210. številka.
Ljubljana, soboto 15. septembra.
X. leto, 1877.
I'-v>«J» v«»k dan, isvzemii ponedeljke in dneve po praznicib, ter velja po poiti prejeuian za a v str o-oge r s k e deželo za celo leto 10 gld., za pol leta 8 g\d -" eetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez poiiljanja na dum ta celo leto 18 gld., 7,a četrt leta 3 gla. 30 kr., za en me9ec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na 4xn so računa 10 kr. za meseo, 30 kr. za čotrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznada. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za lijake volja znitana oena in sicer: Za Ljubljano za četrt lota 2 gld. 60 kr.. po poiti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četuistopno petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska. 6 kr., čo ze dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ze izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiđi Št. 3 „gledališka stolba". Opravnittvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hilL
Telegrami.
Peterburg 13. septembra. Oficijalno se iz Poradhna poroča 12, t. m.: Včeraj pred dnem se je začelo streljanje na Plevno in je trajalo do 3. ure po polu dne. Potem se je začel naskok (šturni). Proti večeru so bile tri redute vzete, na južnej Strani od generala Skobeleva, in velika Grivi ca-reduta od generala Kod-jonova, ki je bil lehko ranjen in od komandira Sli bera, ki je mrtev obležal. General Dobrovolski je tudi mrtev. Pri naskoku na zadnjo reduto se je udeležilo (J ruskih bataljonov in eden runiunski. Dve turški zastavi in pet kan on o v je bilo priplenjenih.
Denes 12. sept. se je, ko se je dan belil, zopet na celej liniji začelo ostro streljanje. Kusi stoje navzoči turškim utrdbam v pozicijah včeraj vzetih, lluske izgube fio znašale včeraj samo ranjencev nad 5000, število mrtvili še nij znano.
Carigrad 12. sept. Bitva pri Plevni se nadaljuje. Osman je prijet od treh ruskih vojnih oddeljeuj. — Pred Bjelo se baje tudi bitva pripravlja, kjer se Rusi zbirajo. Sulej-man-paša drži svoje pozicije v Žibki-soteski.
Carigrad 11. sept. Guverner iz Adri-janopolja telegrafira, da je bilo 57 Bulgarov 4)bešenih.
Oršova 12. sept. Od jutri naprej pride vsak dan osem vlakov, skupaj dve diviziji ruske vojske, katera bode črez Kladovo in Srbijo proti Vidinu in Sofiji operirala.
Knin 12. septembra. Tu sem je zopet 140 beguncev iz Bosne pribežalo.   Trije, ena
žena in dvoje otrok, so pri Strmici nad Kninom od lakote umrli.
Dvor 12. septembra. Vstaši so turške vasi Gjurgjevac in Dizdariče zapalili in 22 Turkov pobili. Tudi vas Jezarsko nad Trškim Novim so zažgali in mnogo živine naplenili.
Vojska.
Grozovito krvi bode še teklo. Kusi so le en dan šturmali, le tri redute pri Plevni (to se ve da tri najvažnejše prišturmali,) ali palo je samo ta dan 5000, pet tisoč ranjenih, torej gotovo tudi 1500 mrtvih!
Dva generala sta mej mrtvimi, jeden je ranjen! To kaže, da je oticirstvo hrabro šlo pred vojniki.
Drago bode Plevna stala Ruse, predno jo bodo dobili, ali imeti jo morajo in pri tem čudovitem junaštvu slovanskih naših bratov, ho reči h se z azijatsko zverjadjo, imeli jo tudi bodo.
„Pol. Correspondenz" poroča o bojih pri Plevni iz Bukurešta 12. t. m.: Bojevanje pri Plevni omejevalo se je do včeraj na operacije od strani rusko rumunske vojske, ki so imele namen, ožje cern.rati in omajati turške pozicije. Od turške strani se je zgodilo več ofenzivnih vdarcev, da bi se ceruiranje pretrgalo, a nijeden se nij posrečil. Na rusko-rumunskej strani je 80.00U mož z 35G topovi, za vsacega je zračuujeuih 300 strelov; Osman-paša pa ima GO.000 mož s kakimi 220 topovi, a grozno je zasancan. Ako kmalu pride do t u rišu na turške šauce, bode to strašno krvavo delo, ako računimo po trdovratnem protistavljenji 8u00 Turkov pri Lovci proti 20.000 Rusov, kateri boj je trajal celih 12 ur. Kakor se poroča,  bode rumunska vojska naj-
prvo navalila. Novi most črez Dunav pri Nl-kopolji je bil predvčerajšnjem dodelan.
Divizija kneza Imeretiuskega je, zapu-stivši nekoliko bataljonov, iz Lovce v Bogot otšla.
O boji pri Lovci se še javlja, da so Rusi pri jurišanji izgubili 1700 mož. Le knezu Mirskemu, ki je o pravem času posegel v boj, se je zahvaliti, da Turki Lovce nijso v novo dobili, ker je Osman-paša odposlal 20.000 mož, da bi Rusom Lovčo izpulil. Z izvrstnim manevrom se je kiiLv.u Mirskemu posrečilo, odrezati onih 20.000 Turkov in jih prisiliti, da so se po velikem ovinku umaknili v Plevno.
Še le zdaj poizvedamo, da oni štirje Krupovi kanoni, katere so Črnogorci lokavo nesli po noči iz Castelastue in jih na ladiji peljali mimo turških, ničesa slutečih straž, nijso bili iz Krupovo tovarne v Esnu, nego so nosili kolek „St. Peterburg". Rusija jih je Črnogorcem podarila.
V Carigradu so te dni armirali 44 najbolj sprednjih fortov z oblegovalnimi kanoni. Drugo črto bodo te dni utrdili.
Napitnica cesarjeva in naši nem-škutarji.
Novica, da je naš cesar napil „na zdravje svojemu prijatelju in zavezniku ruskemu c ar j u", zadela je naše nemške usta-voverce in nemškutarje, kakor kaka bomba. Dozdaj so bili namreč ti prusijani, naši nenišk utarj i raznih stanov, zlasti pa onega, kateremu posebno priporočamo poslušati, kako Nj. vel. cesar sodi in misli, navajeni, nas S love nce in avstrijske Slovane sploh zmerjati, da smo „državi sovražni" (staatsfeindlich), če
Sužnost pri starih Grkih.
(Konec.)
Aristoteles trdi, da po naravi sami so flužuji potrebni, kajti narava, pravi, mora vendar hoteti, da se tista dela, katera so za življenje potrebna, izvršujejo. K tej izvršitvi pa je treba orodja, ne samo neživega, ampak tudi živega. Ko bi na pr. mrtvo orodje na I povelje ali celo samo od &ebe opravljalo po-i trebao delo, tedaj bi ne bilo treba živih orodij. Tako pa so potrebna in narava sama jih hoče.
Vidimo iz tega upeljevanja,  da Aristo-telesu še na misel ne pride, da bi ravno tuko lehko tudi svobodni Heleni s pomočjo mrtvega orodja opravljali potrebno delo; kajti, da svo-! bodni  državljan mora  biti oproščen pripro-1 fitega dela,  ako se hoče, da se država do-
bro upravlja in vlada — o tem nikdo ne: dvomi.
Barbari  so niže stoječe človeško pleme, I duševno so nerazviti, tedaj uesposobui za vi.-joj stopinjo življenja,   na kateri so bili Heleni.! Naravno pa je, da to, kar je razumno, gospo- j duje nad nerazumuiui, kakor je naravno, da! gospoduje duh nad  telesom,   človek   nad ži- i valjo. Ako je takih ljudij, kateri za drugimi, tako daleč zaostajejo,  kakor na pr. telo za; duhom, za te je pravično, in tudi bolje, da hlapčujejo razumnim. Res je, da se tudi Heleni nahajajo v sužuosti, vsled obče priznanega pravila, da je v vojski pridobljeno blago lastnina zmagovalčeva,   tedaj tudi jetnik; toda nij prav take imenovati sužnje,  ker kdor jej za svobodo rojen, nikdar ne more biti suženj; zato pa je tudi protinaravno,  Helena v take hlapčevske razmere spraviti.
Le za barbara je po naravi pravo in koristno, da Helenu hlapi uje; to je zdrava razmera, katera obema koristi.
Vidimo tedaj, da se je Aristoteles tu udal splošnemu prepričanju, katero je s tem v svojo sistemo spravil, da je trdil, da so barbarski rodovi nižje Človeško pleme od Ilelenov.
Ko se je krščanstvo jelo razširjati po (irskem, sužuosti nij odpravilo. Kajti apostoli in cerkveni očetje v prvih časih krščanstva nijso si za 'to prizadevali, da bi so šiloma ni/rušila razmera mej sužnji in gospodarji, od gospodarjev nijso zahtevali, naj sužnje osvobode, niti od sužnjev, naj otresejo jarem sužnusti, ampak opominjevali so le one, naj po človeško ravnajo s sužnji, te pa, naj sužnost prenašajo, kakor druge sile in težave, katere se nalagajo človeku kot izkušnje. Da bi pa plemena in rodovi človeški toliko različni mej BOboj bili, to trditev je zmirom bolj omaje valo krščansko načelo, da so pred Bogom vsi ljudje enaki.
Ko je cesar Justinijan ukazal zapreti novoplatouske šole in zapodil zadnje poganske
Proglas kneza Karla Rumunom.
8. septembra je iz Torarlima poslal rumu nski knez sledeči proglas na svoj narod:
Trije meseci so prošli, odkar sti naši obe* zbornici Turčiji napovedali vojsko; vtem času smo skušali ostati v defenzivi in braniti samo meje, da si bo Turki vedno dalje pustošili in zverstva počenjali; vse smo pretrpeli, nadejajo se, da bode rusko-turška vojska kmalu končala se, misleči, da se bodo pri sklepanji miru velesile obzirale na našo zmernost. Zalibog se vojska nadaljuje proti naši nadeji; Turčija s trdovratnim fanatizmom divja proti kristijanom. Osoda Rumunije postaje jako opasna, Rumunija trpi zaradi vojske; kako strašno bi bilo položenje, ako Turki vojsko še na ta kraj naše meje prineso. Dolžnost zahteva od nas, da se trudimo zaprečiti tako strašne mogoče dogodke. Ker smo v nevarnosti, da v nedelavnosti vse izgubimo, kar imamo, in brez poroštva, da bode Turčija mej defenzivno in ofenzivno vojsko delala kakov razloček, moramo z rusko armado sodelovati, da konec vojske na vsak način pospešimo. Sodelovanje terjajo naši narodni in gospodarstveni interesi. Čuvstvo samoohrambe, ne želja o pridobljenji, nas sili iz defenzive. Po opustošenji Bulgarije in potem, ko je bilo prebivalstvo izročeno krutemu zverstvu nediscipliniranih azijatskih drhalij in je bil uničevalen boj napovedan vsem kristijanom, nij-smo imeli nobene garancije, da nam bode osoda boljša, kakor jo imajo kristijani v Turčiji. Ako bi Turčija zmagala, polastila bi se Rumunije.
Dokler turške trdnjave od Ada-Kale do Mačina nastreljavajo naša mesta, uničujo mej-narodni lokalni promet na Dunavu, dokler se ne uvede človekoljubna uprftva v Bulgariji in se ne zagotovijo človeka vredne pravice kristijanom v Turčiji, Rumunija ne more misliti, in tudi nema pravice, biti v miru. Obvarovana sedanjih in bodočih katastrof mora Rumunija pripomoči, da se ustanovijo stvari. Ali se hočemo opirati na tuja pleča? Nikdar ne šteti na napredujočo silo, na našo krepko zmožnost življensko? Prišel je čas, ko Rumunija dokazuje z odpovedovanjem vseh svojih razredov, z rokami svojih podložnih, da je zmožna živeti in izpolniti poslanstvo na ustji Dunava, pomoči, da se uredi in ustanovi iztok, pomoči ob boku ruske zastave, na kateri je zapisano osvobojenje krščanskih narodov v orijentu.
Dvignimo rumunsko zastavo, ki nosi znamenje: „Neodvisnost rumunske države!"
mora napitnica neizmerno iznenađenje vzbuditi. Rusija naš zaveznik! To se „N. Fr. Pr." tako čudno zdi, kakor da bi bilo iz turškega jezika vzeto. Zdaj se more marsikaj razložiti. Potem pa zoper Ruse zabavlja in se nazadnje predrzne sumničiti iih. Tiskovne svobode je na Dunaji še več, kot pri naa.
Lvovski PnEjalci. so papeževega nuncija, kakor so časopisi poživljali, slovesno sprejeli z veliko demostracijo.
V hrvatskem saboru je poslanec Fol-negovič izročil predlog, naj se vlada pozove, podučiti se o prihodkih v Reki (kjer je ma-gjarska policija ob priliki prihoda cesarjeviča Rudolfa hrvatsko zastavo trgala in teptala) in naj potem poroča saboru. Predlog pride na dnevni red.
Vn »v* le 4t-£*t*.
Iz slelt/raita se piše „Pol. Corr." : Razen angleškega konzula si nobeden drug konzul kake velesile nič ne prizadeva, Srbijo odgovarjati od vojne. —
#V »•.•'»-*# bode tist hip stopila na dan in se uvrstila mej bojevnike zoper Turke, kakor brž Rusi prvo veliko zmago dosežejo in jo dobro porabijo. Videti je, da je ruska vlada sama za to skrbela in dogovore sklenila. Ko se bode bolni mož pokopaval, hoteli bodo tudi Grki en kos njegove dedovine. Zato jo pa morajo zaslužiti. Dozdaj so se pač le po lisičje obnašali, ne mnogo poguma kazali, ali zdaj jim ne bode trebalo več straha. Grška regularna armada šteje 27.000 mož, fi42 konj in 50 kanonov. narodna bramba šteje okolo 1G5.000 mož, flota ima 20 vojnih ladij, Če je od deželne brambe le 30.000 mož vor jaško izurjenih, vendar z redno vojsko postavi potem Grška 60.000 mož v boj in lehko zasede grške provincije, ki so pod Turkom. Na meji Maceionije podaje Grecija lehko Srbiji roko, ki bode staro Srbijo zasedla. Tako bi se. ker bodo ru*ko delo gotovo tudi brže nadaljevalo se, kmalu otrebil Balkan turške golazni.
K včerajšnjemu članku o obsoienji €*nm-hette moramo dostaviti, da Gambetta no bode preci zaprt, ker se je zoper razsodbo na drugo instanco pritožil. Iz tega uzroka se je dal tudi „in contumaciam" obsoditi, ker po francoskem kazenskem zakoniku je le tako mogel pravomočje obsodbe tako dolgo zavleči, da pridejo volitve, namreč do 14. oktobra. In pravijo, da če vse prizive in obreke, katere francoski zakon na roko daje, porabi, utegne do 14. oktobra stvar zavleči.
Iz Jierlina se javlja: Vladna „Nordd. AUg. Ztg." pravi: „Obsojenje Gambette je hujše, nego državni udarec, ker ono izpodrezuje vsako možnost, da bi se kedaj reakcija z republiko sprijaznila. S to obsodbo je francoska zdanja vlada mostove za soboj požgala. *
Na Nemci io (t. j. na pruski dvor) se nekateri nemški in "nemškutarski listi dan na dan jeze, da je Rusom prijazna in da jim mo-ralično pomaga. Ko pa je Rusija 1. 1870 Prusom pomagala, bilo je tem nemškim junakom ljubo.
za Rusa in ne za Turka simpatiziramo. Dunajska „N. fr. Pr.a, voditeljica ustavovernih listov, je bila glavni evangelij naših nemšku-tarjev. Kar so tam grdih psovk na Ruse nabrali, to so potem trobili povsod. Celo v na-šej uradnej „Laibacher Zeitung" pojo redak-torjeve škarje vedno turkofilno in protirusko. In tisti najneumnejši butelj mej vsemi novi-nami tega sveta, ljubljanski „Tagblatt", organ naše kazine, uže leto in dan iz nas in iz diuzih slovenskih listov rusoljubne stavke pa-perkuje in zlasti ob sobotih svojim nemšku-tarskim filistrom z neizmerno bedastimi glo-sami prodaje, pa potem ta uboga časopisja para misli, da nas je uže kot veleizdajce denunciral, če nam je dokazal, kar nikdar ne tajimo, temuč uže deset let vsak dan ponavljamo: da smo namreč prijatelji slovanske Rusije. Ustavoverstvo in psovanje na Rusijo in ruskega carja, — to je bilo uže vse jedno. Ustavoverstvo se pa dela, kakor da bi bilo ves avstrijsk patrijotizem v najem vzelo, zato smo bili mi, ki smo z Rusi simpatizirali, — veleizdajniki!
Kaj smo pa zdaj, o gospoda nemškutar-ska? Zdaj, ko je celemu svetu jasno, na mag-jarskej zemlji izpovedano iz najvišjih ust, kako simpatizira vsak, ki je pravi Avstrijec? Kaj poreko zdaj nemškutarski in nemški listi in lističi, ki iz dispozicijonsfonda zobljejo? Kaj ona gospoda v našej kazini in po raznih kan-celijah, ki so veselo po konci glavo nosili, in so nas rusoljube srdito gledali, kot zrele za ječo, ko so nesramni nemški časniki legali o Rusih in o carju, „zavezniku našega svitlega cesarja, prijatelja njegovega in monarhije naše!"
Nemškutarjem je tedaj sapa zaprta zdaj in veseli nas, da jim moremo to povedati na vsa usta. Saj so bili uže tako nesramni, da so nas v „Tagblattu" uže v Sibirijo pošiljali in nam knuto obetali in naše avstrijsko domoljubje črnili, ker smo iste simpatije v svojih glasilih izjavljali, katere je v svojej na-pitnici proglasil naš vzvišeni vladar in cesar.
V tem so torej naši nemškutarji ponižanje doživeli, katero jim iz srca privoščimo, ker zaslužili so ga. To izkustvo pa nas more le v veri in upanji potrditi, da se bodo za nas Slovane kmalu tudi v vseh družili rečeh „vremena zjasnila", da bode konec vseh družili sumničenj, iz katerih izvira toliko neugodnosti za nas.
modroslovce, in je tako poslednji mahljaj padel na ostanke starega časa, je bilo v Athe-nah, kakor eden teh pregnanih filozofov, Sim-plicius, piše, Še mnogo sužnjev, ki skoro dru-zega nemajo opraviti, kakor spremljati gospodarja, kadar gre z doma; pravi, da sužnji kradejo, po sili jemljejo in radi po ulicah tepeže začenjajo, ker vedo, da jim scsužnji radi pomagajo.
Sužnost je sicer v krščanskem bizantinskem cesarstvu izgubivala svojo obzirnost in obsežnost, in razmere sužnjev so milejše in ugoduejše postajale; toda izginila sužnost nij. Še dolgo časa so grški morski roparji po ital-Bkem morskem obrežji ropali ljudi in jih prodajali, toda vedno bolj je obveljavalo načelo, vsaj kristijanov ne za sužnje imeti.
In ko so Turki te dežele vzeli, je sužnost ostala in konec jej je bilo v teh krajih še le v našem stoletji, ko se je Grška iznebila turškega jarma.
Politični razgled.
V Ljubljani 14 septembra. Na Magjare je naredila napitnica cesarjeva velikansk utis in se mnogo govori o tem. Njih časniki pripovedujejo, da je turški pooblaščenec zapustildvo-r a n o po napitnici, zunaj pa od košičkih mađarskih meščanov demonstrativno pozdravljen bil, (kar je neprevidna in nelojalna stvar). Magjarski „IIonu prinaša napitnico, pa v svojej slepej jezi neče pisati „kralj," kakor je na Ogerskem sploh navada, ampak je začel pisati cesar." S tacim nelojalnim obnašanjem bodo Magjari še brž svoj vpliv izgubili.
Pa tudi nemške Cislejtance je cesarjeva napitnica silno dimila. „N. Pr. Pr." prinaša četrtek uvodni članek, v katerem pravi, da ima cesarjeva napitnica pomen kakega razkritja: verovati mora, da obstoji mej Rusijo in Avstrijo Bkrivna zveza, zato
Dopisi.
Is lilrifo 12. septembra. [Izvirni dopis.] V pondeljek, 17. septembra, odprla se bode naša novo zidana šola. Če se ne motim, vam je uže pred nekolikim časom drug dopisnik poročal, kako monumentalno poslopje je omenjena šola, toraj odpade meni dolžnosfc o zunanjosti iste dalje govoriti; a ker je pa v onem dopisu menda po pomoti izostalo nekoliko potrebnih opazk, dovoljujem si one sedaj obelodaniti, ker se mi zdi ravno ta čas najugodnejši takim poročilom. Kot Idrijčan sem tudi jaz vesel in zadovoljen, da je dobilo naše mesto, sicer pozno, a naposled vendar-le tak velikansk hram za odgojo in poduk mladine idrijske. Smem reči, da ga nij Idrijčana, kateri bi hotel kratiti zasluge onim možem, kateri, če tudi nijso možaki  našega politit-
nega mnenja, so delali toliko let na to, da se je na zadnje vendar rešilo enkrat prevažno šolsko vprašanje idrijsko. Hvala, za kar hvala gre — to je naše geslo in tu ne zamudimo priznati, da zasluži g. Onrterka v prvej vrsti, da mu je Idrija hvaležna za novo šolo, „kot tako". In če na drugi strani izpregovorimo denes kako besedo, naj se nam ne zameri, kajti znano je slehernemu, da več oči, več vidi. In jedna tacih opomb, katerih nam več leži na srci, je ta, da smo mi po statističnih datah, ali če hočete, gospodje, da jasneje govorimo: „po številkah'* trdno prepričani, da se je v to poslopje obilo, obilo preveč denarja vtaknilo.
Prst na usta!! — ko bi dalje govorili, ne vemo, ali bi bilo ljubo dotičnikom.
Šolske sobe — fine sobe, in njih vrednost je povišana še s predsobami, takozvanimi „sobami za garderobo". — Garderoba! so li pomislili gospodje stavbeniki, e tutti quanti, kaj pomeni ta beseda? — Nam se zdi, da ne, kajti idrijskim „šolarjem" garderobo napravljati, to se pravi toliko, kakor ubozega prebivalca idrijskega „za norca" imeti. Idrij-čan bi bil hvaležen, da bi mogel svojim otrokom najpotrebnejša oblačila napraviti — pri tem slabem zaslužku pak, kateri se mu po novih naredbah dan za dnevom še krči, naj pa Idrija skrbi za to, da se bodo napolnile s potrebno „šaro" tudi sobe za garderobo! — ne, gospoda, mnogo pametnih mož sem uže slišal na lastna ušesa, da se je pri tem mislilo na vse kaj druzega, nego na to, kar bi bilo za Idrijo. — Pa pustimo, stvar je delikatna, saj se tako tudi razumemo!! — Le toliko pristavimo, da je neka v tej stroki kompetentna glava teh mislij: „So ein Bau ist eine nutzlose Versch\vendung des Raumes". — etc. etc.
V pondeljek se bode torej otvorila šola. Slavnost bode gotovo sijajna, vsaj priprave se delajo uže črez en mesec. O programu recimo, da je strogo nemšk, in da bodo tudi Slovenci sodelovali.
Marsikdo se bode temu začudil, a Btvar stoji tako. Kakor hudi sovražniki čitalnice in sploh narodnih mladih ljudi so gotovi gospodje nasprotne stranke, pošteni so vendar toliko, da spoznajo in tudi obstanejo, da je moč organizatorična in aranžerski duh na strani zatiranih narodnjakov; in tako je prišlo, da Be je „ponižala" visoka glava ter prosila pismeno slovenske narodne pevce, naj sodelujejo pri otvorenji nove šole. Mi konstatiramo zadostenjem ta slučaj, vsaj je pa tudi nov dokaz — „schlagender Beweis," — da je nespametno od gotovih krogov i popolnem neopravičeno, kajti v svojo lastno škodo, ako se prepoveduje godcem in pevcem sodelovati v čitalnici ter obiskovati njene prostore. Da bi se naš vrli čitalniški kapelnik in pevovodja g. Ivan Serjun tolikanj ne trudil za godbo, kje bi bili imeli Vi, gospodje, zadnje dve leti moža, kateri bi Vam bil godel na „vijolon," kjeonegaza „vijolončel? !" — Zmernost se priporočuje nam — a za Boga, kako more človek mirno gledati, če vidi, kadar hoče, tako postopanje. — Prav za p^av bi ne bilo treba teh lokalnih zadev mej svet razpošiljati, a to Btorimo zavoljo tega, ker bosta morda prinesla ljubljanska nemška lista „salbungsvoll ge-sehriebene" dopise o slavnosti, kateri bi Bicer povdarjali glede marsikake točke programove stvari, ki so popolnem v protislovji z resnico. Na oficijalne govore pri slavnosti se uže
naprej veselimo, vsaj smemo pač misliti in upati, da bode tudi Slovencem vhod dovoljen, akoravno nas spomin opominja na slovesno dekoracijo Ant. Ježa z križcem, katerega je podalo Nj. Veličanstvo možu, ki je toliko let zvesto služil cesarja. Pri tej priliki so bili vabljeni vsi uradi, gospodje dru-zih branš, mej temi tudi celo oni možicelj, ki je sicer hud nemčur, nemščine pik, akoravno bi jo pri Bvojempoklicumoral znati, le toliko zna, da se je pred kratkim na smeh navzočih ustil: ,.ich habe gehort, es kommt ein neues Gerichts-Adjunkt nach Idria." — samo edina županija se nij vabila, ker je nekdo dejal, da se ces. soba prepusti le pod tem pogojem, da se ne vabi „slovenski narodni m e s t n i z as to p." Kot nepri-stransk poročevalec bodem ta pot na vsako frazo slavnosti še tem bolj pazil, ker se nadejam, da se znava z dopisnikom „Tagbl.", ki navadno le o važnih prilikah stegne svojo staro zagrizeno roko po peresu, zamotati v popolnem ne enaka poročilo in tu bode najlepša prilika, da narediva račun za zadnji dopis v „Tagbl." za časa volitev, da bode mož videl, da si človek nij „schuldbewusst," ampak da se dobro ravna po besedah, katere smo imeli čast slišati iz njegovih ust: gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo.
Ix €*'ra«l«*ia. 12. sept. Dalje ko človek pride, več prizve ter vidi različnosti mnenja v raznovrstnih zadevah. Dne 7. sept. dokončavši svoje domače službovanje za vselej, šel sem kot zastopnik učiteljstva necega slovenskega okraja k deželnej učiteljske) konferenciji v Gradec, katera je bila na 10. sept. sklicana. — Vožnja človeka utrudi, zaradi tega sem prvi večer le samo do Maribora potoval. Prišedši v Maribor, sem razgledal mestne zanimivosti in premembe od istega časa, ko sem kot zrelosti sposoben učitelj prijazno mestice ob deročej Dravi zapustil. — Mnogokaj se je tudi tukaj preinačilo — in mnogo mislim je najnovejša doba tudi narodna čuvstva tukaj ohladila.
Drugi dan 9. sept. sera došel v Gradec. Občudoval sem v krasnem mestu vrli red, snago in čudovito lepoto, iz katere se očividno kaže lep napredek blagostanja.
Drugi dan bil začetek dež. učiteljske konferencije, katera je trajala do 12. sept. Mej raznim drugim so se zastopniki štajerskih učiteljev proti vpeljevanju šibe v šolo izrekli; to je hvalevredno; kajti napredek in človekoljubje to naravnost terjata; inače je učitelj-stvo v istini podobno starim nekdanjim kor-poralom. Vseh navrstenih in predloženih točk so se učitelji marljivo udeleževali, tako da so bile debate živahne in zanimive — in značilo se je, da štajersko učiteljsko društvo vrlo napreduje. O.
Domače stvari.
— (Skozi Ljubljano) se je včeraj iz Pulja domov vozil cesarjevič Rudolf. Na kolodvoru so ga pozdravili načelniki deželne vlade, vojaštva in župan. Cesarjevič je govoril, dokler je vlak stal, z vsacim nekoliko, najdalje z županom, izpraševajoč o razmerah našega mesta.
— (Denašnja „Laibacher Zeitung") blebeta zopet nekaj o zadnjem občnem zboru banke „Slovenije", kar jo pa vseskozi zlagano. Ona namreč trdi, da je bilo v občnem zboru 12. t. m. zopet novo 15% doplačilo na delnice skleneno. Da se o novem
doplačevanji niti govorilo nij in se tudi v prihodnje govorilo ne bode, ve vsak, kdor se količkaj za banko zanima. Od kod je „Laiba-cherica" to novico pobrala, tega res ne vemo. Pa saj je večina njenih novic tako novih, da le ona o njih ve.
— (J)er dumme Kerl von Lai-bach"), ali kakor tudi na drugo ime čuje, ,, Laibacher Tagblatt", piše v zadnjem svojem uvodnem članku to-lebudalaščino: „Russland ist bis heute der besiegte Theil, Russland hat Misserfolg auf Misserfolg zu registrieren, Russland kann sich einer tttchtigen Fiihrer-schaft auf den Schlachtfeldern nicht rilhmen, Russland musste der ziihen Wiederstands-fiihigkeit und Tapferkeit der tUrkfschen Truppen unziihligemale \veichen, R n s s-land wird in der neuesten Kriegsgeschichte nicht gliinzen, Russlands Armeen werden in Europa und Asien geschlagen, und doch stellen die Offiziosen in "VVien und Berlin den ttlrkischen Waffen ein unetlnstiges Endresultat in Aussicht." Ali poznate kateri list. ki bi bil toliko oslarije na eno sapo izgovoril ?
— (Poboj.) Poroča se nam: Te dni je bila na Igu pri nekej hiši „kopica," kjer so proso meli. Po kopici je prišlo do tepeža; štirje so hudo poškodovani, jeden je za ranami uže umrl. Ižanci so menda res nasledniki prebivalcev stavb na koleh na ljubljanskem močvirji, ker se vedno ubijajo in tepežknjo.
— (U t o n i 1) je blizu Dobrove v Topo-lovici nek premožen 53 let star posestnik po nesreči v Gradašici.
— (Potres.) Iz Mokronoga se nam piše 13. t. m.: V Mokronogu in okolici je bil v sredo zvečer okolo osme ure precej močan, kakih pet sekund trajajoč potres. Drugi je bil ob drugi uri po polunoči, kateri se je pa le malo čutil.
— (Iz Gorice) Be nam piše 13. t. m.: Sinoči je došel v Gorico nadvojvoda Rajner, poveljnik deželobrambovcev, denes mu je pa mestna godba svirala pred hotelom, ker vojaška je včeraj odšla z vsem tukaj štacijoni-ranim vojaštvom k veliki manevri na Kras. Nocoj ima tukajšnje telovadno italijansko društvo veselico, katere čisti donesek je namenjen pogorelcem v Ročinu.
— (Ponarejen denar.) Iz Celja se poroča 11- t m.: Včeraj so pri nekej dekli, ki ie iz Srbije prišla, z imenom Ana Gruber iz Litije, našli ponarejen bankovec, ko je pri sladničarju Zabukovšku kupovala. Ko so jo peljali na policijo, vrgla je od sebe listnico, v katerej je bilo še 37 ponarejenih goldinarjev. Posnemani so precej dobro; menda je pri goljufiii fotografija pomagala.
— (Od Ljutomera) se piše: „Goveje živine zgonijo mnogo od nas preko Mure na Ogersko, uže celo leto, naj je stara ali mlada, debela ali Blaba; plača se precej dobro. Lani smo imeli večkrat kupovanje konjev za vojaške potrebe v Ljutomeru, ter se jih je na 100 prodalo, letos pa nij nikdo kupoval. Svinj je v začetku mnogo poginilo na črmu. Zrnje ima lepo ceno!
— (V Digošah pri Mariboru) so ponočni tolovaji prijeli voznika, mu iz voza skotali polovnjak vina, ki se pa je razbil, ko je pretrdo na zemljo pal; voznik je mej tem konja pognal in zbežal.
— (O nepokojih v Reki) in zasra-movanji hrvatske zastave Be piše „Slov.": Nasproti guvernerjevej hiši prebiva vrli narodnjak dr. Barčič. Kot odkritosrčen poštenjak
je obesil na svojo hišo zastave narodne barve; druhal, našuntana, da naj razdrapa vse hrvatske zastave, je začela pri tej hiši. Ko je zastave, do katerih je mogla priti, raztrgala, je hotela imeti tudi one, ki so bile vi>je, zlasti veliko zastavo, koja je znad strehe ponosno vihrala. Šiloma hote v hišo, razbijajo po vratih in oknih. Ker nič ne opravijo, hočejo od zvunaj na streho zlesti. Uie je eden na nekem zidu, in hoče splezati na streho, kar pride vendar pandur, ga potegne doli, in — spusti. Druhal se potem barbarsko ali tar-tarsko kričaje vali po mestu, in kjer so slutili narodnjake, kričali so jim „eljen<4, in kjer so našli slovansko zastavo, če so le do nje mogli, so jo raztrgali. Prišli so tudi do čitalnice in brž zlezejo eden na druzega, in narede živo kopico, in hoče vrhnji zgrabiti po hrvatski zastavi, ali ta hip se mu ona umakne nazaj notri v čitalnične prostore. Druhal je neki imela nalašč za to delo, — za odrezo-vanje slovanskih zastav, napravljene kasirje. O Gorju p u se tudi pripoveduje, da je bil siljen pobrati hrvatske zastave, pa jih nij hotel. To je le košček tega, kar se je godilo magjarskega po slovanskej lleki.
— (Iz celjske okolice) ima „Učit. Tovariš" dopis o ondotnej okrajnej učiteljskoj konferenci. Ta zbor učiteljev je v tem obziru in teresanten, ker kaže obilo nemšku-tovanje, na katero silijo neki učitelji. — Nadzornik (Končnik, rodom Slovenec) je sledeče reči učiteljem priporočeval in ukazoval: „Izišla so nova — nemška berila v osmih oddelkih. Ta berila se bodo morala v slovenske šole vpeljati; — ali se imajo ali ne, to nij vprašanje, ampak le o tem naj je posvetovanje, kateri oddelek se bode v tej ali onej šoli, v tem ali onem razredu vpeljal — pravi nadzornik. Ta nemška berila se bodo (tudi) slovenskim šolam poslala gratis — (als ArmenbUcher). — Pa res — na nekaterih šolah, se ve da na slovenskih, smo uže dobili ta nemška berila. Neke nemške bukve „Leh-rerbild" se priporočajo. Lapajnetove knjige se ne smejo rabiti — niti učenci niti učitelji jih ne smejo — ta prepoved se v novic poostri; le Krones — Lapajnetove „Pripovedi Štajerske" so dopuščene, kot dopolnilo k belilu. V slovenskih šolah se ne smejo nobene druge pesni učiti, niti peti, kakor edino tiste, ki so v dotičnih berilih, — pač pa se sme nemški peti. — Na večrazrednej šoli v višem razredu naj se poje nemški (nasvetuje nadzornik g, Končnik). Ako učitelj kam kom-petira, mora od zdaj zanaprej navesti: krstno in rodovinsko ime, rojstveno — deželo, rojst-veni kraj in dan; spričevalu sposobnosti, čas, kraj in kakovost dosedanjega službovanja, kakor tudi plačilo, katero sedaj dobiva. Treba je gojiti cerkveno godbo in cerkveno petje. Za letošnje učiteljske konference se je odločilo »diete" Bamo za en dan, če konferenca prav več dni traja. (Pri nas je trajala dva dni — tri obravnave dnevnega reda pa so se Se izpustile.) — Predsednik je opozoril, ako bi se kdo drznil pred koncem konference oditi — če tudi še le drugi dan, — tak izgubi povračilo še za prvi dan. Drugih ukazov ne omenjam. — Nadzornik prehaja k raznim opazkam, z nadzorovalnega stališča. V obče izreka svojo zadovoljnost glede vspehov na teh Šolah. Vendar pa pravi, da se posamezni pred-metje obravnavajo površno ali celo po mačehovsko. Tako zgodovina, geometrija, fizika in
kemija — tudi telovadba se premalo goji. — No, to so ravno predmetje, za koje so prepovedane vse slovenske knjige, kolikor jih imamo iz teh strok. To je toraj sad — če se tava po temi, če se v slovenskej šoli tra dira v neinsč ni; ali pa če se iz nemških knjig sprot prestavlja — in še to, vedi Bog kako! Prav inilostljiva je sodba, če se reče, da v naših krajih najmenj polovica učiteljev ne zna pravilno slovenščine govoriti, niti pravilno pisati. Vendar pa bi imeli ti učitelji v domačem jeziku učiti pravilno besedo in pravilno pisavo. — Kilor sam nema, tudi dati ne more. — Ta od kod jemati? kje in kako se pa pripravniki uče slovenščine? Za ta predmet tudi nihče ne vpraša. — Pri katerej konferenci se je še kdo grajal, da premalo gleda na materni jezik? kdor ga popolnem izpusti, postane — — znabiti »nekaj več". — Če dotični učitelj ali učiteljica zna slovenski ali ne, je vse jedno, da še bolje, če je ne zna, ker se na one bolj ozirajo, ki slovenščine ali ne znajo, ali je znati nočejo — pri koinpe-tencah se to vidi. — V naših krajih se posebno pogosto jemljejo učiteljice na slovenske šole, ki ne znajo slovenski nič — prav nič, tako n. pr. v Teharjih, v Št. Jurji itd., kakor so mi zadnjič pravili ondošnji kolegi — in vendar oni*uče slovensko deco. Tako je pri nas! Od druge strani se nam poroča, da ta Končnik slovenščine še omenjal nij, da je odgovarjal od pristopa k „Slovenski Matici" itd.   Zakaj preganja slovenske knjige i. t. d.
Mazne vesti.
* (Mlad sam ou morilec.) V Gradci je devetleten deček skočil z drugega nadstropja, da bi se usmrtil. Uzrok je bil ta, ker ga je mačeha preveč tepla. Ubogo smrtno ranjeno dete so prenesli v bolnico.
* (Deževno.) Nek gospod piše svojemu prijatelju iz toplic: Tukaj gre zdaj uže tako dolgo dež, da najstarejše omrele ne vedo, kdaj so bile zadnjikrat zaprte.
* (Srčen mornar.) Nek mornarski kapitan si dela malo ladjico, dolgo 20 črevljev, s katero se bode iz Trsta v Kalifornijo peljal, ustavi se v Limi v Peru. V tej ladiji bosta samo dva človeka. Stari mornarji pravijo, da tako nevarnega potovanja s tako maj beno ladjico nij še noben človek imel.
Dunajska borza 14. septembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. d» Ig v bankovcih  . 65 gld. 50 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   . 68    „   15 „
Zlata renta........ 76    „   20 „
1H60 drž. posojilo..... 119    „50 „
Akcije narodno banke .... 850    „   — „
Kreditne akcije...... 225    „   — „
London......... 117    „50 „
Napol.......... 9    „   42 „
(J. kr. cekini....... 6    „   62»/, „
Srebro ......... 104   „   60 „
Državno marko...... 57    -   75 „
Jttazglas.
Mestni magistrat naznani, da je pri njem od visoke c. k. deželne vlade poslana podoba in popis krompirjevega žužeka, kolo-« radni kebrček imenovanega, na ogled razpoložena, in da je njemu takoj naznaniti, če bi se ta mrčes kje zasledil. (262—1)
Mestni magistrat v Ljubljani,
10. septembra 1877.
mlada, inajliena in popolnem krotka, so prav
cen6 lobko kupi. — Več o ttm se izve pri administraciji „Slov. Naroda". (253—3)
„Marjetica"
izviren roman, spisal Anton Koder, se dobiva v Pajkov i tiskarni v Mariboru in pri g. knjigarju Lerherju v Ljubljani _po 90 kr.
V „Marotlnej tiskanu" v Ljubljani je izšlo m se dobiva:
7111. zvezek „ Listki":
Pomladanski valovi.
Roman, spisal I. Turgenjov, poslovenil dr. M. Samec. 8° 17 pol. Cona 60 kr.
Tiijcl.
13. septembra: KvropH :   Reichle iz Reke. — fliafizoli iz Italije. — Eopatsch iz Dunaja. — Schober iz Gradca.
Pri Slonu t Kujungie iz Trsta. — Kragelj iz Dunaja. — Brander u Grade*. — Calafati iz Trsta. — Jcner iz Kočevja.
Krčma v najem.
JVu gospodstvu Ktbnik se.daje v najem krčma v Itczi, ki stoji pri metlisko-karlovskej cesti, s 75 orali zemljišča vred na 3 ali več let po ofertnem potu na onega, ki bode največ ponudil. Pogoji najema bo lehko-poizvedo pri oskrbništvu
Do "
ali pa prineso
Učne ponudbe naj se do lO. oktobra t. 1. oskrbništvu pošljejo
(25d—3)
Oskrbništvo gospodstva Ribnik, pošta Metlika.
z vsemi vrstami ročne in strojeve svile in cvirua, strojev i It olj
in »i vaiilt. sploh vse, česar je treba za šivalne stroje vedno v največjem izboru po zopet znižanili iabrishili cenah, dalje
■■ Wertheimove kase in kasete mm
v Trseix TrelUcoetiibL.
V mojej mehanične j delavnici se šivalni stroji najbolje popravljajo in snažijo.
Za zunaj moj potnik, gospod An to u Grebene«! sprejema rad naroČila in dajo tudi potrobni poduk o strojih. _ w\ »t
Franc Detter,
v Lj ub ljani.
■fbiUi stari ali nepriročni stroji vseh sistemov se proti originalnim Uowe ali Singei jevini zamenjavajo in izplačujejo. ('^39—2)
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne/*