Tečaj X. Pismo iz Amerike. V krivim drevesu II. vel. serpana IH57. Preljubi bratje v Kristusu. Ilvaljeu bodi Jezus Kristus! — Ker dobro vem, iu se še veekrat z veseljem spomnim. kolikatij vam je stan naše sv. eerkve. ne le v domači, ampak tudi v ptujih deželah pri sercu, vam spet kratek popis iz škofije sv. Marije v gorenjim Mišiganu v severni Ameriki pošljem. Leta školija je nar bolj proti severu zmed vsih v „zedinjeuih deržavahu, bila je še le 18.">:i iz škofije Detroit-a odločena, začasno le kakor ,,apostolski vikariat"; gosp. Friderik Baraga so bili škof izvoljeni iu posvečeni z imenam škof Ami-zonski iu apostolski vikar goreujiga Mišigana. Letaš so sv. Oče papež Pij IX. leta dosedanji apostolski vikariat v škofijo povzdignili. V ti škofii je zdaj 1!» cerkvic, Iti duhovnov in kakih 6000 katoličanov. Večidel tukaj imajo škofije v primeri z Kvropo malo katoličanov , duhovnov iu cerkva. ker so katoličani grozno razkropljeni, na grozno velikih prostorih. je v primeri malo prebivaveov, iu zmed njih malo katoličanov. V ..zedinjenih deržavah*1 je 21 milijonov prebivaveov: pa le kake 3 milijone katoličanov. Konee lun-skiga leta je bilo tukaj 3«» škofov, IS72 duhovnov. 205:« cerkva. Bog je ljubil gorečiga misijonarja , gosp. Krid. Ilara-ra-ta, zato jim je nuloy.il težuk križ škofijstva, de bodo po smerti tolikanj veči krono v nebesih prejeli. Zares imajo visokočastiti škof težko butaro: mursikterikrat morajo grelnik kozaree britkosti piti pu zgledu Viksigu mašnika Jezusa Kristusu, \eutrudljivi skof nimajo noheuigu počitku, iu ga tudi imr. jo iu ne morejo imeti: to je bil vedno delež apostolskih mož. Zadnjo zimo so mogli peš v Mackiiiac | reci Makina) priti in spet peš nazaj iti, ter s> nazaj grede dvakrat pod milim neham prenočili v nar hujšim mrazu: skorej so zmerznili. Večkrat so perve leta svojiga misijoiiarstva pod milini neham prenočevali, pa so hili obilno plačani z notranjim veseljem nad tolažbe polnim pospehum svojiga truda; drugači pa je bilo pii tem prigodljeji, ker j*- bila gotovo njih notranja britkost hujši kot vuajuo terpljenje. Zdaj nam je došla čast iu veselje, svojiga ljubljeuigu škofa med seboj imeti, liiiikoštni ponedeljik, I. rožnigacvela i tukaj ui zapovedani praznik), so visokočastiti skof prišli k sv. Križu, pervo indijansko vas v ti okolici, kjer sim bil jest eno leto duhovni pastir, zdaj sta pa gr- Jaucz \\ eikamp in Sera fin Zorn z nekterimi tovarši 3. reda sv. Frančiška. Tisti dun je bilo zlo deževno, pa skof, nar veei tcrpljenja vajeni, so se pripeljali v revnim lndi|uuskim col-uiču. liavno ta dan sta bila oba duhovna zavolj opravka pii meni, tako de še noben duhoven ni mogel škofa ob prihodu sprejeti: še le drugi dan sta duhovna tje slu. Precej \ sredo so šli škof sumi uu neki otok, precej delec od sv. Križa, kjer je grozno revna cerkvica z revnimi Indijani; ondi so škof sami maševali, učili, spovedovali. «v. birmo delili Indijanam itd. je dopadlo. de se škot tako ponižajo iu MAni 39. ■HfiSBMi brez duhovnu t je uu otok grejo: regeti gi-tahaseiiindizo. to jc, zares se je ponižal, so nekteri rekli. V lorik so spet k sv. Križu prišli, kjer so tudi v praznik sv. Rcsiijiga telesa slovesno sv. mašo s procesijo imeli. To jc za tukajšnje kraje kaj imenitno, ker šc nikoli kaki skof ui procesije vodil pri tukajšnih Indijunih. Indijani ze sicer v ta praznik slovesno procesijo uupravljajo. kolikor je mogoče, tolikanj bolj pa je pričujočnost škofova slovesnost poviksala. Jest sim mogel, sc ve de. v svojim kraju ostati, kjer smo tudi procesijo imeli. Indijani napravijo 1 čedne šotorčike (ulice) z altarji, nasade po versti drevesic po celi poti. kjer gre procesija, obesijo lepili oblačil sem ler tje pri hišah iu drevescih, nekteri fantje in možje grejo s pušami zraven sv. Rcšnjiga telesa in med sv. maš« iu zegni streljajo, tmožnarjev nimamo), pevci lepo pojo latinsko iu v domačim jeziku. V petik po sv. Ilcsiijim Telesu so visokočastiti skot šli v bližnjo vas. ki |c skorej v sredi med sv. Križem iu mojo vasjo, in sc torej .Srednja vas (Ahitavvaiin, po angleško Middle - Village | imenuje. Tukaj so bili spet sami. so sumi učili, spovedovali itd. V ponedeljik, I a. popoldne, so prišli k nam. Kadar Indijuni škofa peljejo, imajo vselej auierikuiisko bandero ua drogu razgernjciio: tudi v vasi škofa z haudcram sprcjemljenio iu spremljamo. Sprejeli smo visokočasiitiga skolu v vasi ua bregu jezera, ter kleče njih blagoslov prejeli iu jih \ cerkev spremili. Piecej drugi duu so se podali \ misijon gosp. Mraka; desiravnu je močno deževalo, so m- peljali v coluieu. z ljudmi iil blaga m natlačenim, in so tisto noc v šotoru prebili, kakoi ga ludijuui zase naredi*, ker imajo pripravne rjuhe večidel seboj! Dobri škof niso hotli ludijaimv oblo/.ni. de bi jih bili uulaš v piischnim čolnu i)e peljali. laji -n \cc icrpeli in / Indijuni iz iiuigu kraja, ki «•« ravno pu <*\ojim opravku tukaj bili, se peljali. Uni puc vedo. kako z oborim Ijud-stvam ravnati, dc mu vere od nobene strani ue prislužijo S sluhiuii so slabi, z revnimi so revni. Bor jim jc pa tudi čudne iu velike lastnosti in moči dodelil. V stanu so. po deset ur na dan vseskozi pisati brez počitka. kar so tudi dolro časa delali, ko so toliko spisali: koliko so mislili iu pisali samo pri napravIjaniu itulijaiiskira slovarja iu slovnice. \ stanu so pu tudi cele dni. ali pa se celo po noc i pes hoditi, uli pa po jezeru se vozili, kar |c precej težavno. posebno zanje, ki pri vsi svoji lerdiu naf«ri po vodi sc pcljajc morsko bolezin čutijo, namreč neprijetno čutilo, kukor kadar človeku lioce težko hiti. kur izhaja od vedni-ra gugljunja čolna ali ladije. Kadar na sulm stopijo, so popolnama terdni. de so \ stanu precej pridigovati. ali spovedovali, ali pisma pi-ati. ali kai je treba. Zraven teh telesnih lastnost iu moči imajo pa. kakor je znano, tudi vse duhovne lastnosti, kakor jih muz v njili stanu polrebuje; ucutrudljivo gorečnost, globoko poiiižuosi, serca« pobu/most. stanovitno krotkost in priljudnost. nepremagljivo poterprž-Ijivost. V Ljubljani 24. kimavca 1H67. V ponedeljik. 28. ravno tega menca, ho častiti škof spel nazaj k nam prišli in precej drugi dan so šli v neko vas v mojim misijonu. kamor sim jih spremil. V čolnu smo se peljali, vožnja je kila prijetna, ker jc bilo lepo vreme. Ondi sva ostala do petka, ko sva se spet na/.aj pripeljala. Pri meni so častiti škof šc do ponedeljka ostali. V nedeljo no nekterim zakrament sv. birme podelili in dopoldne in popoldne pridigovali. Popoldne po pridigi so opominjali še posebno vse, se žganja /.deržati, in so zapisali imena moških, ki so obljubiti se ga zderžati; večidel vsi so dali imena, nekteri za vselej, nekteri pa za nekaj časa. Ženskih i.i bilo treba opominjati ali njih imen zapisovali, ker ga tako ue pijo. Tak»» so škof ludi \ drugih vaseh storili. Sumo-pridui žganjarji zares veliko Indijanov s svojo malopridno pijačo spridijo, posebno lam. kamor ie malokdaj duhoven pride. Kjer duhovni pastir navadno stanuje, torej svoje ovce bolj pred očmi ima. jih zamore ludi ložej strupene paše varovali. V ponedeljik. 2'J. rozniga cvetu, so cusiiti škof svoj rojstni dan obhajali, (rojeni so bili 17117). Pred 2 Icli so bili ravno ta dan pri meni pri s\. križu, in letas so bili spet ravno ta dan pri meni. Tukaj god ss. Petra iu Pavla ni zapovedani praznik, /utiraj po tihi sv. maši so sc ea-ntiti škof na pol proti sv. križu napravili; tutli meni so privolili. jih spremiti. Tri dni so se pri sv. križu pomudili. potem so se dalje peljali v Mackiuac, iu od tod v Dclroil, zavolj šolskih zadev govoril z Indijanskim opruvnikam (In-dianer - llcgieriiugsagcnt. ) t'asiili škof so ravno tako terdni na duši iu nu telesu, kakor ste jih preti :t leti na kranjskim vidili. Bog uaj jih ohrani sc veliko let v prid njih ljubim Indijanam iu ludi drugih njih skerbi izročenih vernih. So pa v ti školii Indijani, Francozi, Irci iu Nemci. V mojim misijonu so zgolj Indijani, samo trije Francozi, ki pa ravno tako indijansko znajo. Veliko hravcam je znano imč „krivo drevo', ker Mikaj sia nekdaj gosp. Baragu iu potem gosp. Pire prebivala, kterili pisma smo večkrat brali. „\Vaganakizi**, po francosko Ar brc croclie, to jc., krivo drevo, se je vsa okolica imenovala, kjer so zdaj vasi sv. kriz, Srednja vas in .Mali zalok. vse tc vasi imajo /.daj svoje lasi ne imena v vsakim jeziku, zato jc uno staro ime iz navade prišlo; od I. 1M.">, ko so hili gosp. Mrak semkaj prišli, so bili k sv. križu poslani, tako je bil misijon „ Krivo drevo'* razdeljen, gosp. Pire so takrat ostali na svojim pervim mestu, ml ko-dar so mogli kakor vsi misijonarji pred njimi vse vasi celc okolice previditi, kjer so zdaj tri stanovitne duhovuiju, namreč, sv. križ, kjci sta gg. \Veikamp in Zorn, Gronel Traverse t Veliki zalok » kjer so gosp. Mrak, iu l.ittle Tra-verse (Mali zalok). Jest sim nekaj cez leto v Malim za-toku (l.ittle Traverse), kjer jc bil začetek sedanjih Indi-lauskih misijoiiov v ti školii; se prebivam v ravno tisti lii— sici, ktera jc bila pred 27 leti narejena, ko jc bil pervi duhoven lukaj ( llejean, reci Oežau ) in za njim gosp. Baraga, potem gosp. Sacndcrl, gosp. Pire iu nekteri drugi. Cerkev pa jc nova, gosp. Pire so jo napravili pred 1» ali i Icli. Telesniga terpeza jc zda) veliko manj tukaj, kakor perve lela. ker jc vec duhovuov. iu Indijani imajo zdaj konic, de m- zamore po leti jezdili, po zimi pa na sauek peljali. i.etasiijo spomlad je bilo pel škofov v ..zediiijenih der-zavah" posveienib. Kden. častiti gosp. Junckcr. nemškiga rodu, i/. I.olariugije na Fraiieoskiiu rojen, zu novo skotijo Vlton-sko. eden za -kolijo Nashvillc-sko. trije so pa škofji pomočniki t eoodjuctoics F.deu zmed teli. častili gosp. ,la-kop \Vood | reci Vud), skol pomočnik v Filadcllii. jc bil vec let protestant. Tudi skol Ncvvark-ski, gosp. Bailev (reci Kili j, je bil popred protestant, ravno tako ludi vce duhovnov, n. pr. Forbe*. Baker. Ilecker. Ilcvvilt. I.vmaii itd. Vsako lelo sc tudi ^ zdaj nekoliko protestantov k katoliški cerkvi verne. 1'ako med drugimi lo spomlad dr. Nichol« in dr t ushing id Ravno berem v nekim časniku, de so Texas-ski škof, častiti gosp. Odin, po posebni previdnosti Božji smerti odšli. Peljali so se v majhnim čolnu, in so v vodo padli po zabornjenim drogu (durch Wendung der Segelstange vvur-de er uber Boril gevvorfen), ker je bil velik veter; čolna niso mogli precej ustaviti; skorej 20 minut je preteklo, preti enj so nazaj do škofa se vernili, jim pomagat. Perva po-skušnja, jih potegniti iz vode, jc bila zastonj; ua drugo poskušnjo so prišli pod čoln, in še le čez nekaj trenutkov so sc spet prikazali, ter se poprijeli droga, ki jim je bil po-inoljen. Skoruj so bili že zadušeni od požerte vode. Pa vender so kmalo popolnama k moči prišli s pomočjo zdra-vilelju. Ker ne znajo celo nič plavati, je le Božji previdnosti iu Marijni priprošnji pripisovati, dc so se tako dolgo zamogli pri verhu obderžati, iu škof sumi, ki to pišejo, pravijo, de svojo rešitev pripisujejo priprošnji X e o ii i a d eže van e Ilevice, kteri so sc bili priporočili v tistim trenutku, ko so i z čolna padli. Bog zares posebuo varuje duhovne, dc jih Ic malo po nesreči uli po hudobnih ljudeh življenje zgubi; ker je le strastni, koliko drugih ljudi je ali ubitih ali nu želczuicuh ali na ladijah po jezerih in morji pokončanih. Tako je spet to poletje okoli 240 ljudi v Kanadi življenje zgubilo, koso ravno iz Kvrope prišli, večidel iz Skočijo, ker se je burka (parabrod) vnela in je zgorela. I.ansko leto so pa res tudi I skof iu 3 duhovni po nesreči življenje zgubili; škof so na morji življenje zgubili, barka, na kteri so se peljali, se nikoli več ui prikazala, ali jc zgorela, uli sc je razbila, kai nič sc ue ve; — dva duhovnu stu nu železnici ob življenje prišla, eden je pu v nekim potoku utonil, ko je po noči od bolniku jezdil. I.clas je tudi duhoven, Nemec, oče Valentin Feltler. heiiediktinar, v novim Jorku nu ulicah pod voz prišel iu je Ic majhno cusu živel. Pu livula Bogu iu priprošnji Device Marije, dc jih še več življenja ne zgubi pri tolikih nevarnostih. Preljubi moji prijulli, upam sicer, tle šc vedno zame molite, ker ste me v resnici in Ic zavolj Bogu ljubili, ker jest sam nimam kar nič Ijubeznjiviga nad seboj; vender pa vas šc posebno zdaj lepo prosim, molite, dc bi sc Bog nekterih mojih ovčic usmilil, ktere posebno njegove milosti potrebujejo. V neki vasi, ue ravno močno deleč od tukaj, če se more po jezeru peljati, (pes hoditi, je skorej .'t ure), sta ze pet let protestuntiški učitelj in tolmač, tri leta je tudi pridigar ondi. Ru/.un župana so hili vsi katoličani, predeni so protestantje tje prišli, pa so bili zlo revni, Protestantje so jim lepo šolo napravili, otrokam jesti uli kake tluiilu du-luli, tudi odrašene z jedrni in durili k sebi vabili iu so lako tri uli štiri v petih letih k protestauštv u privabili. Zdaj so škof sklenili, mi pomagali, de sc tum cerkev napravi, kar jc bilo ze zdavnej obljubljeno, pu se ui moglo spolniti. Pu protestuiitje si nu vso moč prizadevajo, mi to ubraniti, še celo več teh, ki še niso veri se odpovedali, so z njimi zvezani; mnoge nuprotljcjc bom imel. kar mene zadene, situ sc Ic vesel, ker, če so veči zaderžki, če jc več skerbi in truda, veči ho tudi plačilo; tode ubogi preslepi jeni Indijani se mi smilijo. t'c Im Božja volju, dc sc cerkvica tam nupruvi. Imm vender precej vec zamogel. sui kar je boljših, pmlučevali iu uterdovati. Prosim tedaj, l|iihi prijulli, molite včasi posebno v ta namen. Bog vam Im gotovo po-vernil. Molite pa tudi. de hi llog mene bolj iu Imlj poter-doval s svojo mogočno gnado. Sprejmite, prcdiagi muji prijulli in bratje v Kristusu, moje si reno pozdrav ijenje. ilog daj vam ohiitti Ida:; »slov v vašim svetim delu. de sc vedno v nar l> p*im blisu žive vere iu svete ljubezni bleskela lepa katoliška slovenska dežela l.cpo pozdravim ludi v se znance iz ncdiihoVskiga stanu, sosebno svoje rojake v kraii|ski Gori. Dobrovcanc iu Trebcluuc. Mur«iktcrc mojih ladoviucov. /uaiicov iu pri-lallov, ki so mi bili moctio dragi. |e Bog v tih treh letih, kur sim domačijo zapustil, iz icga sveta poklical; lojena- tornimu čutilu in ljubijočimu nercu britko, saj je celo Jezus jokal pri grobu Lazarovim, in hv. Avguštin se je milo solzil po smerti Hvoje ljube matere; tode vera in upanje nam duha potolažita, pokrepčata in oživita, de se naglo pomirimo. Leto nam usmiljeni Bog dodeli, de bomo pripravljeni, kadar bo tudi za nas zadnja ura odbila, de bomo vredni, vzeti biti v hv. prebivališč neizmernima veselja. Povej g. Z., de nim njegovo pismo od 3. vel. (ravna t. I. prejel (že 15. rožnika.) I,cpa hvala mu! Naznani tudi g. V., de nim v Hvoje veliko veselje njegove mi poslane bukve h pismi-cam prejel (30. mal. serpana.) Lepa hvala! Zdaj sim mu že odgovor na dve pismi dolžan. Druzih pisem to leto nisim prejel (razun že do g. Z. naznanjenih.) Pojdi tudi k g. V., in reci, de sc jim prav ponižno poklonim iu jih pozdravim in jih prosim, de bi na predscduištvo l.eopoldinski-ga društva pisali, če še ni poslalo mojiga denarja, kakor sim jiiu t namreč g. V.) v svojim pismu naznanil, de bi ga poslali; tudi g. II. mi je v pismu prosenca 1851» pisanim naznanil, de ho mi on iu še nekteri -10 gold. poslali, pa še nisim nič prejel. Častiti škof pravijo, de še niso nič iz Avstrijanskiga prejeli v teh 3 letih. Se ve. de vse prav priserčno pozdravim, mi ni treba jih posebej imenovati. .Moli zame. tudi jest molim zate, pa tudi za Afrikansko misijonarje in zamurce. Hvaljen hodi Jezus Kristus, in češena bodi Marija, prečista Devica, zdaj in na vekomaj. Amen. Loreuc l.avtizar. Zamurka JMariJa Ana Fadaikarim. (Dalje.) Ze je hil duhoven začel čisto pravilno in redno keršanski nauk z zainurkanii, kar preterga nauk v mul. serp. 1855 žalostna kolera, ki je bila v Arku jela divjati iu je veliko ljudi pobrala. Vsi duhovni «o imeli z bolniki opraviti, pa tudi z zdravimi, kterim je potrebno dušno oserčevanjc v občni nevarnosti. Nune iu zamurke so bile kakor pozabljene. Ta šiba je pa vender hila samostanu popolnama prizanesla, morebiti zavoljo del usmiljenja, ki so se skazovale v tem ozidji. To za k usnje nje je sosebno M raz i 11 i težko delo, ker je vidila, de se s tem odlaša srečni eus njeniga duhovniga prerojenju, po kterim je tolikanj hrepenela. Prepričanje, de ima »ognjušeiio dušo', in de tako ne more svojimu Bogu dopasti, kterimu je tolikanj želela dopasti, ji je bilo ncprenesljivo, desiravno niso zamudili, jo tudi od kersla želja podučiti. Pač bi hc grešnik z „ognjušc-no dušo* mogel od tega oiroka učiti, kako naj po spravi z Bogam v sveti pokori hrepeni in hiti. Tčeuice so to veliko hrepeujeiije modro kermile, iu ji kazale, dc bi le malo pomagalo, dušo očistiti, ako bi potlej ne znala je ciste ohraniti, iu de ji je ta pomnila od Boga pripušeua. naj bi se učila ta čas tako živeti, kakor bo mogla po sv. kerstu živeti, kakor čista golobčica. sveta na sercu in na duši. Že od tistiga časa. ko so jo hili pervi žarki ljubezni Božje prešinili, je prav dobro zapopadla, de spoznanje dohriga mora seboj prinesti tudi sprcoberiijeiijc obnašanja ali življenja. Zakaj temu velikimu Bogu, kteriga človek ljubi, iu mora tudi služiti, in de se mu ne more drugači služili in ga l|U-biti, kakor de človek njegovo voljo spoliiuje. Torej je hilo med pervimi rečmi, gledali, kako de kristjani žive, in k verskim resnicam je liotla vedili tudi djaiiskc zapovedi keršanskiga življenja. a i Ko so jo v njenim »dnini kopernjeiiji po s\, kerstu opomnili na uevarnosi, Je hi spri ne zgubila •) Ne mujtin« sk-oU in hmlo pnhujs.nij/, ,uroke i/. m-je verstvi ko vili.i |ni,|.. i .t/i/|,tn >•: k>r-H!.. », u- .l> » ,• • ,, drugod; n, kei >o ..likanj .............. m m ».v ... ,. kilulo mislijo. I., . kei«-.in-kiiin ............ n. I.. . u*.wuu n-mr, kakor st url. ZioJ.j sij,i »lis»! ./. „,,„ „ ., „ »j,,,, \ni kun' his.k lunin ru«u* sah-tun" i , Mi.Iil rt* . s , t:ikaj tiu.lj. puh.»/.ni. sami stanili j,. V, . „i . 4 ,,(,;. , >„.,,. , „„. k.j otroci me sj.ii,,;,., „,. U,|(J„ in „||}I(JIK j ,„ /it|,t>u tn spotikljivo. .te »merkovi olmci «em ter tje iud njim vp,,č,„ >»murei! itd . Ur »lehrrn človek ima občutek »rjiuočljivostj. Vred. nedolžnosti, ki jo ho pri sv. kerstu prejela, jo je tako zveličaven strah obšel, de je sklenila, de hoče vse svoje po-greške še pred hv. kerstam čisto popraviti in se poboljšati. Ni pa bilo veliko popravljati v nji. Njeno od na t are dobro in mirno serce in grenke nadloge, ki jih je tolikanj pre-terpela, so jo bile obvarovale tiste vojske, klera spreohernje-nje navadno tolikanj težavno dela. (Sploh je resnica, kdor ni nikoli lačin hil in ui nikoli nič terpel. in komur se vse po njegovi volji godi: jc rad malopriden človek. To naj hi si zapomnili starši, kterih nar veči skerb je. otrokam ii|ih termo spolnovati. iu jim n jih svojoglavni želodec z jedrni na-tlačevati. Vr.» Vender je storilo pomanjkanje odreje. nevednost, v kleri je do tistihmal živela, in poprejšnje navade, de je kte-rikrat v kak pogrešek zašla, zavoljo kteriga pa ui hila v stanu, suma med seboj uc poicrpljeiija imeli, ne prizanesli si. Ko je bila opomnjena, de to ali lo Boga žali. >i je veliko sil* delala, de hi vee v tisto ne zašla, in tolik strah jo |e obdajal pred grchain. de je vedno čula sama nad seboj m opraševala svoje iičcnice. ce je to ali lo greh. Kolikor jc poprej pozvcdovala zavolj verskih resnic, loliko zdaj zavolj djauskih. Med tem rasam kolera pojenja iu duhoven zopet povzame keršanski nauk z zamurkami. Mrazilla. sama zase bi hila zamogla ze keršena bili. ali čakali so zavoljo družili, manj poduccnih. Začne se pa razodevali tudi stara bolezen v ti deklici in neka neduha jo tako nadlega, d«- nc more lic sedeli, ne ležati in torej ludi ne se vdeleževati podučevanja z drugimi vred. Večkrat je hrepcneca po keršanskim nauku rekla kaki nuni. ki je bila pri nji: „P <» i*• -c vsaki nespodobnosti mot no zopcrsiuvi: torej tudi v n< i« ver-stvu veliko mladenčev iu deklic dcvišt\o ohrani. Koliko veči je toraj greli, ako ebnek v lun kctsaiiske ven ci»io nc živi. Nobene reei sc r.ares bo!| ui bit: kakor gn-ha zoper cislosi . na, s4 bo \ misSih >.cl|ul< .o * iit> si U/n.oal, kakni iieeisitisi j'., ,!« . k.i, i- /«odil< n»ti-i'i.iu /a- roilu ol» času \» -.ii,>, ,k»i . kono i/oriim .(i >ili pokoli« um ostudni me-: mi (•••mora al. k.ii •• - ml Bo» i ri iu Uvajsci iav/«ui l/taelcov t po-.,»i /<\,.lt ,« greha pokončal. Nar boli živo |m -i (m-<| mi i;a| strašno peklensko lerpljcnie; zakaj o b u iicinah si v nevarnosti, večkrat na stvar kot na stvarnika mislili, de več ue rečem; zakaj svojiga Zvcliearja moraš ce/. v«.e ljubiti. Velika zaupljivost med raznim spulum ludi še celo med pobožnimi kristjani ni dobra, kakor sv. Terezija pravi, ker niso vsi ljudje taki. kakor prebla/.cua Devica Marija in sv. Jožef, pri kterih je vi dna družba i isto-,1 zviševala, ker sta imela seboj kristusa Gospoda. (D. si.) 10g9e