se zasm^ejala še predsednik sindikata in šef administracije. Ta dva cdlo glasno.
»Preveč!« je rekel predisednik sindikata. »Kaj še! Po mojei bo' celo kakšna žemska premalo.«
»Kaj bi tisto,« je rekel direktor. Steklenico slivovke je zadržal v roki in priičel resnobno razpostavljati kozarce. »Preveč ni nikoli. Visaj podobnih proislav ne, in jaz sem se zmerom zavzemal zanje.« Šef admiinnistracije je prikimal: »Res je, kar pravite.« »Zmerom sem. se zavzemal za to,« je povzel direktor. »Delavcu je trdba dati zasluženo priznanje in konec. Vrh tega se podobne proslave primerno obrestujejo. Danes, na primer, bomo sklicali še vse ostale člane sindikata npravrnega pododbora in bodo le videli, da po novem cenimo tudi preprostega uslužbenca. Morda jim bo tudi v nekakšno spodbudo. Nazadnje, če že nič drugega, pa bodo videli, da se tudi v tej zanikrni špitalski službi, kakor ji pravijo, lahko zdirži trideset let. Tudi to nekaj velja in jaiz sem se zmerom zavzemal za to, za podobne piroslave. Seveda ne samo zaradi tega. Poglej, stari, isam po sebi lahko oklepaš, delal si im se ubadal vse življenje, mi pa, kar nas je na vodilnih mestih, nimamo nikdar čatsa, da bi hodili lod enega do drugega in ga hvalili: ,Dobro delaš, le tako naprej.' No, ob taki priložnosti, kalkor je denimo tale tvoja, smo se le dolžni isipomniti človeka. Posebno kadar gre za vestnega in marljivega uslužbenca, kakršen si bil ti. Ob taki priložniosti, kakor sem že rekel, ni nobena stvar preveč in jaz sem se zmerom zavzemal za to.«
»Vestnega in marljivega!« je rekel stairi. »Glej, glej!« »Kakopak,« se je oglasil predsednik sindikata. »Ne vem, če je še kdo tako točno im vestno opravljal svoje delo kot li. Zdaj ti že lahko priiznam, včasih sem te gledal in te naravnost občudoval. Za prej, dokler si bil še na oddelku, za strežnika, ne rečem nobene, ker me ni bilo tam, ampak za zdaj, odkar si bil za izplačevailca, ti gre vsa hvala. Ljudje se držijo svojega oseimurnega deloi\Tiika, ti pa, takole star, si prve dni v mesecu liizplačeval oid jutra do mraka in menda se sploh niisi uištel. V sindikatu si pirijel za vsako delo in reis ne vem, kdo nam bio
'"                                                       35
v bodoče orgamiiziral veselice. Ti isi se že neikako zinašel in sindikalna blagajna nikdar nii bila prazina.«
Star)i mi prišel do besede in je saraio poslušal in posilušaJ. Vlekel je na ubo še potem, ko' je predsednilk sAindikata že ilmoiknil in je bila vrsta na njem. Toda najrajši bi posllušal dallje in kljub raizločnim besedam je tebtai in ni mogel verjeti. Tolikšna hvala ga je naposled oelo zbegala. Z nejevernimi očmi je gledal svoje tni predstojnike, ko da za vsem tem 'tiči poitegavščina in je že skrajni čas, da se preneihajo šaliti na njegov račun.
Vendar ni šlo za to. Direktor je spet usločil isvoje ustnice in tudi predsednik sirodikata in šef administracije sta bila videti zareis dobrohotna. Prva dva sta gledala odkrito in za njunimi dobrodušnimi smehljaji je tiičalo oelo nekaj žalosti za vestnim uslužbencem. Zanju je bilo torej tudi naravnost očitno, da ne brijeta norcev z njim. Medtem je šef admiinistracije sklanjal glavno, ko' da ga je sram, ker je ostal edini, ki ga še ni pohvailil. Zdaj je uatočil slivo\'ko v kozarce in nadvse resno prikimal:
»Res je, kair pravita.«
Direfctoir je dvignil svoj kozatrec: »Pijmo!«
Po slivovki se je odkašljal in dejal:
»Poglej, Kaaijam, naj bo Ikakoi hoče, dober ali slab, pri najboljši volji ne vem, kje naj iztaknem. novega iizplačevaica. Ni kar tako najti človeka, ki bi mu lahko zaupal toliko denarja. S tabo- je bilo vse v najlepšem redu. nikdar se mi nihče pritožil in tudi tdbi mi nikdaT mič manjkalo. Res da, v kurirskem oddelku je veliiko mlajših ljudi, ampak s tvojo upokojitvijo ne vem, na koga naj se 'obrnem.«
»Resno mislite?« se je izavzel stari.
»Rosno miisilim,« je rekel direktor, »seveda mislim resino.«
To je zdaj že kaizalo' verjeti.
»Saj, saj,« je rekel stari, »moje delo menda res ni bilo kar tako. Ce le pomislim, da sem imel včasih v aiktovki milijon di!na^je^' ali celo več. Prav lahko bi se mi zgodilo, da bi me kdo napadel. To delo je bila odgovornotat, če že nič drugega. Včasih me je bilo naravnost straih, ampak zmerom sem le vedel svoje. Takole pred prvim, ko sva se s šoferjem peljala po denar, ga nikdair nisem pozabil vprašati: ,Kako sva se peljala prejšnji mesec? Po kateri ulici?' In šofer, 'tudi tič po svoje, me je razumel, in ulbrala sva jo po drugi poti. Tudi okoli zadnjice v žepi, če je bilo trdba. Pa naju naj kdo pričaka in napade, če naju more. Amipak s tem še vseeno ni bilo iOipravljeno. Z denarjem sem moral >z oddelka na oddeldk in ga, milijon ali celo več, razdeliti na drobno. Tu nekaj in tam nekaj, po tisočih in stotakih. Uslužbenci, po-
36
seibno ženske, so mi gledale v aktoVko in sklepale roke: ,Koliko denarja! Za božjo violjio, Kacijan, kaj vais nikdar ne prime, da bi zapeli aktovko in šli?' Prav tako, ampak zame, vsaij kar se tega tiče, je bil v aktovki samo paipir. Delil sem^ ga na levo in na desno in šele takrat, ko isem izplačal vse do zadnjega, šele tisto, kar je ostalo, je bil denar in je bilo mioje. Vendar to le ni bilo tako enoistavno. Saj razumete, po eni strani denar, velika vsota, da je človeika strah pred naipadaloi in da se ne bi uštel, po drugi strani papir in nič drugega. No, izplačeval sem leta in leta in zmerom je bilo vse prav. Nič mi nd bilo, le naenkrat so mii noige positale težke, zjutraj sem bil bolj utrujen kot zvečer, ko sem legel, in sem stopil k zdravniku. In glej ... ,Srce imate izanič,' je rekel. ,Cisto zanič.' Po vsem tem bo menda držalo, da to delo ni kar tako.«
Toda nihče mu ni utegnil prikimati. Še preden je siploh dobro končal, se je na vratih pirikazala direktorjeva tajnica:
»Kaj še čakate! Ljudje so že vkup.«
Direktor je vstal: »Pa pojdimo, če je tako.«
Za njim sta se dviignila še predsednik sindikata in šef admind-straoije. Nemudoma in vse preveč nenadoma se je bilo' treiba odpraviti dalje. Stari je sicer vstal z ostalimi vred, toda ob misli na ljudi se kar ni mogel odločiti, ali naj pohiti ali naj si uredi že malce zmečkano obleko. Brez dvom.a se je nadejal, da bodo zijali predvsem vanj in ni se mu dalo kar takemu prednje. K sreči ga je predsedik sindikata vajeno vzel predse in potisnil za direktonjem. Onadva sta že morala vedeti, kalko je prav, in najpametneje mu je biloi torej stopiti z njima v korak.
Tako so drug za drujgim prešli vrsto praznih pisarniških sob in se v nespremenjeneim redu znašli v računorv-odstvu. Prišli niso niti prepozno niti prekimalu. Člani isindikaita miiso bili videtd niti najmaj nestrpni in isploh se je vse skupaj zdelo na prvi pogled precej bolj enostavno, kakor je stari pričakoval. Tu je bilo visaj zračno in navsezadnje je prišel celo do sape. Toda računovodstvo se mu je zazdelo tudi nenavadnoi prostorno in hkrati se je počutil v njeotn kakor zgubljenega.
Pisarniške mize so razmakniili do zida in ženske so sedele na dveh ali treh vrstah stolov takoj za vrati. Očitno še niso vedele, zakaj so jih pravzaprav sklicali, in so vdano čakale, kaj bo. Čez čas, kakor hitro so med direktorjem in predsednikom sindikata zagledale še starega, so se zganile in zagnale droben hrup. Izdati ga je morala njegova pražnja obleka. Sicer pa je bilo po drobnem hrupu in presenečenju čutiti, da je med njimi priljubljen. Samo zanj je še šlo, stari pa je
37
stal med diirektorjeini in predsednikom sindikata in mučno mu je bilo z njim^a. Kot za nalašč so ga pastavili v sredo, vsem na oči. Počutil se je preveč počaščenega lin spričo žensk, ki iso ga gledale s toplimi naismeiKi, sta ga navdala prijetno razburjenje in hvaležnost. Nemara bi se najraije vikradel na samo in še enkrat skrbno ptreletel listek, da bi jiim povedal, kakor bi se spodobilo. Zdaj se namreč ni moigel iz sviojega igovora sipomniti miti ene isame besede.
Vtem. je nekdo stopil tik -mimo njega in korak pred njim je obstal direktor. V rokali je držal košček popisanega papirja — samo tdliiko je videl in v trenutni neurejeinosti se mu je živo zaizdelo, da je listelk njeigov. Samogibno si je segel v žep in olajšano zanemel z odpr-timi usti.
Z njiim soi zanemele tudi žeiniske in zaslišal je direktorja:
»Tovariši iin tovarišice! Naj vam že takoj v začetku povem, da smo se zbirali k majhni svečanoBiti. Danes poteka namTeč petintrideset let, odkar je tovariš Kacijan, eden izmed naših najstarejših uslužbencev, stopil v bolniiško službo. Na današnji dan, točno pred petintradesetimi leti, se je toivariš Kacijan zaposlil v bolnici za duševne bolezni na Studencu. In kakor vidite, je v bolniški službi, zdaj na tem zdaj na omeni mestu, »stal vBe do danes.«
Ženske so se znoiva zgaiiiile in zaginale droben hrup. Kaikor hitro se je pokazalo, da so ise vendarle zbrale izaTadi starega, nisio mo{gle obrzdaiti veselja, da fso to uganile že poprej.
Direktor je iz višal glas:
»Živlljenjslka poit tovariša Kacijama je težka življenjska pot preprostega človeka. To je življenljska pot številnih slovenskih ljudi. Kacijan se je nodil v Pondorfju v Savinjski dolini itn že v zgodnji mladosti je ostal breiz staršev. Najprej mu je umrla mati in takoj za njo še oče, tako da je moral že is prviimi koTaki za pastirja in za hlapca. Skupno s svojiimi brati je vso svojo milaidoist delal na tuji zemlji in jedel tuj kruh. Sredi prve svetovne vojne, v svojih najlepših letih, je moral v avstro-ogrsko' vojsko in sledilo mu je dve leti še težjega življenja ina francoski frointi. Po končani vojini je kot bolniičar odslužil še kadrovski rok v jugoislovanski armadi in se končno zaposlil v bolnici Zla duševine bolezni na Studencu. Toda tako izkušeneauu in svobodomiselnemu fantu v tej državni 'klerilkalni ustanovi ni bilo mesta. Uprava umobolnice jei tovariša Kaoijana kaj kmalu kaizensko' premestila v Splašno bolnico v Ljubljani. Tam je služboval kot vratar in šele nekaj let pred drugo svetovno vojno, ko so mu dovolili na interni oddelek, se je lahko posvetil svojemu strežniškemu delu. V drugi   svetovni   vojni   je   tovariš   Kacijan   ubral   pot   vseh   zavednih
38
Slovencev. Že iakoj po uisitanoviitvi je stopil v vrste 01"' in za svojo nainodno in raizredtao pniipadnlost je prestal štird leta intennacije v Viscu, Dachamu in Buohenwald!U. Po osvoboidiitvi, telesno iačrpan in onemogel, nii bil več v stanju opravljaiti težkega sitrežniškega dela in tako je prevzel mesto upravnega izplačevalca v naši ustanovi. Na tem mestu ga poznamo tudii mii in vemio, da je bil vseskoizi vesten uslužbenec in 23gleden sindikalni delavec«
Malo je pomiolčal in se obrnil k starenin:
»Danes, ko nas tako rekoč zapušča, mislim, da mu k tako visokemu delo'vnemu juJbileju Laihiko hvailežno čestitamo. Zraven tega sem prepričan, da mu vsakdo izmed nais želi še dolgo vrsto zdravih in ve-seildlli let.«
Zigamill je listek in vsi so gledali samo še starega. Ta pa je stal pred njimi in imenda ni videl nikogar. Ob koncu direktorjevega govora je izvlekel nobec in soičasno so mu privrele na oči soilze, vendar si jih ni oibnisal. Že ves čas se je oiiipaval z nemirnimi gibi in 'zdaj je stal tam z robcem v rokalh in spokojno gledal visoiko predse. Direktoir je vse povedal in ljudje pred njim sO' vse vedeli — ko da so ga razgalili, in prijetoo mu je bilo' tako golemu.
Ženske sO' ^zaploskale.
Direktor je stoipil predenj z belo kuverto lin mu segel v roko.
»Dovoli, da se ti za t'V'X3Je dolgoletno delo še posebej zahvalim in ti izročim tole skroimino nagrado.«
Stari je vzel kuverto in ženske niso več znale prenehati s ploskanjem. Zdaj se je proslava pravzaprav šdle priičela in na direktorjevo mesto se je postavil predsednik sindikata.
»Tovarišice in tovariši, olaJnioe \m člani sindikata! Tovariš dirdk+or vam je pravlkar orisal življenjisiko pot naišega slavljenoa, toda s tean še ni poivedal vsega. Ob tej priložnositi ne tsimemo pozabiti niti dela, ki ga je tovariš Kacijan opravljal v siindikatu. Naš slavljenec je bil dalj časa poverjeniilk uipravnega podoAora in na tem mestu se je pokazal naravnost nenadomestljiveiga. Menda lahlko rečem, da nas je večkrat pneseneitil tudi s svojimi organizacijiskdmi sposobnostmi. Na vseh se-siamkih, tako v pododboru kot v odboru, smo se zanašali na njegovo umestno iin dosledno kritiko, ki nas je nemalokdaj pripeljala na pravo pot. Ob njegoivi upokojitvi, ko izapušča tudi naš sindikat, se mu za opravljeno delo najlepše zahvaljujem. V imenu člano^^ sindikata pa mu želim, da bi še dolgo ostal tako iskrega duha.«
S kuverto v rokah se je približal staremu:
»Tole pa sprejmi kot naše i^kromnoi darilo.«
Takoj za tem se je oglalsiil šef administracije:
39
»Kakor viidite, je prišel tudi čas, ko se moramo od tovariša Kaci-jana posloviti. Nam, kar mas je upravnih uslužbencev, ki smo bili z njiim tako rekoč v najtesnejši zvezi, je to slovo seveda najtežje. V tolažbo nam ostane efdino dejstvo, da z njegovo upokojitvijo še ni rečeno, da tudi v bodoče ne bo živel iz nami in v nas. Njegovo delo, ki se nam postavlja za agled, že visi didbro pozinamiO'. O njem. sta govorila tovariš direktor din tovariš predsedniilk sindikata in tega res ni potrebno ponavljati. Res je, kar sta povedala.«
Staremu je zravnano pokazal na darila na mizi za njegovim hribtom:
»Tole pa ti v znak tovariške ljubezni poklanjajo uslužbenci uprave.«
Vse se je doigajalo tako naglo, da staremu skoiraj nii biilo' mogoče slediti. Že trenutek natoi so spet stalili kaior v začetku, stari med direktorjem in predsednikoin sindikata, in vsi so molčali. Zanj je bil to vselkakoir čais, ko se mu je bilo treba zalivaliti. Gledal je ipo ne-gibnilh vrstab žensk pred seboj in videl sijati ndkaj vlažnih oči. Tako se mu je vsaj zazdelo, ko se je pripravljal k besedi, vendar se ni uteiginil prepričati.
Čisto zadaj je nekdo vztrajno pasikušal skozi vrata. Stoli so mu bili v napoto in nazadnje je neikaj žensk vstalo in stopilo na stran, da se je le spravil noter. V naročju je prinesel aktovko, iz katere so silile rože lin bela grla zapečateraih steklenic. Kljub svoji delovni bluzi je deloval zbrano in niti spričo tolikih žensk se ni zmedel.
»Dragi Kacijan,« je rdkel že od daleč, »pošiljajo me delavci iz poDtnožnih delaiviiic. Slišali so namreč, da greš, da naim ne boš več nOisil denarja. Želijo ti, pravzaprav, tuldi jaiz ti želim, da bi še dolgo živel in da bi se imel dobro. Nič kaj več. Zdaj bomo prvega ča'kali na drugega človeka. Nam bodo že našli koga, čeprav smo bili tudi s teboj zadovoljni. Ti pa glej, da prvega ne boš zamudil poštarja.«
Dvignil je aktovko in jo podržal kvišku, toda stari se ni zganil in darilo je pTestregel dirdktor. Stari je delavca samo gledal in gledal in komaj da nuu je konec komcev odsotno segel v roko. Vse preveč se je dogajalo z njim. Vendar zdaj res ni smel veič molčati iin kar nekam prebitro' je zakoračil naprej.
»Tovariš direktor, tovariš predsednik Bindikata, tovariš šef admi-stracije, vsi uslužbenci in člaim sindikata in ti, Ivan,« je rekel in kratko pogledal še delavca.
Tako se je pripravil in tako je začel, toda besede niso bile čisto njegtove. Ne mislil ne čutil ni tako. V isti sapi je odprl usta, da bi nadaljeval, toda kar na lepem mu je zmanjkalo vseh nadaljnjih besed.
40
Preveč živo je ineinidia čudil z ljudmi in 'kratko in malo ni mogel govoriti na izusi.
»Kaj bi, nisem pričakoval tafco velike reči. Nič ne rečem, saj sem delal, doilgo setm delal, tudi v isimdikatu, am^pat vseeno nisein zaslužil toliko vsega. Kaj m.islite, saj sem vendar mJoral delati, če nisem hotel biti lačen. Vi pa, veliko reč ste mi pripravili, zares veliko. No-, zdaj, kioi že mislim inaKaj, na vsa ta leta, in vas \'idim takole mlade, si ne mtiTem kaj, da vaoai ne bi povedal še kaj več. Včasih z uslužibenei niso bili tako. Posebno itam, ina Studenou, nam ni bilo nič kaj lepo. Glavno besedo so imele nune, povsod so bile zraven, in če nisi postaval v ceirkvi, nikdar nisi delal po pravem. Zmerom je bilo kaj narobe. Pa tudi pozneje, kar po resoiici vam bom povedal, že po osvoboditvi, tuile pri nas ni bilo vse, kakor bi bilo trdba. Direktor, saj veste, tudi sam je bil pred vojmo le uislužbenec, je hodil ipoi parku z rokamii na zadnjici in za delavca nd imel dobre besede. Šele zdaj, odkar imamo novega direktoTJa, zadnja leta seim, je čutiti nov veter. Ne mislim ga hvaliti, ker ga tudi sami dobro poznate, amipak kar je res, je res. Po novem se tudi uslužbenoi počutijo drugače iin vsakdo rad prime za delo. To sem vam mislil povedati. Zdaj, ko odhajam, mi je nekako- težko^ in kako bi mi ne bilo, koi smo se vendar dobro razumeili. In kajpak, vsem, tovariišu direktorju, ipredisedniku sindikata in šefu admiinistracije, vsem vam, uslužbeincem lin članom sindikata, in tebi, Ivan, sem hvaležen. Za vse, za darila in za priiS'r'one besede. Najlepša hvala!«
Ceiz mero zasopljen se je malce priklonil in umolknil. Seveda še ni povedal vsega, ker mu pač marsikaj ni hotelo na misel in tako- prav-zaiprav ni bilo videti, da je končal. Komaij bi mu bilo, da bi se poslovil z Vsakim posebej. Toda za seboj je začutil direktoirja. Z raizširjemimi rokami je stopil predenj liin prešerino udaril ob dlani.
»Tako,« je rekel, »naša slovesnost je komčana.«
Žensike so se hipoma zdramile iz svojih čustev. Vsiaka je ta tre-ntitek prdčalcala s kakšno pripomibo, in ko so še vstale in pričele razmikati stole, so dvignile velik trušč. Direktor jih je opazoval s svojim ustaljenim nasmehom. Za njegovim hrbtom so ostali samo njegova tajinica in stari, pTedsednik sindikata in šef administraicije. Spet je razprostrl rOke, da je zajel vanje domala vse ženske in jih potisnil proti vratom^. Naizadnje je pobral še nekaj prevnnjenih stolov.
»Tako,« je reikel, »mi pa naraviiost v menizo.«
Toda z bežnim pogledom je ujel tudi starega iin obstal.
Stari se je medteim prestavil k miiizi in zdaj je sedel sredi daril in oblival ga je znoj. Odpel si je suknjič in srajco in se zagrabil za prsi. Hkrati se je z vsem svojion tdlesom boril za zrak. Zadrževal ga
41
je v seibii ko da ga je zadmjikirat zajel s polnimi pljuči iii je zrak edino, kar ga še drži pdkonci. Ves v istraihu, da ga boi moral zdaj zdaj izdihniti in bo pri itej priči po njem.
Za direktorjem so osupnili še vsi oistali.
Prva se je izigandla tajnica: »Po zdravnika vendair!«
Vtem je siari glasmo "zadihal. Okno za njego^vim hrbtom je osvetljevalo njegove obrise in s'topili so tik njega, da so mu videli v oforaK. In res. Roke na prsih je razklenil in se sprostil v trpek nasmeh. Kakor da je šele zidaj zaKual preplašene ljudi okoli sebe in jim je hotel dati malo upanja. Obenem se je že zdelo, da mu je vsa prejšnja slabost prešla v noige. Ob robu mize je počasi zdrsnil v počep in tedaj so oživele tudi zinojne kapljice in se mu istočile po obraizu.
Direktor in tajnica sta priskočila k njemu in sta ga hotela vzravnati.
»Kar pustite me,« se je oglasiil. »Dobro mi je, dobro ...«
Gledali jiih je lod spodaj navzgor in se še vedno smehljal. Zdaj že tako, kakor da se zdi smešen samemu sebi.
»In prav zdaij,« je rekel, »kio je itaiko rekoč že vse za menoj. Nič, poičakati ime boiste mo^raili malo. Saj vidite, zjdaj, ko je tako Tekoč že vse za menoj. Naravinast sanešmo, kaj!«
(Se nadaljuje)
42
MRTVI IN VSI OSTALI
Marjan  Rožanc
(Nadaljevanje)
Na poti čez (boilniški park je sitairi slekel suknjič in si ga obesil čez roiko. Sonce ga je neimudoma pregrelo od nog do glave in kar na lepem se je znova zasopel. Vendair zdaj res ni ibilo treba biti več v skrbeh zanj. Ni se počutil najbolje, toda to je biilo opaziti še najprej zaradi tega, ker so se ostali ves čas zaskribljeno ozirali samo' vanj. Viztrajno so se držalii tesno ob njem in šele, ko sd je dal opraviti s suknjičem, se je lahko malce razmahnil. Njihove zaskrbljene poglede je zavračal, kakor je pač vedel in znal.
»Nikdar ne vem kdaj, to je res. Včasih me napade, ko je tako rekoč že vse za menoj. Ampak zdaj, le verjemite, zdaj mi je spet dobro.«
Kiančno so mu verjeli in odslej so koiikoT toliko razkropljeno stopali za direktorjem. Tem^n so se razvezali udje in kaj kmalu je usločiil tudi ustnice. Sicer pa tudi ostali niso bili več v skrbeh, in kakoT hitro so se znašli v hladu kamnite veže za bolniško kuhinjo, »o se domala vsi razživeli. A ne samo zaradi hladu. V veži jih je pričakala d;irektoirjeva žena in tudi vse ostalo je bilo že pripravljeno. Zdelo se je, da presenečenj ne bo ne konca ne kraja, in stari je zmajal z glavo, kar je vse do zadnjega navdalo s smehom.
Bilo je res kar preveč slovesno. Sredi veže je stala belo pregrnjena miza An pred slehepnim stolom še skrbno razpostavljeni krožniki in jedilni pribor. Za vsaikoigar posebej je bila tudi vaza z mladimi vrtnicami. Vsa vrata so bila zaprta in po- 'kotih so- cveteli visoki oleandri.
DirektoTJeva žena je sedela za mizo z zadovoljnim obrazom. Prav kalkor da je vse ostale prehitela in jih je na ta način tudi po svoje ugnala. Ni se dala kaj dosti motiti in komaj da je dvignila roko in jo ponudila stairem^u.
»Jaz že čaikam. Menda že pol ure. ,Tega res ne smem zamuditi', sem si rekla in sem prišla že pred pol ure. Moj stari, še dobro da se je spomnil, me je povabil in sprva res nisem vedela, ali naj grem ali ne. Šele ko sem zvedela, da gre za vas, sem se odločila. Prav res. Če bi proslavljali kakšnega zdravnika, me prav gotovO' ne bi bilo. Zdaj, ko gre za vais, ne rečem, zdaj sem kar rada zraven. Kadar gre za preppostega človeka, sem zmerom rada zraven. Takrat se vsaj maJo sprostim in tudi jem toliko in tako, kot mi je všeč.«
126   ,
»To imate prav,« je rekla tajnica, >Tudi mene ne bi bilo.. . Preveč sem uitrujema, da bi gledala in preinašaila tisto bolniško goispodo.«
»No, jaz sem se talko in tako zmerom Kavzemal iza to. Za proslave z nslužbeinci,« je rekel direktor. »Tudi uslužbencem, pravzaprav predvsem njim je treba dati tisto, kar jim gre. Vsaj jaz sem se zmeriom zavzemal za to.«
Šef admimisitracije je prikimal:  »Res je, kar pravite.«
Direktorjeva žena se je od tajnice počasi obrtaila k svojemu možu:
»Naj slišimo, kaj vse si pripravil. Ko se že zmerom zavzemaš za to.«
»Nič ne ski^bi,« je rekel direktor, »kosili bomo, kot se za tako priložnost spodobi. Najprej pride rižev narastek, tako, za predjed, poltem juba... Ne vem kakšna juba, to sem prepustil kuharju, in nazadnje, za spremeimbo, prazen krompir, srbsko nabodalo in srbska solata. K temu pride še pecivo« in turška kava in fTuškogorski biser.«
»Srbsko nabodalo,« je rekla preudamo njegova žena. »Ni napačno.«
Ostali so se končno le odločili, da se bodo spravili za miizo. Oglašali so se vsevprek, zdaj s tega zdaj iz dTugega konca, kakor so pač obešali oblačila, in stari je begal z očmi od enega do drugega in ni vedel, koga naj pravzaprav posluša. K sreči ga je zdaj direktoir posadil na konec mize, in ko^ so posedli še ostali, je imel pred seboj vse omizje.
Se prej se je na vratih iz kubinje prikazal upravnik menze.
»Malo' boste morali počakati. Kosilo ste naročili za ob pol dveh. Zdaj pa, če se ne miotim, je komaj ema.«
»Nič zato,« je rekel direktor. »Za zdaj nam prinesite malo žganja. Tak, če se ne motim, je iudi vrstni red.«
»Najprej besedo o srbskem nabodalu,« je rekla njegova žena. »Upam, da ne bo nič manjkalo, da dobimo vse, od telečjih jetre do mlade svinjine.«
»Breiz skrbi,« je dejal upravnik m^enize. »Vse, mičesar ne bo manjkamo.«
Odprl je zidno oimarico in jim Točno postregel s slivovko. Stari je začudeno pogledal njega in direktoTJevo ženo in očitno je bilo, da sta ga zbegala iz naštevanjem^ jedil, še bolj pa z njihovimi pravimi imeni. Njemu je bilo sicer vseeno, kaj mu bodo postavili na mizo, toda vse več skrbi je imel z mislijo, kako bo jedel. Spričo direktorja pa se je počutil za spoznanje lahkotneje. Ta se je nenehno nasimihal in tudi steklenico slivovke je vzel v roke bolj po domače.
»Kair pijmo,« je rekel. »Nazdravili bomo z vinom.«
127
Predsednik isindikata nad žganjem ni bil nič kaj  navdušen.
»Vse bi še šlo,« je dejal prizaideto, »le žensk je premalo.«
»Kaj pa miedve,« je rekla direktorjeva žena. »Kaj medve nisva žeinsiki?« In pokazala je nase in na tajnico. »Jaz in Angelca?«
»To že,« je rekel predsednik sindikata.
»Ženske! Ženske!« ga je prekinila direktorjeva žena. »Samo to znaš.«
»Še doibro, da imamo stareiga,« je rekla tajnica. »Ta bo že imel povedati kaj bolj pam^etneiga.«
»Bo, seveda bo,« je dejal predsednik sindikata, »ampaik me tistega, kar si želita. Le kaj naj vania takole prevejan samec pove drugega kiot jaiz. Žeinske so malone vse, kar imamo od življenja. Ženske, kajne Kacijan!«
Toda stari se mi hotel prenagliti.
»Menda res,« je rdkel preudarno. »Ženske in konji.«
»Konji?!«   se je zavzel predsednik  sindikata.   »Čemu  še  konji?«
»Talko,« je relkel stari, »nič slabšii niso od ljudi.«
To je povedal kar se da resnobno in prepričljivo. Pa vendar, ko je pdblisnil okoli sebe, je pri priči spoznal, da se je prenaglil. Nihče mu ni kaj dosti izaupal. Vsi so ga gledali začudeno in s pričakovanjem, kdaj lin kako bo svojo šalo iizipeljal do konca. Direktor je še močneje usločil ustnice in se pripravil na smeh, toda stari se ni norčeval.
»Konji, konji,« je reke'1 še resneje, »in nikar ne mislite, da se norčujem. Nič slabši in nič drugačni niso od ljudi. Previdno je treba z njimi, tudi s konji.«
Žal še vedno ni verjel v prepričljivost svojih besed.
»Počakajte, takoj vam raizložim,« je reikel. Ne da bi dvignil pogled, se je zbral in povzel kolikor je bilo mogoče imirno, »Po materini in očetovi smrti ismo otroci, pet fantov nas je bilo, ostali sami in starejše tri. Toneta, Ludvika in Karla, so vzeli k sebi strici in tete. Mlajša dva, midva s Poldetom, sva ostala doma. To s konji, kajpak, še nima nič skupnega, ampak strpite se malo! Povedati vam moram tudi o tem, da me boste prav raizumeli — kako je bilo s konji in z menoj. Torej, gostilna in posestvo in vse tisto, kar smo imeli, je prešlo v majem, za najinega varuha pa je sodišče določilo Breznika. Imel je veliko posestvo in trgovino na debelo in, saj si lahko mislite, dela čez glavo, in niti on niti njegova žena se nista imela časa ukvairjati z nama, z menoj in Poldetom. Skratka, nihče naju ni nikoli vzel k sebi, tako, v naročje, in ljudem sva bila bolj v nadlego. Brž ko mi je bilo deset let, so me že poslali v šentpavel za hlapca. Tja, k Mezetovim sem prišel s culo in prvi dan sem presedel na dvorišču — gospodarja sta
128
bila na njivi in do večera se nista zmenila zame. Nista imela časa. Zvečer pa me je gospodar vizel predse in me odpeljal v ihlev.«
Pri tem se je zravnal in dal vedeti, da komaj zdaj prehaja t stvari.
»Poikazal mi je na jasli in rekel: ,Tule boš spal.' Mene je bilo strah, kaj mislite, doslej še nisem imel opraviti z živino, aimipak tudi ziniti si nisem upal nobene. S strahom sem si oigledoval konja in ni ga bilo, ki bi me pripiravil, da (bi zlezel v jasli. Počeni! sem. v kot, za mokro kamenje, in vso noč sem prečepel tam. No, prihodinji večer, ko je ibil za menoj že dan trdega dela, se mi ni dalo več čepeti v kotu. Proti polnoči, ko se mi je zazdelo, da komja že sipita, sem se splazil v jasli. Treslo me je po vsem telesiii, inekaj od mraza in nekaj od strahu, ampak zjutraj, nikdar ne ibom pozabil, sem se zbudil ves poten. Konja sta ibila že na nogah in vranec, kdo bi si bil mislil, je pristoipical k m^eni in dihal je naravnost vame. Kajpak, jaz si nisem upal niti ganiti in sem tuhtal, ka'ko bi se kradoima izimuznil iz jasli. Amipak vranec je stal nad menoj, najbrž se je že načudil in zdaj me je gledal čisto mirno. ,Poglej ga, spaka,' sem si mislil in nazadnje sem ostal kar tako, v jaslih. Čemu tudi ne, še nikdar prej mi ni bilo tako prijetno toplo.«
Za hip je umolknil in vse to dodobra podoživel.
»Pokonci me je spravil šele stari. ,Najprej opravi konje', mi je rekel, ,to bo odslej tvoja skrb. A pazi, posebno vranca se pazi, ta rad brcne.' Jaz pa, ne vem, kaj rni je bilo'... ,Ne bo m^e, ne,' sem si mislil in koinju sem zauipal bolj kot staremu.«
Svojih poslušalcev ni več spustil izpred oči. Čeravno se je vse bolj in bolj razvnemal, je pazil tudi ma vsak njihov gibljaj. Mučiti jih menda s svojim pripovedovanjem res ni hotel. Sicer pa je bilo videti, da kar nehote doživljajo z njim, četudi vsak po svoje.
Na druščino pa je delovalo tudi žganje. Zdaj bi lahko vsi skupaj poslušali in jedli brez mere, ne da bi sploh vedeli kaj. Izjema je bil edino stari. Zbegano je preletel krog razmišljenih obrazov in se s stolom vred potegnil bliže k mizi. Kakor da so bili doslej le predaleč vsaksebi.
»In res, s konjema, tudi z belcem, simo postali največji prijatelji. Pokladal se^m jima najlepšo deteljo. Skrivaj sem jima prinašal koruze, korenja in ovsa, in konja, kaj mislitei, konja sta mi bila hvaležna. Z njima sem počenjali vse, karkoli sem hotel. Ponoči, ko je stari že spal, sem vranca odpeljal iz hleva in v sadovnjaku ali pod senikom sem ga zajahal z drevesa ali s kdkšnega voza in sva se pognala do Boljske. Kako ina to gleda gospodar, mi kajpak ni bilo mar, čeprav je niOTal vse vedeti, ker sem bii dela v hlevu najbolj vesel. No, dobro še pomnim, kako sva naložila poln voz hmeljeVk, pravzaprav, (kako
129
sva vpregla vranca in pognala. Z dvorišča je še šlo, ampak brž ko sva zarpeljala na njivo, so se kolesa pričela vgrezati in stari, je bil pač tak, je udaril po vranou. Konj pa, ko da sem ga razvadil, je že po prvem udarcu obstal in ni hotel nikamor, ne naprej ne nazaj. Gospo-dar je vlekel za vajeti in konja tepel in tepel, jaz pa sem stal za njim in gledal. Ampak dolgo, to si lalhko mislite, nisem zdržal. ,Pui9tite meni,' sem rekel, ,bova že miidva.' Stari si je obrisal znoj in me pogledal, kakor je samo on znal, nekako prezirljivo, in mi pomolil bič. ,Na,' je rekel, ,če znaš res bolje od mene.' Jaz se^m stopil mimo njega, biča niti pogledal nisem, pristopil sem k vrancu in ga potreipljal po vratu: ,No, vranček, dajva.' In konj je potegnil in šel z voizoim po njivi, da je kar zemlja letela izpod koles. Gospodar pa je stal na ozarah in že po tem, kako me je gledal, sem vedeli, da mti je za malo. Ceiz nekaj dni, ko sva orala, menda za oves, je bil ves nasajen. Nekaj časa je z otko igro'zil meni, nekaj časa konju. Jaz se zanj nisem menil, bolj me je bilo strah za konja, in res, nazadnje je pričel jezno skakati okoli vranoa. Ta pa ni bil tako potnpežljiiv. Navadil se je na dobro besedo in ga je obrcal, da se je sesedel na tla. Skušal se je pobrati in se ni moigel. ,Prekleta žival,' je kričal ves penast na tleh, ,take te že ne bom gledal pri hiSi.' In pomislite, vranca, čeprav je bil močan in lep konj da malo takih, čeprav ni bil silep, je prodal rudarjem v Trbovlje. Skratka, nelkeiga lepega večera, ko sem prišel v hlev, je stal taon samo še belec. ,No, vsaj enega še imam,' sem pomislil. Pa mi ni bil v tolažbo, skuipaj z belcem sva bila samo še bolj žalostna. Taval se:m okrog hiše, v hlev si nisem uipal pogledati, nič me ni veselilo, nikjer nisem iimel obstanka. Čutil sem, da z gospodarjem ne bom spregovoril niti besede več in tretjo ali četrto noč sem pobral svoije stvari in se odpravil nazaj 'k varuhu.«
Njegov pogled se je umiril in ves je živel samo še v spominih. Ni mu bilo več mar, ali je s svojim pripovedovanjem koga ogrel ali ne. Sam je bil čisto do kraja zavzet s svojimi mislimi in po njihovii sili je sklepal, da so prevzele tudi ostale. Tako je bilo sicer čutiti tudi po molku okoli njega. Nazadnje se mu je sredi te pritajenosti zazdelo, da ga drugače gledajo, in se je celo zmedel.
»Nič me tako ne glejte,« je rekel. »To še ni vse. S konji sem doživel prav toliko veselega in žalostnega kakor z ljudmi.«
Trenutek je še pomolčal, nato pa dodal:
»Že tam, piri varuhu, ki me kajpaik ni bil vesel, sem moral spet v hlev. ,Le ostani, če je talko,' je rekeil, ,zdaj si že velik in ne boiš jedel čisto bretz haska.' V hlevu sta stala dva serca, veliki, skoiraj enaki živali, da sem ju že prvi dan imel za brata. Varuhu, ki je medtem še
130
nekaj dozidal, je zdaj, pred vojno, šlo imetje nekako po zlu, s konji pa se je dalo izaslužiti. Tako sem ju, oiba serca, vsako jutro zapTegel v voz in že navisezgodaj sem bil z njima na cesti. Nalagal sem kosta-njevino in jo voizil v tovanno na PolzeM. Z njima, s sercema, kajpak niisem^ smel počenjati raznih norčij, ampak čez čas, ko smo vozili že leto dni, smio se le navezali drug na drugega. Konja sta bila viisoka in už)ogljiva, in kar je najvažnejše, pametno sta vozila. Takrat sem že vasoval in pod somoem me je kdaj pa kdaj premagalo, da sem zaspal, serca pa, pametni živali, sta me kar pripeljala do doma. Tako je šlo nekako dve leti. Na spomlad sedemnaijstega, če se prav spomnim, pa je prišel ukaz, da 'moram^o konje, tudi naša dva serca, predati vojski v Celju. In kajpak, tudi to je padlo name. Nič kaj dobrega si 'nisem oibetal od tega, ampak kaj sem hotel, zajezdil sem enega izmed njiju, drugega seim vzel za povodec in odpeketali smo proti Celju. No, spočetka je šlo vse leipo in prav. Žvižgal sem jima in pel, jezidil sem zdaj enega zdaj drugega, ker pač nobenemu nisem hotel storiti krivice. A brž ko smo prišli do ceste, ki se odcepi proti Polzeli, in simo šli mimo, sta serca poskočila in pohitela. Ko da sta se že naveličala ene in iste poti, ko da sta zdaj vesela, ker ju enkrat vodim dalje. Jaz sem vedel, kaj ju čaka, in po svoje me je presuniilo. Zgrabilo me je nekam čudno pri srcu, to mislim, in v Žalcu sem se ustavil pred gostilno in zlil vase liter črninei. V Celje sem prijahal pijan in še smejal sem se, ko sem za železniško postajo predajal konja. Zganil sem potrdilo, da sem ju zares predal, im z vojakom, na živali se ni kaj prida razumel, sva ju odpeljala v zasilne ograde db železniškem tiru. Tam je stalo že vse polno kouj. Z vojakom sva dalj časa zbijala šale, tako, brez glave in birez repa. Potem sem šel. Amipak že na trgu pred postajo sem obstal in nisem si mogel kaj, da se ne bi ozrl. In glej, tudi serca, za glavo višja od ostalih konj, sta gledala za menoj.«
K temu si je živo prikimal.
»Da, s konji seim doživel prav toliko veselega in žalostnega kakor z ljudmi. Včasih «e mi celo zdi, da se ji dela krivica, živali namreč. Dobre in lepe so samo toliko, kolikor spominjajo na človeka.«
»PTavzaprav res,« je rekla direktorjeva žena. »Tudi meni so všeč. Konji, mislim, najibolj čiste živali so. Ce človek pomisli na svinjo, se mu celo gabi... Konji so najbolj čiste živali in res ne vem, zakaj se Ijudean upirajo.«
Medtem je bil stari v svojih mislih že dalje.
»No, takrat sem tako in tako mjoiral tudi sam v vojsko. Kakor da mi je namenjeno, da moram povsod z njimi. Skratka, nisem se ločil od konj, kajti v tistem poldrugem letu, kolikor sem bil tam, sem bil
'*              ,                                         131
vse — topničar, koinjušar, bolničar in kuhar. In tam, na fronti sem videl — konji so umirali kakor ljudje. Sctnrtno ranjeni so se vzpenjali na zadnje noige, da bi bili čim večji in lepši. Celoi naš hauptman Prohaska, dober in pošten človek, mi je pritrdil. ,Točno,' je rekel — dobro se še spoiminjam, kako je rekel — .kakor ljudje. Brž ko dosežemo leipoto in veličinoi, nam ni težko mnreti. Zal se nam to le redko kdaj posreči!' Tako sem gledal kom je, kako umirajo, in se md je zdelo, da so po svoje srečnejši od ljudi.«
Se globlje se je pogreznil v svoje misli in se nasmehnil.
»Konji, koailji,« je Tekel tiho.
In ne da bi se izganil, je nadaljeval:
»Ne morem pozabiti niti tega, kako smo v Viscu in pozneje, posebno pozneje, v Dachauu in Buehenwaldu, govorili o svobodi. Kdaj bo spet, svoboda, in kako jo bomo dbčutili. Da jo bom dočakal, sem bil vseskozi trdno prepričan, kajti srce mi takrat še ni nagajalo. Spraševal sem se le, kako in kdaj. V začetku petinštiridesetega smo prisluškovali topov^om in smo že vedeli, da ni več daleč. Ampak zjutraj, takrat, ko so Nemci zapustili stražarska mesta in smo ostali v taborišču tako rekoč sami, smo izgubili glave. Svoboda to ni bila, vse prej kot to. Postavili smo svoje stražarje in Tazobesili belo zastavo, hrane še zmerom nismo imeli nobene in mirno smo morali gledati ljudi, ki so Uimiirali. Reševali smo jih, kakor smo pač vedeli in znali in nihče ni utegnil misliti na kaj drugega. Prve ameriške vojake smo obkolili kot drhal. ,Vode, vode,' samo iza to nam je bilo. Ljudje so umirali drug za drugim, nekateri, izčrpani, kakoir so bili, že od razburjenja. Nihče se ni znašel. Amerikanci so se vozili po taborišču v jeepih in se olbnašali še bolj brezglavo kot mi. Hoteli so nam pomagati, dobre volje jim ni manjkalo, ampak tudi sami niso vedeli, kako in kaj. Mene, na primer, je ustavil neki črnec. Sedel je v jeepu in mi ves nasmejan kazal na sedež za svojim hrbtom. Sprva ga nisem razumel, kaj prav-zajprav hoče, ko pa sem prisedel k njemu, je vžgal motor iin pognal na cesto. Tu je spustil plin in pognali še hitreje, da sem se z obema rokama držal za sedež pred seboj. Bilo me je strah, da me bo odneslo. Za njega, za črnca pa sva bila še prepočasna. Motoirju je dajal plina, še in še, na vsako toliko pa se je ozrl, se mi smejal s tistimi beliiui zobmi in is prstotm kazali na brzinomer. Zdrvela sva okoli taborišča, na mah sva bila okrog in okrog, in se ustavila pred glavinimi vrati. Črnec me je gledal, mi kimal in se smejal, in nazadnje, ko je videl, da ga samo zijam in ne vem, za kaj gre, je spet vžgal. In spet sva šla naokrog. Tokrat, si lahko mislite, še hitreje. In ne samo enkrat. Dvakrat!  Trikrat!  Končno je jeep zapeljal nazaj  na dvorišče, prav
132
tja, od koder sva krenila, in se ispet zasimejal. Jaz, kaj naj bi drugega, sem se hitro spravil ven, aialkar sem ga gledal in ga še zmerom nisem razumel. On pa se je smejal, mi kazal na brzinomer in okrog tabo-rišiča, na vse tistoi, kar je bilo že za nama, in svetil z aobmii. Pričakoval je, da bom navdušen in hvaležen. Ko sem bil že dva ali tri korake od njega in je videl, da me ne more pripraviti k smehu, me je poklical nazaj. Segell je pod sedež in mi dal čokolado. Potem še eno in še nekaj bonbonov. Vse tako, ne da bi me prenehal gledati, in vse dokler se nisem, zaismejal. Medtem ko so moji prijatelji umirali. O bog, sem si mislil, če je taiko, potem svobode sploh ne bomo dočakali. Nihče se ni simel najesti do sitega in tudi vode so nam dajali po kapljicah. Na dvorišču, posebnO' pred kTematorijem, so še zmerom ležali kupi mrličev in Amerikanci, kdo bi jih razumel, so naim branili, da bi jih požgali. Skratka, vse jei bilo tako, kot je bilo prej, le da so jih zdaj, te mrliče, polivali z nekakšno tekočino, da niso razpadali. Iz Weimarja in okoliških mest so prignali civilnO' prebivalstvo' in mu v četveroredih raz-kazali taborišče. Procesija je morala tudi skozi laboTatorije, kjer so Nemci delali raizne poskuse, in ameriški oficiT, ki je stal tam, je ves čas ponavljal: ,Pri nas, v nekulturni Ameriki, za podobne poskuse uporabljamo bele miiši.' Tako nekako, ves dam, kakor je hodila procesija. V plinski komorii, kaj mislite, so se Ijiidje onesveščali, pa so jih polivali z mrzlo vodo in vodili dalje. In jaz, kakor tudi vsi ostali irateriniranci, smo se spraševali: ,Zakaj zdaj še vse to? Mar ni bilo že vsega dovolj ?' Končno so nas vendarle spravili na postajo in na vagone, da smo se odpeljali proti domu. Voizili smo se mimo poTušenih mest, brez kaplje vode, in ljudje so nam umirali še spotoma. No, po treh tednih smo se pripeljali na Madžarsko in tam, na tisti ravnini, kjer ni bilo niti sledu o vojni, na pusti, kakor ji pravijo, sem zagledal čredo konj. Pasla se je tam popolnoma nemoteno in na vsem lepem se je pognala proti vlaku. To je bila čreda na pol diVjih konj in nekaj časa je tekla z njim vštric. Konji so hrzali in se vzpenjali drug na drugega, nenadoma pa so se spet obrnili proti pusti. In šele takrat, ko sem gledal za njimi in sem videl, kako so se razkropili po ravnini, z dvignjenimi repi in vihravih griv, vsak v svojo smer, sem vedel, da smo tam. ,Svoboda,' sem si rekel.«
Predsednik sindikata je prikimal bolj samem^u sebi in dejal: »Vse lepo in prav, stari. Ampak, če bi te doma pričakala ženska, denimo žena ali pa tudi kar tako kakšna, ne bi bilo prav nič drugače. Tudi to bi bila svoboda. Le verjemi mi, stari, tudi jaz sem bil v internaciji. Vendar nič ne rečem, naj bo tudi po tvoje — ženske in konji.«
133
»Tudi konji,« je rekla direiktoTJeva žena. »Res ne vem, čemu se l[jiid.eim upirajo. Najbolj čiste živali so.«
Stari je odsoitno zmajal z glavo.
Sočaisno je vstopil upravnik menize s pladnjem, na rokah. Prikazal se je nasmejan, iz zavestjo težko pričakovanega človeka in ta njegova prevzetnost je bila za čudo ma svojem mestu. Res da še ni bilo videti, kaj vse je prineseil, toda hipoma je privabil poizomost vsega omizja.
Direktorjeva žena še sama ni vedela, kdaj se je zasmejala:
»Zastran mene bi bilo lahko konjsko meso celo na sribskem nabodalu.«
Še stari se je zdramil iz svojih misli in vzradoščeno in hkrati prepadeno je ugotoviil:
»Glej, glej, saj sem ves ta čas govoril samo jaz.«
Kosilo je za starim oznojilo še ostale moške. Ze ob juhi so se jim orosila čela in kaj kmalu so sedeli za mizo v razpetih sraijcah in na plečih so jim temnele mokre zaplate. Tudi direktorjeva žena si je vsa našobljena pihala v nedrje.
Sicer so jedli molče in najedli so se še preden je bilo pričakovati. Zdelo se jim je celo presenetljivo^ hitro, ko da jim ob tej priložnosti ni bilo dano uživati in so se jim skrčili želodci. To je bilo seveda vsakomur za malo. Direktorjeva žena se je otipala čez pas in njena nenadna sitost ji skoraj ni hotela v glavo. Toda tako njej kakor tudi ostalim se je sitost poiznala še drugače. Najprej so jim otopeK pogledi zdrknili s krožnikov na miizo in na vrtnice, na edino, kar je še bilo prijetno očem. Potem so drug za drugim, odvrgli jedilni pribor in s hrbti so sii ipoiskali naslonjala na stolih. Vse je premaigala utrujenost. Stari si je nažgal cigareto, ko da je pravzaprav jedel z namenom, da bi mu godilo tudi nekaj tobačnega dima. Vendar ne čisto breiz zadovoljstva, da je bilo kosilo namenjeno tako reikoč njemu.
Se največ življeinija je ohranil direktor. Njemu se ni dalo čakati turško kavo in stopil je po steklenico fruš'kogorslkega bisera. Hkrati je prineisel tudi kozarce in je natočiil.
»Zdaj pa na zdravje!«
Stari si je obrisal znojno čelo in vstal. Za njim so^ se obotavljivo dvignili še ostali in vsaik s svojim kozarcem so brez besede pozvanjali vsevprek. Staremu je bilo še Ijuibše tako. Opravili so hitro' in ni bilo
134
3
tistega sočutnega gledanja v oči, fci kar imimogrede in docela po nepotrebnem, izvabi ikakšno isolzo. Vino pa jih je vendarle poživilo.
»Saj sem rekeil,« se je oglasil predsednik sindikata. »Vsega bo dovolj, le žensik bo premalo.«
Kot za nalašč je tajnica vtem odstavila kozarec in se pričela odpravljati. Očitno jo je vzipodbodla že skoraj poizabljeiia dolžnost.
»Saij sem vedel,« je rekel predseidnik siindikata.
»Nikar,« je posegel vmes direktor. »Delo je delo in žal je treba nekaj malega opraviti še dajnes.«
Njegovo pojasinilo je zadostovalo vsej druščini. Morda jiim je bilo žal, toda dekleta ni zadrževal nilhče in tako je nejevoljno ošinila samo še predsednika isindikata in odšla. Ta pa si njenega slovesa ni prav preveč gnal k srcu.
»No, stani,« je rekel nemudoma, »zdaj, ko smo naposled sami, pa še kaikšno o ženskali. Tako, po -moškoi, brez vsakega olepšavam j a. Zdaj ni sitraihu, da bi koga pokvarila.«
Direlktoirjeva žena je priizadeto preložila roke v naročje:
»Zastran mene čvekajta, kar hočeta.«
Stari je še pravočasno prestregel njen pogled. Res da se je še vedno dajala z želodcem, vendar le ni verjel, da bi ji bilo kvantanje po volji. Pa tudii njemu ni bilo do tega. Vse je namreč kazalo, da ga ima predsednik siindilkata za okorelega samca. Ker je bilo tako, se je veliko rajši s prizanesljivim nasmehom zaprl vase.
Toda predsednik sindikata ni odnehal:
»S konji si menda končal. Kaj pa ženske?«
»Ženske,« je rekel stari, »nič ne rečem,, tudi ženske.«
»Po moje si imel opraviti tudi z njimi.«
»Kajpak,« je rekel stari, »opraviti sem imel tudi z njimi. Najbrž celo več kakor « konji, ampak povedati vseeno nimam veliko. Samo to lahiko povem: če im.aš kakšno res rad, posebno v mladih letih, težko še kdaj naletiš na tako, ki bi ti bila všeč. Vsaij >z menoj je bilo taiko.«
S tem je nemara povedal precej več kot je hotel. Predsednika sindikata je bila sam^o še radovednoist in piričakovati je bilo, da ga bo pričel navijati z novimii vprašanji. A stari se je tatko in tako že zarekel in zdaj kratko in malo ni smel več molčati.
»Od vseh,« je dejal, »sta mi ostali v (9po'minu samo Angelca in Marija, to mislim. Ti dve, dekleti iz mojih fantovskih let. Posebno Angelca. In nikdar več nisem naletel nanju, ne na eno ne na drugo.«
»Naj slišimo,« je rekel predsednik sindikata.
»To, Angelco,« je reiked stari, »sem po prvi isvetovni vojni dobiil doma, pri varuhu. Varuh je bil takrat že star, posesitvo je bilo v sinovih
135
rolkah in to dekle, Angelco, «o imeli za deklo. Ne veni, kdaj in kje sem jo prvič zagledal, ker za ženske se nisem razvnemal takoj na ptrvi poigled. No, kakor isem že relkel, vrezaia se je vame in še zdaj, po toliko letih, prav natanko vem, kakšna je ibila. Nič kaj taka, kakiršna so dainašnja dekleta. Nosila je kite, ki jih je spletaila na temenu, in, če bi si jih raizpletla, stavim, da bi se jii lasje vsuli do tal. Nekam plaha je bila videti in vse bolj in bolj mi je bila všeč, vendar je nisem nadlegoval. Rada se je zgttbila na samo, na senik ali pod kozolec ali kar tako tam, v travo, na primer, in kadar sem jo zalotil, na seniku ali v travi, kako nekaj razmišlja, me je bila kljub vsemu vetsela. ,Sedi,' je rekla in mi pokazala poleg sebe. Ampak oba sva imela veliko dela iin nisva smela posedati, Vsaj skupaj ne. Tako sva si rajši pomagala. Nalagali so ji tudi moška dela, dekletu, in pomagal sem ji, kadar sem le miogel, na pojati ali v kleti. In veselilo me je, ko sem videl, da je tudi ona meni pripravlljena pomagati. Zmerom mi je kaj zašila. Sam sem bil sicer mamenjen v mesto, rad bi v službo, ker pri varuhu v teh letih nisem mogel ostati, ampak zdaj se mi kar na lepem ni dalo nikamor. ,Vsaj povedati ji moram,' sem si mislil. Pa mi ni bilo treba čakati dolgo. Sušila sva seno, dobro se še spominjam, in zvečer, ko sva šla proti doimu, sem jo zadržal in sem začel, kakor sem pač najbolje znal. ,Nekaj bi ti rad povedal,' sem rekel. 0'na pa me je potegnila dalje: ,Saj vem, kaj. Rada se inxava, kajne, Ciril?' Res je bilo tako, ampak zaradi tega se ni nič spremenilo. Angelca se je še zmeroim rada zgubila na samo in kadar sem jo izalotil na seniku ali v travi, zamišllljeno kot kdaj prej, me je bila še zmerom vesela. Tudi pomagala sva si dalje. Le zvečer, ko sem pričakoval še kaj več, se je Angelca zgubila v svojo sobo v nadstropju zraven varuhove spalnice. Jaz sem ležal v hlevu. Cisto sam. Niti konja ni bilo več v hlevu nobenega. Tako je šlo mesec ali največ dva, ko me je gospodinja poklicala k sebi in rekla: ,Poslušaj, pusti lepo Angelco pri miru. Saj dekle ne more niti delati, če nobeno noč nima miru.' Jaz, kajpak, nisem vedel, kaj hoče, in tako sem ji tudi povedal. Ona pa: ,Nikar ne taji! Saj vse slišim.' Po vsem tem je nisem prepričeval dalje. Videl sem, da nima pomena. Amipak s seboj nisem opravil tako na hitro. Nekaj dni sem kakor brez glave taval okrog hiše in Angelci si skoraj nisem upal pogledati v dbraz. Potem nisem zdržal dalje in neko noč sem se skril na hodniiku v nadstropju. Potajil sem se in čakal. In res, proti polnoči se je priplazil od spodaj navzgor do Angeličinih vrat vairuhov sin. Sprva mi ni bilo nič, samo sram me je bilo, ker sem. bil tako nor, da sem se skril lin čakal, ampak v Mevu, ko sem pogledal kro!g sebe in videl, da les nimam nikogar, niti konj ne, me
136
je prijelo, da bi prevrgel in razbil vse, kar je bilo videti. Pa nisean. Sedel sem v jasli in sem zaijokal na ves glas. No, proti jutru sem bil že spet ves drug. ,Pa kaj zato,' sem si rekel,' saj sem tako in tako namenjen v svet. Tu talko in tako ne bi mogel ostati/ In vrgel sem četz pleča avstrijsiki vojaški plašč, skratika vse, kar sem si pirinesel iz vojske in je bilo mojega, in sem «e dal na pot, peš proti Celju. Pravkar se je začelo svitati in Angelca, kalj vem, ali me je videla ali me je samo slutila, kajti ženske niso čisto tako kot moški, je pritekla za menoj. ,Ciril, Ciril!' je klicala po cesti. Ko pa je pritekla do mene, se je vsa zasopla obrnila proč in zajokala. ,Ciril, Ciril,' je ponavljala, nič drugega, in jokala je, da se je vsa tresla. Jaz sem vse razumel in najrajši bi šel nazaj in ga pretepel — gospodarjevega sina, pravzaprav, najrajši bi dekle vzel s seboj. Ampak nisem imel toliko poguma. In kaj sem hotel! Poljubil sem jo, potem še enkrat in še enkrat. ,Grem,' sem rekel in sem šel.«
Za zaključek se mu je oglasila vest. Nemara še zdaj ni vedel zatrdino ali je ravnal prav ali narobe, in je pričakoval, da bo dokončno sodbo raizbral z bližnjih obrazov. Tako je z negotovim pogledom obšel vso druščino.
»Torej ta, Angelca,« je rekel predsednik sindikata, «in nobene druge.«
»Samo ta,« je dejal stari, »in Marija.«
»No, naj slišimo še o Mairiji!«
Predsednik sindikata se je zavzeto sklonil naprej.
»To je bilo pozneje,« je relkel stari. Spregovoril je počasi in neodločno in že v njegovem glasu je bilo čutiti, da si od tega nič ne obeta. »To je bilo pozneje, ko sem bil že na Studencu. Na sosednjem, na ženskem oddelku, kakor je bilo vse urejeno cerkveno, so delale strežnice. Med njimi je bila tudi ta, Marija. Nosila je kite in spominjala me je na Angelco, skratka, bila je lepo dekle, zagledal sem se vanjo in zaradi nje sem tudi ostal tam, na Studencu. Vendar nisva in nisva prišla do besede. Dekle, čepirav je že vedelo, kaj hočem, kajti ta stvar ne uide nobenim očem, se me je vztrajno izogibalo. Jaz sem, ona drugam, in vse tako, iz dneva v dan. Konec koncev sem jo opoldne, ko smo morali strežniki in strežnice v kuhinjo ipo kosilo, pričakal v drevoredu. Ampak Marija je vsa bleda stopila mimo mene. ,Pst,' je rekla ,ne daj bog, da naju vidi pTcdnica.' To je bilo torej vmes. Vrh tega je bilo tudi dekle samo pobožno, pravzaprav, samo dekle niti ne toliko, le iz take družine. Mati jo je pripeljala z Dolenjskega in jo zaupala sestram. No, dekletu sem bil všeč, prav kakor se mi je zdelo, in nazadnje si tudi ona ni mogla kaj, da se ne bi kdaj
137
pa kdaj videla. Zvečer, brž ko se je steminilo, sva se doibiila v drevoredu in sva hodila iza olbizidjem. Včaisiili vse do ipolnoei. Onstran obzidja je travnilk in malo dalje Ljulbljainica in imelo naju je, zmerom naju je imelo, da bi gplezala čezenj. Ampak to ni trajalo dolgo, niiti ta najina želja ne. Sestram ni ušel noben najin koirak. Ze čez mesec dni so Marijo poklicale v pisarno in meni nič tebi nič: .Poskusite še kje drugje. Niste za nas.' In Marija, kam. naj bi drugam, je vsa obupana najprej pniitekla k meni. ,Kaj naj izdaj? Domov si ne upam. Kaiko naj se po vseim tem prikažem pred mater!' In kakor sem bil zlbegan in jezen tudi sam, je nisem mogel poimiriti. ,Nič ne tarnaj,' sem rekel, ,ni vrag, da je še kje kakšna služba. Bova že kako. Saj nisva več tako mlada in se lablko tudi poročiva.' Marija me je poslušala in z delavsko knjižico se je odpravila v mesto. Prišla je k Cinkoletu za točajko. Po' novem se kajpak nisva videvala ;tako pogosto. Strežniki smo bili prosti samo od sedmih do- desetih zvečer in četudi sem šel v mesto, od tam, s Studenca, sem prišel do nje komaj po osmi. Postal sem. za točilno miizo, zvrnil sem četrtinko in sem moral nazaj. Komaj da sva spregovorila kakšno besedo. ,Mati mi je pisala, naj se ne prikažem domov,' mi je povedala, ali kaj takega. Jaz sem zvrnil četrtinko in sem šel nazaj. In tako, enkrat ali dvakrat v tednu sem prišel k njej, je šlo leto dni ali celo več. Večkrat nisem mogel, bil sem preveč utrujen in predaleč md je bilo. No, nekega večera, ko sem^ prišel malce pozneje, pa sem jo dobil v posebni sobi. Nekeanu moškemu je sedela na kolenih.«
»In to je vse,« je rekel predsednik sindikata.
Stari pa kakor da se svojih deklet komaj zdaj prav spominja in je žalosten.
»Vse,« je rekel. »Angelca in Marija. Nobene take nii bilo več.«
»Ti dve,« je vzkliknil predsednik sindikaita. »In ndbene diruge?! Stari, stari, precej mlajši sem od tebe, aimpak o ženslkah bi že zmal povedati še kaj več. Vsaj o ženskah.«
»Verjamem,« je rekel starii, »a kar se mene tiče, oziroma žensk, res nimam povedati veliko. Nič ne rečem, na vsako toliko sem že še spal s kakšno, vendar, resnici na ljubo, nikdar nisem imel veliko opraviti z njimi. Ne da bi mi ne bilo zainje, vse prej kot to, ampak nekako sem se jih sramoval, da, vse živiljenje. Ženske imajo duišo, to vam lahko rečem, vse drugačno dušo od moških. Trpijo in so lepo tiho. In tako nikdar nisem vedel, ali se ponašam z njimi prav ali narobe. One nič ne povedo, trpijo, kakor sem. rekel, in so lepo tiho. Ves čas mi je nekaj govorilo, da se ne morem mcTiti z injimi in me je bilo sram.«
138
Kratko ise je predahniil in dodai:
»Prav duša, to je tisto. Nisem še pozabil, kaj sem doživel na francoski fronti, takrat, ko sem bil še pri bateriijski kuhinji. Neka ženska je z otrolkoma za roko, z dečikom in ddklico, vsak dan prihajala k nam in prosila za kmh. Ne vem, ali je imela tudi moža ali ne. Najbrž je bil v vojslki in je že padel, vem samo to, da je bila presneto uboga. Vsak dan je priihajala k nam. in prosila za kruh. Naš kuhar pa, rdečeliičen Rrus, ji je mahal z vojaškim hlebcem pred nosom: ,Daim, če daš.' Ženska je odhaijala bireiz besede, ampak prisila je tudi prihodnji dam — otroka sta bila laična in je morala priti. In komčalo se je tako, da je molče odšla s kuharjem. Ta se je kmalu vrnil in ne vem, kaj mi je bilo, ni me strpelo, da bd ne šel pogledat. Ženska je sedela za hlevoim, kruh je ležali poleg nje, ona pa je jokala, jolkala. Pred kuharjem^ ni marala, bilo ji je za malo, in če bi vedela, da jo gledam, bi bila spet lepo tihoi«
Spet se je predahnil in spoštljivo ugotovil:
»So pač take, ženske, mislim, trpijo in so tiho. Tudi Angelca in Marija nista bili drugačni: nič nista potožili, nič se nista upirali, čeprav je bilo- obema hudo. Da, z ženskami mora človek veliko prevzeti nase. In mene je bilo jzaradi tega zimeroau sram pred njimi, premalo sem biil odločen in bal sem se, da bi jih ne prizadel. Žensike vse boli, tudi one so tenkočutne, ampak znajo na samo, nočejo, da bi še kdo drugi prenašali to. Vse imajo dušo in niiso' samo za tisto, za kar mislimo moški. Niso samo za tisto, le verjemite mi, sicer sploh ne bi vedel, čemu jih prav zdaj najbolj pogrešam, prav zdaj, ko sem že star in mi za tistO' že dolgo več ni.«
»Niso samo za tisto,« je pritrdil šef administracije. »Res je, kar pravi.«
Prikimal je tudi direktor in predsednik sindikata že ni mogel drugače, ko da se je vsaj zamislil nad tem. Zraven se je hudoimušno smehljal. Direktorjevi ženi se je bržkone zdelo, da v svoji zamiš-Ijenosti preudarja tudi o njej, in se je užaljeno našobila. Segla je po koščku peciva in ga pričela odsotno drobiti med prsti.
Stari se je medtem doimiislil svojega srca.
^Preveč govorim,« je Tclkel. »Preveč igovorim.«
(Konec prihodnjič)
139