Krajevna skupnost proti »kraljem na Betajnovi«
Mala vojna zaradi zazidalnega otoka BS 113/2 Podboršt na Črnučah
Hrlbček v Podborttu na koncu Črnui, kjer «o •• •• do n«davn*ga otrocl pozlmi sankall In •mutall, potall pa kotallll •• po Iravl, |a zdaj iprožtl pravo malo vo|no mad kra-Javno (kupnostfo Franc Ravbar Čr-nuč« In skupino občanov, kl žalljo zazMalnl otok BS-113/2 Podborit samo zaae.
Korenine tega spora segajo da-
leč nazaj. V letih 1965-1968 50 bile
odkupljene parcele,  po General-
nem urbanističnem planu Ljublja-
ne pa ja bil ta zazidalni otok neza-
• zidljiv Z dopolnitvami leta 1972. so
. to sosesko opredelili kot zazidljivo
za individualno stanovanjsko grad-
njo, tako je obravnavajo tudi letoš-
nje spremembe.
Leta 1968. so lastniki parcel usta-novili gradbeno zadrugo, ki je spre-jela sklep, da se vse povrSina po-novno razparcelira - zaradi lažje komunalne ureditve Pet let pozne-je je bila gradnjaprepovedana. ker ni bila znana trasa seveme vpadni-ce. Kojebila 1980. končnodoloče-na trasa ceste jef blla s tem sprosče-na zazidava tega otoka
Svet krajevpe skupnostl Franc Ravbar je istega leta sklenil, da pre-ko podjetja za urejanje stavbnih zemljiSč Soseska naroči pri Luzu načrf; preko skupsfiine komunalne skupnosti Bežigrad so zagotovili 30.000 din za plačilo nacrta.
ZASEBNI ZA2IDALNI OTOK
Med tem ja skupina občanov na-rofiila zasebni zazidalni načrt pri Luzu in ga predložila krajevm skupnosti Franc Ravbar za so-glasje
Ta predlog zazidalnega načrta skrajno neracionalno uporablja ob-stoiečo zazidalno površino; na 35.800 kvad. metrih predvideva sa-mo 16 objektov. Omenjeni nafirt je očitno narejen na kožo in v intere-su skupine občanov-graditeljev. ne upoSteva pa krajevnih interesov, ne upoitova tudi interesov dela Slanov bivše gradbene zadruge. ki so blli s tem izključeni iz nada/jn/a gradnje
-Obrazložitev predstavnikov Lu-za, da severni del otoka zaradi neu-godne vzhodne lege in jugozaho-dni del zarad! hrupa ne pridgja v
poštev za zidavo, smatramo za ne-sprejemljivu Na črnuiah gradtmo legalne stanovanjske objakte na gradbeno bolj neprimernih zemlji-šfiih. Na Črnučah imamo družine, ki bi blle presrečne, ie bi se lahko reSile iz kletnih in podstrešnih na-jemniških sobio in dobile možnost gradnje na severnovzhodnem ali jugazahodnem delu tega zazidal-nega otoka«, pravi Anton Urbanija. predsednik sveta krajevne skupno-sti Franc Ravbar.
»S teqj) predlogom zazidalnaga nafrta se ns stnnjamo tudi zato, poudarja Anton Urbanija, ker Luz ni upošteval predloga gradbene za-druge, da bi zaradi lažje komunal-ne ureditve in boljsega izkoristka zazidalnih površin celotno sosesko ponovno razparcelirali.
Ta predlog zazidalnega načrta ni sprejemljiv tudi zato. ker za objekt na Titovi 421 zagotavlja dovoz iz dveh ulic in to na škodo dmžbene-gc zemlfiSča, čeprav je možnost, da bi dovozno pot zgradili po lastniko-vem zemljistu.
KS Franca Ravbarja meni, da ne more dati soglasja za ta predlog. Luz naj izdela nov predlog zazidal-nega naCrta, pri tem naj optimalno izkoristi zazldljivo zemljiSče, izdela naj projekt za komunalno ureditev za celotno sosesko, upošteva pa naj družbeni interes krajevne skup-nosti in Črnuč kot celote.
ALI JE LUZ PRISTRANSKI?
Če Luz ni v stanju, da nepristran-sko izdela zazidalni načrt za celot-no obmoije zazidalnega otoka BS 113/2, bomo primorani pri Soseski zahtevati, da izdelavo načrta zaupa drugi projektantski Qrganizacijl,- |e dejal Anton Urbanija.
V krajevni skupnosti so prlprav-Ijeni upreti se kakrsnemukoli prlti-sku. Spoštovatl je treba samou-pravne pravice krajanov, so pouda-rili, da bodo sami odločall ali vsaj soodločall o gradnji in ureditvi svo-jega kraja.
S PETICIJO PROTI KRAJEVNI SKUPNOSTI
Skupina krajanov, ki je trdno od-ločena kraljevati na »črnuški Betaj-
novi« je začela zbiratl podpise, čes, da krajani nimajo nič proti, če ome-njena skupina gradi v soseski BS 113/2.
•¦To je zgrašena akcija, je dodal Anton Urbanija. Noben krajarj naše KS, niti družbeno-politične organi-zacije nimajo nič proti zazidavi oto-ka BS 113/2. Ravno nasprotno, pri-zadevamo si, da se ta otok čimprej optimalno zazida in komunalno uredl. Torej bistvo spora okrog za-zidalnega načrta ni v tem, za kar je skupina občanov zbirala podpise Niti krajevni niti^Jružbeni interes ni v tem, da se domate 23.000 kvad. metrov zazidljivlh površin nameni za okrog 15 stanovanjskih ob)etc-_ tov, da bi pozidane površine obse-gale 10.000 kvad. metrov, preosta-!ih 25.000 kvad. metrov pa bi pora-bili za to, da bi graditelj imeli neovi-ran pogled na Ijubljansko panora-mo, za seboj pa hektar in pol zele-nih rekreacijskih povrsin.
Nismo tako bogati z zazidalnimi povrSinami, zlasti ne v nasi krajevni skupnostl, da bi lahko namenili po-sameznim občanom toliko zemlji-šča. kolikor sl ga želijo in ga plača-jo. Namenimo ga lahko toliko, koli-' kor dovoljuje druzbeni interes.
Mintmalna zazidava otoka BS 113/2 nam ne zagotavlja. da bo ta otok sploh kdaj komunalno urejen, ker imamo ia sedaj od patih zazi-dalnih sosesk štiri komunalnoneure-jene in jih 5e lep čas ne bomo kom-pletno uredili Ne moremo pristati na še eno komunalno neurejeno sosesko. Poleg tega bodo v tej so-seski Se napraj ostale potencialne možnosti za črno gradnjo izven za-zidalnega načrta -
IVAN ŠUČUR