LETO-VEAR XVL
l^MdšailJ«"*«* irnA Hobiajs.

d PROS
m
glasilo slovenske narodne podporne jednote

uprav »lik I
ta
iMri i &	STi
Off|SSSfJpublli»ttunI • NS? flk UwnSjJ. av»
ŽELEZKlOARSKE STAVKE V ■ftCUJUM KE DO.
Žopsn Dem je issilfl poravnavo, po kateri je storkn onemogočena 1 T SS dre kil.
[7 S, "'T...	■ ^	f>"
t' '^ftiiST •	' * * '
gZLEZNIČARSKIM ZAHTEVAM NE BO 1X010 V NI ČER USTREŽENO.
Chicago, XII. — Železničarakc itavke ne bo v Chicagu. Župana Deverju je uspelo posredovanje M mnogoštevilnih konferencah, ki jih je imel t zadnjih itirinaj itih dneh s Železniškimi saatopni-ki in železniškim rodstvom. Obe itranki sta kapitulirale ter ae u-klonile njegovemu nasvetu, naj rešita svoje spore a pomočjo ar-bitracije.
Pretkani železniški družbi sts izigrale topot železničarje s po j »ožjo župana Deverja.
Med nadaljnimi pogajanji in | razsojanji ne bo ielecniiki pro-! met prekinjan. Obe stranki bosta | pedsj konferirale ter ae pogovo rile, kako nastaviti rataodijni od [ bor, in koliko mol imej ta odbor, j Obe stranki ata ae obvesale pritegniti vsem ukrepom tega odbora, pa naj bodo ie taki ali taki [ tisti ukrepi.
| Vornina na bo zvišana in seva l tudi ne znižana. Čikažanje bodo [ ie nadalje plačevali vosnino po sedem centov. Družbi sta umaknile r svojo zahtevo, naj bi razaojeval-si odbor vpošteval poleg mezd tu di delavske razmere. Uniji sta u tnaknile na račun tega avojo sa-ktevo po enem prostem dnevu na teden in odpravi voz s enim možem na poulični železniei.'
Predlagana poravnava oitane v veljavi dve leti.. ; I Ts sporasum pomeni zmago za lupana in železnilki družbi,-sponi u železniške delavce. Obenem ps je tudi prizadeto ostalo občin stvo, zakaj, upanje na znižanje ieleznižke voznine je a to porav nivo splavalo po vodi najmanj za dve leti.
Železničarji dobe morda le ns znatno drobtinico. Kskor sta se dogovorili obe stranki, jim ne bo zvilana mezda na 80 centov na u ro, nego dobili bodo le kake tri eente povižka na uro.
Železniški predaednik A. Blaii je predložil preračun, ki je poki-zal, da bi družbi morala plačati 1400,000 več na Isto, če bi dovo-lili delavcem samo en oent pori ška na uro. Če pa jim dovolite 5 eentov, potem bi morali plašati družbi ničmaaj kakor $2,000,009 na leto dodatno k temu, kar sedaj plačujeta.
Predsednik je aeveda predložil tisti račun, ali na dan pa nI prišel Z dejanskimi dohodki, ki jih sprs-*i'a družbi vsako Isto v žep.
Železniški predsednik I Budd je dejal, da bi bila z mezdnim nižanjem nadeestna želesniea prideta najhuje.
Iz vsega tega je razvidno, da imajo železničarji kaj malo pričakovati od tistega rassodilnegs odbora. Da bo v njem večina že-)'zni&kih zagovornikov, aa to bo ^ gledal župan in želesniški ms trnatje. In če je ne bo, bodo pa že lahko premotili in premamili de Isvake zastopnike, da bo prav si družbi, s slabo pa za železničarje Harsodilnim odborom, ki so pod vplivom kapitalističnih mašin, ni
""»i zaupati. Rassodilni odbor bi moral biti popolnoma neodvl *o in nepriatranaki. Ia v takem •lučaju bi bilo potem šale upati, <1* bo vsaj nekoliko pravišen do
* delsveev.
Boj proti prohibieiji je vedno večji. Illinoiška iegialatura aa je razdelila v tem boju; nižja abor niča je glaaovala sa odpravo pro hibične postave, aenat pa je skic nil, da poatava ostane.
V	Kaliforniji še vedno mučijo stavkujoeo delavce.
Stavka eeatnošslesniških nam.-ščeneev v Chieagu je končno od-vrnjena.	.;
Na Bolgarskem je sadivjtlt civilna vojna.'Jugoalavija mobili sira četa.
Anglija in Franeija gresta ved no bolj mnmm*' •
Francozi ia Nemci se sopet pobijajo v Poruhrju.
Spor med Anglijo in Rusijo ss porsvna na konferenel.
V	Lozsni se ne ganejo igkaaor. Pri volitvah v Turčiji ao snaga-
U kemalisti.
Kitajski predsednik je pobeg* nil is Pekinga.
»■il"' i '
LJUDJE, POPRS|f VDARI PIJAČI, SI SEDAJ VDAJAJO eiZDALJIROLJ NARKO-TIZMU.
f senatu.
* 5* tmeževa
* ■
«a pa je bila poražena Predložil jo je bil aenitor Markg. trinajst senatorjev sovalo za preklty 82 proti; trije so se zdržali glasovanja, Stirl% pa ni bilo na aejl / • J 4 • Jlokrači-Aoslai^^|J(bornici
niso dokončali svojega dala. vili le niso dokra ja aukaške
je prohibieiji kapitan Hngh Lua- ^JL^E^o?6 ^
POROTA JI 1KBETJRALA.
Atlantic City, N. J. — (Fed Prest) — Rnajst porotnikov — moških in trt ženske — se js tukajšnjemu sodniku CU-*** Petittu, ki je zapovedal po-r°1'. da mora glaaevatl za krivdo vdeve, ki je bila vriena lf •tanevagjfc bo jo zaostala • sta-J«r»no sa en mesec, ker je lel ^'ns v bolnišnici. Porotniki so "prostili ia sodnik js rohnel l "jimi, da jih posti sapreti Udi taljenja sodišč s. Porotniki so * zapustili dvorani f+ ,Uft) »> m s klobuki naokrog med bi nabirali prispevki ss
EDINI SŠD PROHIBICIJE SO ZLOČINI.
Volsteadova postava ušlo mftadoš zločinom ia rMtola v naročje
Wakhington, D. 0. — Razbrzdan oet in moralna propalost, k presegata raz bradače in nemoralne čase kapitana Kidda, pripiau-
vrnil šl potovanja Žirom JSdralenlh držav.
Zločini so se nssplolno pomnožili, je dejal kapitan Wllloughby in uveljavljen je prohibične postave je Hrom dežele Čisto navadna farsa. Edini uspsh, Id ga je dosegla prohlbieija, je le, da js sedaj žganje dražje in slsbše.
Potovajif po jugu in d m p i h krsjih v Združenih državah je bil kapitan Willoughbjr v stsnu opazovati delovanje suhe postave v raznih občinah, -
Njemu ss zdi uveljsvljanje pro-hibieije čisto navadna faraa. Kakor isjavlja, delajo javni uradni-ki s tihotapci roko V »oId' Dežela je mokrejša kakor pred prohi-bieijo, zatrjuje omenjeni kapitan. Prohibične poste ve so delovale ravno ▼ /takratnem emislu. Pija-nost, roptojS, umori in |>iritetv* vse to ss je povečalo in pomnožilo v veliki meri, pravi kapitan.
Po izjavi detektiva Pinkertona je priplaatl 60 odstotkov zloči-aor, Id so se pomnožili sedaj, sprejetju suhe postavs.
Mladina sa aAdaj prav malo smeni sa poatave, ki jih delajo ljudje, in če oetane prohibiftna postava še nadalje v veljavi, a irpne priti čas, ko ee ne bo maral nihče ravnati po delelaih in dr-(Dalja na S. strani.)
Mučenje delavcev v
ar lila—III
MmtnMJi«
▼ Los
Spodnja postavodajaa _____
jt sprejela 0'QHradyjerft predlogo
i <i. j■ * _ -ji", posta jjuaivvu v oaioonsv.
PROHIBlOVO VPRAiANJS V-TEONE BITI VOUUIO
Springfisld, m. — Zmagoslavja je bilo v torek lepo razdeljeno illinoiški poitavodajj na ob« plati, na mokraško in aukaško stran.
Mokrači ao smagali v ski zbornici, suhači v senatu.
In kakor stoje ssdaj politične stvari v Springfieldu, utegnem« imeti prihodnje leto ftopet prohi bično vprašanje pred sabo na političnem krožniku. Volilno ge4e bo najbrš prohibicije.
M okraska zmaga ie presenetile suhače v poslanski sborhici. beralcem ae je poarečilo suapensijo hišnega reda, in io omogočili drugo čitaaje gradyjeve zakonske osnove, ki htevs, aaj bo vprašanje o cu državnih probiblčnih dano prihodnje Isto nt glssovsnje.
Poslsnci so glasovali s 7S proti 70 f lasbvom. En glas je bn vel, kakor' jih ps zshtevi ustavna ve-čina.
I m STAVE mSEOnp
Washington, D. C..— (Ped. Prsaa.) — StstistiČui svedenec Roger Babson poroča v avojem najnovejšem buletinu, da i>o-vprečao je danea 100 stavk na meeee v Združenih državah. Pred enim letom je bilo 59 štrajkov. — V zadnjem buletinu je porodit da js 884 stavk mesečno. — Ta meaee navaja "T7 novih atavk, in alesr 85 v Novi Angliji, 87 v centralnih državah, 10 na srednjem zapa-du, 8 v okrožjih Roekjr Moun talna in na paeifičnem obrežju ter T n«	;
NAJNOVEJŠA RUSKA NOTA ANOLIJI.
■erj«tl w ifnjrt MIH toikt
] kavrgU V^r
London, 13. jun. — Zadnja ruska nota je bila včeraj objavljena Is besedila te note je Misvidno, da j* sovjetska vlada sprejsla štiri salitovs Anglije, dva pa je sa-vrgla. ;
, Sovietl so sprejeli točke rflede ribiških prayie ob obrežju Hu^ raarska ia gleda odškodnine u dva angleška državljana, ki sts bils
CIVILNA VOJNA NA BOLGARSKEM.
Poročila o položaju »i nasprotujejo. Braojavka is rasnih virov sporočajo o mobilizaciji bolgarskih kmatov proti novim dikutorjom v Sofiji. StasibuHtki s* la ni podal. V spopadu mod Bolgari in Srbi ja bilo nakaj uNMh. Jugoslavija pošilja četa g italijanske hm)« v južno Srbijo. Poročilo novo bolgarska vlado.
usmrčena v Rusiji; Umaknili Nkravnostna ^raUlena ^	f!
LosAngele^CaL~(F«i.Pf^Si) — policija v Um mestu nn.talju^ s mučenjem deUveev ki so bili aretirani ss časa pristanlščne stav-ke v Sen Pedru. Okrog slo sta*, karjev kukajo vsak dan v celicah v katere napelje jo vroše paro
Kaliferaska podružnica raije sa •'nrambo ameriških eivilnji svobodščin je napeU vae aik, da reši ta nesročnike is pesti podiv-jenih pelieijotov. Podružnic dobiva nora #lane dnevne. OpUO Maelalr ia njegovi prijatelji prid-bo sodelujejo.
Ckiesgo in okoneat V petek Jmoo ia vroče. Julal ritfovt Temperatura v zadnjih 24. prah najvišja 70, na^išja M iaide ob §01, zaide oh MM,
etek jako
Preden bodo v stanu reči, da so dosegli popolno smago, morajo
ctrkvenih procesov v Moskvi ia saveso vzajemnega ne Htavaafi^ Nočsjo pa sprejeti fohtev sa vse odškodnine in ss odpoklic Raskolnikova in dtunijat-Iksga is Psrsije in Afganiatana. Zadnja dva sovjstsks poslsniks sts 'obtožens v sngležkem illtima-da vodita propagando proti diU Britaniji.
rda. ^ ČiČerln^odgovarJa Angliji, da zadeva propagande se ima rešiti na konferenci in obto/ens zs
še predretl s tretjim čitanjem O*-'	h9mg,
Orad/jave predloge ter to položi ti sensiu na pra^.'Potcin moreje šele gledaB, kako jo bo^orazH subi senat
tedaj, ako as jima dokaše ,da sta
Fiasko trgovske 'M zbornice.'
Njen novi dom grade aaijski dolaroii ; _ . /
Washington, D. C. — (Feder. Preaa.) — Stopite bliše, bratje, ln smejte ss trgovski sbornici 1
Ali M ^pominjgjttul Vakjnlm hrupom je ta, dslavstvo sovrsžečs organizacija naznanila v prej iujern letu, da zgradi svoj noVl dom v Waahingtonu, ki bo ptal tri miljons dolsrjev, ampak zgrajen mora biti z ncunijakimi delaveif Niti enega organiziranega delavea ne ame biti sravan, you betebal linijski dslavei da bi sidaU mogoč-ni hram, v katerem se aasUaijo trgovske zbornice vse dežele in is katerega se bo vodila velika vojaa soper unije t Nikdar ne 1 ' ( In kaj ao je sgodilof Poslopje rssts is U1 ^ 90 odstotkov dela v rokah unijekih deUveev l Ali ni te strašne f Zbornlčarji so kajpada iekali
a>dbeaika r abeolutno odprto vaieo, toda takega, ki bi jim mogel garantirati, da lahko postavi palačo bres unijekih delavcev, niso mogli dobiti. Knostsvne zato as, kar v stsvbinski stroki al toliko skebovl Zbornlčarji so torej atali pred dvesu alternativa aut »U najeti unijake delavce la urediti ali ae graditi. Ker pa bolšjo Imeti hišo, ae se morali ed-ločiti sa prvo la požreti grenko pilulot ...	*
V ILLOfOISU n ROKO MI
u porotvio.
Sprlagflsid, DL - Najmanj is dve leti no bodo ženske pri f mi v Hllnoi4kr perote, ker je
•«' • •	—r	•
Belgrad, Jugoslavija, 13. jua. — Romunija in QrŠka sta začeli !>oliljati vojaške Čete na bolgarsko mejo.
13, jun. — Situacija v Bolgariji je is vedno nejaana. Po-ročila ai nasprotujejo, da je kaj. Novi diktatorji v Sofiji, ki ss ime-mi jejo M revolucionarja", poroča-joJJda je vae v redu, Mtamhuliskl bo vaak čaa ujet in drugI voditelji kmetov ao deloma Is aretirani in drugim sq vojaki za petami.
P+rotUa la Belgrada ia drugih virov pa govege, da je Stambuliakl še mobHisiral 100,000 kmetov-pro-Ktovoljeev ln nova vlada v Sofiji ne bo dolgo šivala, '
Paril, 18. jua, — Tukajšnja bol-garska logacija poroča na podlagi uradne depeše bolgarskega poslanika Daakalova v Pragi, da jo 100,000 prostovoljcev le mobilisl-ranih na BolgnrNki iu in U armada nepreatano rsste ter ss priprsvlja, da kaanuie ulnrpatorje v Sofiji. Prostovoljske čete so zsprle mejo ia oklsniis Sofijo. Dsskalov, ki je dlrsktai zvezi s Vsrno, Črno-morskim pristaniščem, ja poaval pariško Ugacijo, naj sago qzlrs na ^'novo, nepostsvno vlsdo" v »o-fiji, katsra ifctojl le -'Ueščire pustoM^, * uL ^ - • ' I
ttajb ljudstvo ap prisnsva nove
vlada i« Sofija jo iselirana od ostale dešele. . « . ? J Atene, Olika, 18, jun. — Is So. luaa ju prišla vest, Js sn ae bol-
kaj akrivila. Olede odškodnin	» ;fbsk<ml
pravi Cičerin, da ima ruska repub- ^^ blI'u »tromiee in štirje
lika veliko večji račun sa Anglijo, ki je podpirala beU armade lata 1919. Cičerin tudi predlaga, da se rusko-sftglciki trgovinski pogodbi doda nova točka, v kateri ss Anglijs zavele, da ae bo Ml pod-~ i nobenega protirevoluelo-»ga gibanja protj, Sovjetski Rusiji.	, f; ;"
Angleži se v splošnem ssdo-voljni s ruskim odgovorom in vsa nevarnost prelome je minila.
Irsskksrtsvs psrašNs
H ^ffMP^e.
Moskva, 18. jun. — Senator S. W. Brookbsrt U Iowe je v JToskvi po dvojni misiji. Plhrlč js njsgov odkriti resaieo o letošnji ruski letini In ksko bo vplivala n« ameriške farmarje, kadar prida ruska pšenice na evrojaki trg; 'Irugi/ bole proučiti kooperetlvao gibanji, v Rusiji
Brookbart js na svojem 700 mi-ljnem potu od meje do Moskvs "pa/oval ruska polja in je pivpri-čan, d« bo letina zelo dobra. Zdsj js uverjea, da so bita perošila, ds ruaki kmet seja le toliki kolikor
overim," je rekel Brookhart v M^nikvi, "Ameriški farmarji bodo Polteni s Rasi neglede na to, da bo isvos ruskega lita znMal Toda Amerišeni isvalamo le deset odstotkov vaegi pridelka."
I
Carigrad, 18. jun. — Prt volit-v«k poaleneev v aaredao sbapHI ■o, ki se se vfHle všersj, jt gsla strsnks Muetafe Remsls paše s veliko večino
18. jaa. — Mirovne pogajeaje • Turki so Is v*lae ae TofSkl pre«i vojni dol-
Peking, 18,
jaa. — Prodaedolk
H^NiU
Cele ajagov.),
mmmm
•e Kitajske jt la
■daj
AN6LIJA IN FRANCIJA STA DALEČ NARAZEN.
Boldwia ss
rsjevtmu ultimatu. — Novs represije v Poruhrju. $
London, 1:1, jun. — Vss da ne bo sporazuma m«! Anglijo lu Frsneijo, niti skupnega zavezniškega odgovora na tuhtajo ponudbo Nemčije, Baldwln tt vsak dsn potvttujev s svojimi ministri in ssstaakl s trsueoskim poslsnl-kom ao nt dnovaam redu, toda uradni krogi Izjavljtjo odprto, da Anglija nikdar ga sprejme Poln-carojeve zahtove. Polneare uamretl zahteva, da asvesnikl prisnsjo Fransiji prsvieo zssedbe Ruhra iu skupno informirajo Nemčijo, ds no bo s njo nlktMh pogajanj, dokler ae preneht • svojo pasivno reelsteneo v Poruhrju In Porenju. t Neki višji uradnik angleškega zunanjega ministrstva js rekel KI,O/ I; "Dorim ministrski pred. sednik in mlniater sunanjlh zadev Curspn storita vas, kar nil«
bo titglt*
ilO*e|?o kompromisa, n« ška Ueda nikdar sahtavtla td Daakalov ja tUdI javU, da bol- Nsmšljo, u«j preneha a pa^vno re-
listeaso.''
Akt ss sedanja raagovtr, Frsncrtjs Mbijejo, bo skušal stopiti v svesfi jctji v f vrli o, da Anglijs . r ssčnets direktno pogsjsnjs t Nemčijo/ V'
Duesseldorf, Nemčiji, 18. jtin. — FranconUl vojak in dvi Netnee PS^rsj ubltt v Poruhrju t trd ji Nemeo je umrl st rsnsmi. Ns Aeleznicah so se pripstUs Itlri eksplozije Hsbotiši in nemiri Bi*
Bolgari so bili ubiti in osem rt njenih, medtem ko imijo Srbi štiri rsnjene, Bolgsri so hoteli preko-r s e 111 mejo ps so bili odbiti.
Vss ksls, dt novt vlidt kontrolira Is SofUo, medtem ko Btam-buliskijevi pristaši kontrolirajo poiieielskt distrikte. #
Belgrad, Jugtslavija, 18, jun. — Begunei, IS pribijajo is Otribro 'l^priaaša^o noviee, ds se js ti plotffllMfc ^organizirali; "šolti gariia", ki podpira tftambuliakega in protirrvolta soper Ctnktvt ji' v polnem tira, OSoroleal >metje eo y b«K t fašisti yverno od Sofije; kmetske čete zmsgujejo v DuklM.
Belfrsdsto listi so dobiU poro-lili t spopsdu msd Hrbl in Bolgs
ri v dolini ob reki Strumiei in 14 mož je bilo ubitih ln rtnjenifa Ciuerilske tolpi so sktivna po vsej Bolgariji.
■Mtmbuliakij' vi pristaši ao mo-bilizirali 10,000 kmetov v okolišu Plovne. Aleksander Boter, bivši ffredsednlk eohranja (bolgarski
Cirlament) In Nadeljko Atanaaov, vši minister komunlkacg, sli oborožili 7000 kmetov v okolici Ridomlra; poslsnee Tomljsnov orranizlrt kmete neokrog Sofije. Htembuliaki je le vedno v Slave viel in bajs Že Inm okrog sebe 10,000 ksiftov,
Rslgrtd, Jugoslavija, 18. jun. — Krti j Aleksander, Id je tt pbiaku
rs bi zs Isstao porabo, neresnična.. v -| «Jaz aem farmar in vem, kaj « ........... •• ***** ^
pol«/n)a v Boigiriji,
Kabinet, ki ji sboroval malone eelo noč med pondeljkom ,ln tar-je zaključil, dt ae takoj fetoreirirajo jtgoelovanake šota ob maeedoaekJ meji. Vojaški enote ob italijanski meji so nt potu v jalno Srbije In vss železnilki pro met v savski dolini as js umsknil vojaškim viškom.
Atene, Orlka, 18. jan.-Sed««* mm mteedonskih komltašev, groznih hribovskih gterileev, |s prodrlo v Sofijo, kjer zdsj teror i tir^ preMvtlee. Tikt poročajo is Molma V t
Sofija, 18. jat. — Stsmbuliski-|ev rebrn je padel najlf rodi tega, ker ae je Stambuliakl hotal M poetavti našit pota**" it peatati diktator. Vodji kmetav fe ztdnjo srede brs«jawio po* v al (Delje M % «traai.|
M
rsšdtjo po vsem saaedenem terl-
toriju.
Francoz je bil ubit v Reekllng« biusenu, ko je lel nt strslo. Pozneje so I^Vsneosi ubili nskegt nemškega sivjlista v istem mestu. Drugi Nemec je ItU ubit v Dort-mundu*In ravno tam js umrl tretji st rtno. Frsneoti ao rsnili 84 oseb, ko ao strel jsll nt Nemte, ki so Mil po prepovedani nočni uri nt isitl.
Kakor so poroča, nameravajo Fraattri poostriti reproeijs v Poruhrju in drastične ntstopitl jfrotl ■HHHlSS«
SRRATOR SPBBOBR PROTI
rUOI »ARODOV.
WtAingtot, D, 0. — Heastor
s,l.len P Mpr■i.err, ki. je f>\\ edin tijmllejlll Him% v snsnem boju proti ligi narodov, ss js prav-ksr vrnil s svojegs trlmesečtegt pottvtaji po Vvropl. /-pifettr Hpeneer js t mil Bi* , nitorjev l^odgt, Bortbt, Watao* nt ia drugih, ki vstrtjsjo pri tem, dt pe mori mednarodno so-dlššt popolriomt loč)ti od liga aa; rodov, predet se mu ntj pridrt« * žljo Združena drltet,
"Bvropaki narodi prištnitji sedaj amevatl, ker bi morali t meti le dolgo po|»ej, in sleer tt, -la iS ns bodo Z<1rtšets drživa aiktli nrldrušile ligi nerodov/' js rokei senstor Hjieteer,41 Ob vss* nosti ligi neg s dogovoct niso dobre st to dežele,
*fr Eerope sem se vrnil prtv-kar la sem rovno takt ntaprolea ligi kakor vsakdo % Združenih dr-žtvak.%
" m, . i i m m
. *	k :' iv
FLORIDA V OKOVIH KAR VAJSTBOM SURR POSTAV«.
Fk. — Najet roš-MH6B5|8lleve. ker' jlk je taimelt Floridi, slepi s dnem 1, r veijivo. Kršetjs prtbl-rn pe tem ditamu ksint-vtti s priailoo ječe,

PBOSVETA J*™* cot<
Glasovi članov 1* Čitateljev
P. J.
r
•tokrat j« bilo fte slišati ds se dolnje as to v Miliraukee, Wi«, in ▼ Ch.vniro jt Koliko
00 narodni domovi V Ameriki da-a«, to to eenfei la oni, ki liri t krajo, kjer ae je atvsr rrltla in pnila de ureaničonj*. Da pa ai je mogošs govoriti malo obilna* ja oatvsri, moram pripomniti, da mi je natančno znano kot začetnika in pome vate! ju 'pota' li občo korlet naroda v Um elučeju.
Ljudje imajo navadno razlila« naeora, mialeč, dar mora biti atvnr
TU postajajo Trote pod Uvmoftortmi nogamL Dvoje znamenj (o pripoveduje. Mussolini ja uvede) asa- na etraake brez pomisleka, da na* turo sa tujezemsko korespondenco. To je znamenje, da ^fJffjj^JSZ* italijansko ljudstvo postaja trezno In da se je naveličalo fsiizma. MussoMni skuta to prikritI zunanjemu svetu In -	c, f a t -
. . '	~__. - . u. _jetja. V takem slučaju morajo iz-
uvedel je cenzuro« ireprecm noče, aa m zunanji sve* ^^ ptedsodki. Tretji ao
.............." zopet taki, ko pride! v dotiko *
njimi, eo jako napredni in lepo govore, kako delujejo, ae k vali jo, koliko aa napravili aa blagor naroda, kadar pa pride prilika, 4* bf Oe imelfaejansko Ukazati, aa nekoliko uric žrtvovati'V tS », takrat pa ae "zadržani,' posleni," "bolni" in izgovarja jo aa, da niao zmožni. Takih ia enakik lastnosti je zelo mnogo, ld jih aoraao imenovati le nale sla bosti.
Prvo vprašanje — denar — ja najtežj* m katerem ae vedno ustavimo in obupamo^. Treba jO dobre volje ia veliko potrpljenja, da aa narod združi, ko je veak po-umetnik cenjen enakovrednim po članahih predpioih. Delovati je treba a združenimi možmi a pO svetovanjem za dobrobit v skup-
■ M .H J ^ J|J IJM I nem naprodku. Ako jc to doaeie-
saradi tega podjarmiti tuje dežele« Do tega lma Italija no, ni dragega vprašanja, kakor
ke:J#	u E^^st tudidt
To so fraze, ki lahko savedejo le one**, ld ne pozna katere,. je lahko dobiti aa fpamer v Italiji In inteligence njenih državnikov.
Tik pred vratmi Kima se razprostira CampagAa di Roma, ki je danes navadna močvirnata puščava, katera stali hudodelcem za skrltilča in bogatinom sa lovišče. Dolga je 185 kilometrov in n« najbolj kirokem mestu meri 70 kilom. Tli raasaja zdaj malarija. Ob Času starih Rimljanov so se rasftrostirali po nji cvetoči vrtovi In krasne
Slive. Ob Času rknljjhskt republike so stala tukaj mesta »bij, Fiderna, Veji In drugi mali trgi in vasi Nekateri trti so se obdrlaH celo do srednjega veka. Vojne med italijanskimi baroni in avignonskl papeži so poipeftili vpro-pastenje U krasne pokrajine, ki je bila nekoč žitnioa Italije. Zdaj rasU na tej planjavi plevel, na kateri posamezni
«rjl pasejo na pol divje črede. Ta mt zdaj lastujejo anski bkroni in rimska cerkev. Južni del U nekdaj rodovitne planjave je poznan pod imenom Pontlni&ka močvirja, ki ss razprostirajo o<l morskeg* obreftja pri Net-Wm do Tettacine.
■tej pustinji pravijo zdaj Italijani Argo Romano, kar toliko pomeni kot Campagna di Roma ali Rimska njiva. Ime samo pove, da je ta svet rodoviten in de bi bil kana* liziran in obdelan, da prehrani iUlijansko|Juditvo.|
izvedel o dogodkih v ItalijL Ampak to sredstvo ae bo pomagalo Mussoliniju, da prikrije zunanjemu svetu po-lošaj v Italiji. Kar zunanji svet datf* ne lave, bo izvedel jutri al! po jutrajlnjem. Cenzura ne bo odvrnila tudi pri* hajajočih dogodkov v Italiji, ker jfh odvrniti ne more.
Dogodki «o posledica vzrokov, ki Jih' povzročajo. F*-iizem je vzrok prihajajočih dogodkov in kdor hoče odvrniti dogodke, ki morajo logično priti, mera odstraniti naj-prvo sanje vzrok — fašizem.
Nacionalistične fraze lahko omamijo ljudstvo za ne* kaj časa, ns morejo pa nasititi seetradanega italijanskega ljudstva.
0 tem pripoveduje jasno drugo znamenje att fraze,
l katerimi misli Mussolini potolažiti prasne želodce Ha* lijanskegs ljudstva, ki so pričeli godrnjati precej na glas. Mussolini je izjavil, da je Italija preobljudena in da mora
Italijanski državniki so kanalizirali ta svet doadaj le pri čaši vina v gostilnah ali pri čaši črne kave v kavarnah Ako M bila v njih res kaka porcija inteligence, o Meri je pripovedoval Mussolini, tedaj bi bila Rimska njiva Že sdavtisj pod plinom in na tisoče italijanskih delavcev bi dobilo dflo prt osuševanju PonUniškega barja in kanala sacijl planjave.
Tako pa leil svet pred Rimom neobdelan in Muesolini adihuje, da je Italija proleUrska dežela, ki ima veliko in-teligence, sa to mora pa podjarmiti druge narode.
Slaba mora biti res ta italijanska inteligenoa, ako ne spozna, da ima pred Rimom veliko zanemarjeno planjavo, U M lahko prehranjevala vse italijansko ljudstvo, pa ae ne sgodl ničesar, da se ta planjava spremeni v cvetoči vrt in krasno polje, ampak ljudstvo se naeičuje po svojem nrinJetrskem predsedniku s frazami o novem podjarmlje-vanju tujih ljudstev.	N
Italija je seveda proletarska dežela. Miljoni In mi (Joni gredo vsako leto sa militarizem In marinisem, med tem ko ni denarja v državni blagajni aa izvršitev nujno potrebnih kulturnih del v interesu prehranitve Italijanskega ljudstva.
Ako bt bili miljoni, ki gredo v marinisdčne in milita-ristične svrhe v Italiji porabljeni aa osuševanje Pontlni-škaga barja, sa talltiviranjo Rimske njivo, aa oenovanje cvetočih kolonij v Tripolitaniji, bi Italija ne bila proletar ska dežela. Pa tudi tako duševno revne inteligence bi no m. A.k . P _ . Imela, da bi verjela UuMoliniju, da podjarmijevanje tujih
narodov prineee Halijanskomu ljudstvu blagostanje. u> vrnjenih od aačetka stdanja Mussolinove govoraaee pričajo, kako vroča mu posta- P* do daae. euooo i« jajo tla pod nogami, ako se poslužuje takih argumentov da
nifc— Opetoveno v poro*'j lik iz slovsaahih .n o napredku nalik pod pornih ali kulturnih drafttev in sadnje Čase a pogoeto tu In tam kak klic za ustanovitev
VETA
aha M pri tajnika 8. N. D, kate ri j* stalna v stavbi 8. N. D, tu di kot oekrbnik.
Ker ja scaona za plcee radi bli-žajočega ee poletja pri kraja in ae alovensko In hrvaško občinstvo Seli malo razvedriti ob avojik pro-stih arah v proeti naravi, sporo-čem vsem rojakom ia nafte in bUi-njih sloveaakik aaaelbm, da priredi društvo Slovenski narodni dom evoj običajni letni piknik aa rojaka Jafeovi farni (ČrgaaoOl
alovenakih narodnih domov. Č*	v »^J? dne	t
t, to je aa 22ti cesti, farma sa-pedno čez železniško progo. Vab-
Jjeni ao le enkrat vsi Slovanri in Hrvatje ii naaalbine, da se toga piknik* udeleže. Za točne postrežbo ia obilo zabave bo dobro preskiMjeno. Z združenimi moči mi vai na delo u Slovenski narodni doal v ; -
Mej naalov ja aedaj na 424 — lOta cesta, Waukegan, 111.
Ob sklepu vaa pozdravljam a geslom: Naprej sa Bfovenakl narodni doal — lfathias 0. War-aek, tajnik.
Umeliu definitivno rešenih načrtov. Ob takih prilikah ae savoda tupataa slišijo zsniŽlj^i iarasi, a to le od ljtidL, ki ao nasprotni, da bi njih laatai narod prišel 4o boljše bodočnoati, teraso sato| da bi bil vodno zaničevan in izkoriščan. Takim ljudem ae moremo kaupatj ničeaar.«	.
Kjer m naleti na take sspreke, si al treba jemati v Obzir, teavaČ vztrajati in delovati na-
S roj, savadajoč al izrekaš NarO-u, kateri mi je dal llvljteje, ja dollnost aojs in vsakogar, da pomagam napredka.
Oaanil bi lahko še mnogo več, pa radi proatora v listu nočem, ker se morda moj dopla zakasni. NaveaU ml je le glada delovanja pri nslsm Slovanskem narodnem domu. Minila je doba presnova-nje desetletnice. V ts psmen moram israsitl v imenu draitva Slovenski narodni dom vam društvom, ki a aodelovsla ob čaas proalave aa Slov. narodni dom, k\A zahvalo. Tsko grs priznanje Slo-
Oleveland, Ohio. — Ker ne maram noaiti grdega imena 'skak', aa zapuatil keapo Tkomaa, W. Va. Imel sea tam prilično avoje posestvo, kateaga aa prodal sa beraško ceno samo sato, kar nočem postati 'iksb'. t*odal sea H S trebuhom za kruhom V Baltimo-a, Md., dne }. maja, kjer pa ni-am dobU primernega dela ia a tako napotil v Cleveland, Oblo. Tu je dela dovolj valu vata, torej tu oatanca.
de vel asojik sobojevnikov je, a katerim ara vstrsjsl dolgih
Ctnajst mesecev v borbi U is-ljianjc dalavsksga položaja na Thomasu. Pri odhodu a Thomasa sem izročil društveno pamolsnjs) 02. predsedništvo in blagsjailtvo sobrstu Josephu Mlskulu, ld je vse rede volje preval in tudi obljubil, da bo vestno ispolajeval svoj poal kot unijski mol.
V "Pravsti" s dne «. junije št 182 am pa opasil aojs ime; da sem predsednik in blagajnik društva, zraven mojega pa ias tajnika. Kdo jc aedaj. tajnik pri tem društvu t Gotovo eden onih, ki bo bili isključeni od društva št. 29 v smislu pravil radi stavko* kaanjs le pred nekako.sedmimi maseei. Sedej pa je njegovo ime poleg mojega kot tajnik društva. (Vsnkafrai jo, kako da ja U i* voljen-aa tajnika. — Hartia Pa-kol
Ževalaemo klubu, posebno hrvaškemu temburaikemu zboru 'Pro* sveta' a tako veliko žrtvovanja. Hvala tam poaamesnikom, ki a karkoli Žrtvovali v U naacn. Po-abno a ai je sshvsliU slovenskim šenam, katere a vedno pripravljena kaj storiti v korist Slo* venakege narodnega doma.
Želel bi, da bi a vai bratje in sata delničarke a podvojeno ai* lo avali a agitacijo Slovenskega narodnega doma. Apellrem na va ekofeasko rojake, ki ša nia Aeln arJt da aešejo po dalaieak in a sštedajo, de šc ai prepozno pestaU Član ali šlsniss Sle venakege narodnega doaa. Otraejo nal a t kate Masne miell, da bi bili praslraal od člaaatve 8. N. D. Misliti je treba samo na to, da je stavba agrajena v koriet celega naroda ia ako je abtnost v naselbini, a da aaogo napraviti. Treba je aaao malo doba volja, po»taU lian S. N. D. in priri aa aaoešao a jo vsaka tatjo nedelja |>opol«ln^f<>magaU a dobrimi aaveU a dobrobit la deaego el-l>v, ki jik ime draltvo neve<l«ae v inkorporaciji.
Da sta odbor ia Ueastvo rržila
»lanom js
bilo
ns obrratik. Toraj kadar šalite kupiti delake,
Wyano, Pa. — Pri nas js delo vsski dan, zaslužek pa js odviaan
od delavca In proatora f Če imal srečo in dobiš dober prostor. V slsbem prostoru tudi dober dels-veo mslo saluŽl. Slo vencev je tu 21 družin pa kakih dcaet peČlar-jcv., ki m prav dobrot ssstopimo med seboj. Drugi naaljcnel a večinoma Poljaki in nskaj Italijanov je. Zapaleni amo večidel v premogovem rafaniku.
Zadnji teden a je naveličal živeti nek Poljak, pa si je pognal krogljo v molgsnc. BU je ns mestu mrtev. Kaj ato, aj je dovolj Poljskov, če m jih miljon poatrs-li, pa jih bo šc vedno mnogo vol kot je na Slovencev.
Prav pridno beamo "Prosv* toM, Iz keterc a nekateri dppisi as v.poduk, nekateri pa a same čenče. V itev. 130 sem čltal *od nekod' glede Kristsns, ksko dober je u dclavoitJb pač tako, da delavce ne more blU bogat od dola, Če družil nič na Sna, pa naj le tako dela, da al obrabi roka do Himen. 'Črni dljamant' le k opijem 34 let, pa la nisem miljonari ali dragega nimam kakor bolne ude In golo glato. Dragi pa a lepo okoli vozijo in Imajo doati vas* k'"
Pa ne sama rudar, vaak delavec, tudi črkoatavec, ki vadno dela ia nM dragega kot dala, ne mora obogateti. Kar Metali jo komaj a sproti. Pa pojdite male pogledat tja v Nevr York in vi-dcM bosta, da je Irkoetavee bankir in mUjonar. Rad bi vedel, kja je tlata newyorlka liga In kje U-sta zlata kn^ga, v katero amo sa-pisani a zlatimi črkami. Morebiti bo tudi v Chlesgu kmalu iraala kaka banka, pa bodo laall dragi zlato knjigo in ne ml, čeprav je mi plečamo. ta drugI bodo čitali alate črke.
Tako ga svet. Kdor sna, ta zna. N'ek4o U prida, pa pravi, da ima la aa prodaj, dragi H premoti s kakimi 'feri'. tretji slepi s kako 'alafe' veHSlee in par po bervenlmi uhsai Itd. Pa vai dobro »vije.
Zato pa je tab^bHi previden. Peei«^ od kekCaoate kupiN ia kai da as r>ljufaal. Pa-pozno js zvoniU, ke že teše pobi
Poodavljem va ,4PreeveaM la Uera
kij mhll mntMski m-
® nhmhi«
P. 0. (Federated Press.) — "Pripoznsjte Rusijo!" je jedro poslanice, ki jo je princesi senator Burton VThecler is ■ontane v Waehington.
'Ce bodo Združene države čakalo aa padec sovjetaks vlade, bodo morale čakati le dolfro", je dejal aenator. "Zaa bodo morale priposnsU Rusijo pajalislej.
"Sovjetska vlada bo obeUla le jako dolgo čaa. Razmere se ne alabšajo, nego popravljajo vsak daa. Klkjer no aUMte na Enakem vorlti o vladnem padcu, alti ae sad tistimi, ki a jI assprotni. Samo med Rtiei izven Rualje, in aiccr Rusi na Poljakom, V Nemčiji, Franciji ln po dragik deželah Čujete kaj takega, in v njih alalaju je lelja mati takih muli.
"ISa sovjetsko vlado sto jI rde-čs armada, satoješs is 600,000 dobro oborolenih mož, ki so pripravljeni tudi narptl a sedanji režim. •	' j
"Rusi nisfc nezadovoljni s svojo vlado. Se nikoli niaem videl ljndi, ki bi gojili vel npanji. Cč-lo tisa M a služili, pod atero vlado, radi prianavajo, da bi aa prišli radi pod stari rdim, le bi tudi mogli.
"Na daa prvega mejnika sem videl v Petro gradu demonstracijo, ki a je jc vdelešilo najmanj 200, 000 molkih, ženek 1h otrok. Peli eo in paradirali. Če al jim sil t obrss, nisi mogel reči, da črto svojo vlado.
"Oovorll zem s ljudmi iz vseh ljudskih slojev in isktllal preu čiti razne fase ruskega Življenja, kolikor aem j& le mogel. Obiskal SOm tovarne tOT govoril S delSV
Vprašan, ali jo dognal, da so ruski delavci saaužnjeni, kakor js bil poučen o tam Samuel Gom-pera, ali ae, ie tenator Whaeler vzkliknil smejaja:
"Zasužnjeni 1 Saj vodijo hfdu-atrijski delavci rusko industrijo ia kontrolirajo vlado. Neumno jo, čc jih kdo nssivljs zs sužnje."
Senator ^ Wheeler bo v vrstah tistih anatorjev, ki hočejo voditi V prihodnjem kongresu boj a priposaanje make republike. Državnemu tajniku Hugheau namerava razložiti avoja opaaovanja ter mu povedati, kaj va lo mu rekli uradniki aovjeteke vlade
"Ti uredniki ao a jasno izrazili, da si šele ameriškega prija-teljatvaja amarlškega priposaa nja," je dejsl "Priprsvljsni |o a pogajati s Združenimi državami glada priposaaaja na iati podlagi kakor a drugimi deželami. Zagotovili so asi, da je vlada pri pravljena poravnati raake legi tiauu dolgove. Ke bi jik pa mogla plašiti takoj in mord^le dol go laaa ae. Ne bi jih mogla ob raamerah, kakršne a aedaj. Ali lahko pa rečem, da ae posneje
pripravljena ščlUd^erUUa pr^ vica ne kti način, kakor ščiti druge. Tako a ml akU tkti uradniki, in jas jim verjamem.
"Šal sam v Rusijo kot ne pri strenski opazovala in sedaj pri| našem svoje ak^učke, kskrini so.
"Stroga eeasurs in špljonaža, to oboje )e sevala nekaj aprne-ga," js aadaljsval senator is Moataae. "Ali ljudatvo čuti, da je cel avet proU Rusiji. Sato mo rajo biti na straži, kakor bi bila vojna. Ia Rusi faaajo mnogo razlogov a ako raspoloŽanje. Pred nosom je Poljaka s 'armsdo a francoskim orožjem in pod Iran oakimi generali, g armado, ki je vakčae pripravljena sa napad. Po ali Evropi a maki monarhi-sti, ki neprestano kujejo in anu-jejo načete, kako bi a dalo aa Ruskem a pet avooti earisem. In v dešeli aml a sovražniki, ki kar preže aa najmanjšo ugodno priliko, da prične a pretirevoiaeijo-narnia gibanjem.
"Napako, ki ja delajo akoro vai ameriški obiskovalci aa R«. skem. je a, da sodijo ruako Ijad Stvo po aslim šarila ia tako, kakor da bi bUa tamkaj razmere teke, kakršne ao pri naa. TI ljudje ae vidijo, da a make navade in raaki aaašajl popolnoae drugaš al kaka naši, niti ae razumejo, da sadijo narod, ki jc bil stoletja la stoletja pod pete aajkajšeta zetirenja. Na tisoče la tiaošo Ru av ja satraatega le vedno primitivnih. Če M vaa to izpoaali, M umevali probleme raake vlade ter simpstisirali s njo, ko Uaa ven dar rešiti silno ogroa,„o .n neznanske težko nalogo, da bi ji motali polena |hh| Mer jo Sfclijill."
JKTRTKK, 14. JtJNUA. i%n
Pravila zt diplomate,
Mladenič, ša hočeš biti dobep diplomat etare šole jo pred.uv^l avoje doaavine v tujini, ravnaj. po sledečih pravilih:
Olika je prvi pogoj diplomst.ki karijere. Obnašaj a dostojno; n« glej, kako a vede zverinski ta-
i®®-	J
Ampak pravi diplomat zna raz. ločevati oliko in olike. Ksdar j« v družbi diplomatov viaokih iil
-	kakor je naša —je katulir p,, ve vrste, de pa zablodi med taks-zvene diplomaU nižjih sil, j,. ko sirovina braz aranrn in greh*.
Ne pozabi, da atojiž visoko nai nižjimi eilami, čeprav so morda velike, zato a ne uči njihovih vulgarnih jezikov.
Pazi na baadel Slovar u di-plomatc ae pozna beaed: moro-ženje, mednarodnost, proletarUtl in drugo navlako a vrste.
Kadar sediš med diplomati vil. jih lil — kot je naša — ns glej na baede. Nikdar nc rsci lopati motika. Vedno imenuj to rei t drugo beado. Če govorita o pro stitutkah, nazovi to "solidarni antente" .ali "znamenja stabilno, sti" ali "plemenito prodiraj« f*. žiatična misli in akciji - ^ nuj kakor hočeš, amo aiksr m rai prostitutki proetitutka. Za-kaj to ni diplomatično.
Ako te kdo razžali, obžaluj I Ia Če te kdo udari, natavi hitro drugo ltoc. Ker boš koal dva obrau (vaak pravi diplomat mora biti dvoobra*en), lahko nataviŠ žtiri-krat - in to precej podaljia pri-jateljska odnošaje. ■■■
V slučaju, da ti kdo na verjaaij da ai miroljuben, pošlji hitro al-timat kakšni državici, katere u noben vrag ne boji. (ttltimst je vselej bolji kakor naklonjena nev tralnost.) ''^^v.
Noafldobuk vedno na glavi. To pomeni, da ai indiferenten napram vam tujcem. Laac ai čaaj tako, da bodo provocirall. Toliko glede etikete.
Se nekoj glede etikete. Prav! diplomat ne stlaka rok nikomur kakor amo morilcem. Ampak poznaj razliko t aamo tistim moril-cem a stisne roka, ki plemenito ubijajo nizkotne, navadna proU-l tarče, ne pa onim, ki hudobno pobijajo nsa^(coarje, krslje, žkokl iA kapitaliste). Prva povabil os banket, drugim pa pošlješ kontrz-revolucijo ali v skrajnih alučajik (kadar je prladeto krščanstvo ali hinavatvo Velike Britanij«) noto.	y
Noto a važne a diplomati-am. Nobena vojna ne pride bra| not. Če bi nc bilo not, bi morda
—	o strašno I — imeli večen mir.
Note a ne pišejo, pač pa narekujejo, in sicer v takem tonu, da| je mekak odgdvor nemogoč. Ako a hoče diplomat Iznobiti nedlei-nega odgovora, aaj določi tako kratek Ča, da ultimat poteče k prodno je nota prkpela ne svoje mato. Valej pošlji noto, kadsr parlament ne cboruje in kadsr aboraje liga narodov v ženevi. To precej pribllša prihodnjo vojno.
Ako Želiš, da bo tvoja noU zadnja, vprašaj aalovljenca, kdaj je nehal nactonaliciratt šene. Na to vprašanje ni odgovora.
Kopija note je nepotabna. Ca-sopisi te le obvestijo o besedilu nota, Se pozabiš čaa noč, kaj >i narekoval.
Ne brigaj se a parlament, ks-kor da ga ni. Morda ga ra ne bo več, ko postaneš aiv diplomat. Poglej v lUlijol J^I .
Ako koncem konca misliš, ds a moreš izpolnjevati teh pravil, ra-el lopati lopata — in primi zajo ali pa se obesi sa prvo vrv, ki ti pride v roko. Kajti to pomeni, da ai pošten mladenič ln a poltene ljudi ni diplomalja. — Kveljn Sharp/v 'London Dailjr Hersldu'.
PUDSIDimc BARDuro JS KOMAJ USSL mMBSOl
Washingtoa, D. a - Predsednik Ilerding a je a avojo lene ia člani svoje družbe v pondeljek vrnil v Waahiagton na predsedniški jahti Mayflower
Kakor a je zaanslo luaaln pe prihoda v U mato, je predaedm kova dražba komaj ašla salo ve-liki naroči v Leereen. Dospevli ns pomol je dralbs sedla ns sv-toaokU, ds a popelje do kaneš tistega poaole. Ravno tedaj, k" a je jelo vozilo premikati, je 'sage detektiva sadel utrgeni ks^l po glavi Predsednik je stsl nj-no a njim ar a ieognll mords jako usodni neereči a am. da a je pripegail a glavo.
^ Hm . ii^.
flk a.v.,
■•■ FJf
PROSVBTA
maOki dojita lisiOjb
!^u0obdten	SSut
prt KnjUevU mttUi i. H. f. 1.
.j |.| 'TI ' -"
iu opeka eeaidana pat aobae kila •
podstrešjem. Furnaaa kurjava. Plin in elektrika. Pori flalava okna in mrele, 8e dobi ta malo cono *fl,200, takoj ia plačati U
)e 11,600, oatalo na obroka.
jODPRTO OBVBČlRlIt
Jlenrjr ffehrlak A OQmj>any { 87ff JJT. Ckloano Are., j, Olileago, 111. .jg
mmmmm^mmmm—mmmmmrnm
POEOR ROJAKI
JMl lo oJjoTJo^ I
Naprodaj ji lepo poaeetviv Viniai It 81, po domače Perijevo posestvo. Pruda aa vaa aka
paj aU
na komada In po amerno niaki ipiL Val, ki ae aa stvar aanimajo ln nJim je pooeatvo mano, oairoma imajo avpjee Um ln šele kaj kupiti, naj M Obrnejo M eeno ia druga pojasnile na laatnika. jaha topi, P. O* 417, Bentlejrville, Pa. > 1 'i	TTjMft)
za kuhanje piva doma
SfAVBiri DILAVOZ10 SI
' POGODILI.
Kow Tork, K. T. (Ped. Preaa.) — 6 tem, je M akupln etavb-aik delavcev aprejelo mezdno povišanja v zneaku $1 na daa, js kakor fcenijo, odvmjana nevar-noat generalne etavke r stsvbnih atrokab. -pet akupln ae še pogaja, šeata
Bja oklicala aUvko, ker ao de-lajalcl odklonili unljska zahte-
^Najvafnejša atroka, ki ae še ni poravnala z delodajalei, je zidar-aka. Dva tiaoč šlaaov ta unije atavka la od fl. maja aem aa mezdni povišek v zneaku po 12 na daa. Poizkušali ao le doeeči po-ravnavo a kompromisom aa pod«, lagi mezdnega poviška v znesku po $1 aa dan nad steA mezdno laatvieo $10. Pogodba bi bila va-ljama do meeeea januarja, 1911.
Kr tolarski meadni povišek. ki ao al ga lavojevaU naljaki delov-ai v K) alrapinak. aaUae v veljavi da koaea tega leta.
ja kne kajlge, baUra je spisal fvaa MatMM la v kateri nam Mva preieuvlje greeele svetovne vojne la OaKelja, a PoUrd»eka planota. a tlrelafc^ae gerevja, Od •paeapeaa*, *v <J«WlJ«la po de Plja-ve, ta aetenčse popis 4«g*4JaJ*v slevseskaga plaalaskapa potka ad prviga de sadnjags dna. Kajlge vsebeje lodl raaae saemeaHa •lih« la IMjeeja vojaka ki HrtlJatov aa laaa avKovna vajae. V
rak. Ia taka aa je pripetilo tndi
f t o r ni n n M
"Ali, goepa," ja dejal MeOnife, in v tistem kipa ee mu pttfrlale šeaalOne nogaviee v <^ra% ,
FRANK MATlCtč.
PROSVETA
14. JUNUa
•; rrf i f
'»rv1B ■ •» .S.
J. Kosak:
Rdeče lise.
UL
Ni se čudil in ne tožil, ko M ie tretje jutro prebudil. Zemlje je U klieele evojo irUv, oeter vonj je preriel sobo. — Takoj gram — Je pomislil in trdi koraki eo |e odmevali ne kam eni tem tlaku pred župniičem.
"Andrej, potolaii sel" Je go-atobeeedičil župnik, "gaj ie potoiil nisem, pa mi ie »ude je."
"Saj veš, kako je, Andrej; sa pisano je: danes meni, jutri tebi. Bog jc hotel Uko. Pa napravive tiho ia lepo. Ti zapelješ fantke eam na pokopališče, jes počakam v cerkvi in vse bo v redu. Kaj bi ufanjeli komedije J" OV.
"Nocoj ob pol šeetih/' Je dejal AUdrej in afinil pre4 strmečiaU očmi med vreti.
"Takega človeka, hm, pa ga Uko pouref" ga Jc spremijele misel na cesto. On pe Je ni čutil, ker Je hodilv telesnem oklepu. Venomer je ponevljal, kakor bi se kotel na izust »spomniti — Jutri je mende . delal "oeed, de pope-bs fanta v mesto. — Zvečer jf zabil rakov. Na pot m« Je dal vse, kar Jc oetelo pri hiši po njej in otrocih. Ko je polotil malčka na vos, je i stisnilo srce poslednjo kapljo krvi in oledenelo. Pragi-bale so ss dolge, orjaške roke, ledenim kleščam podobne, de ss-mrsne, kogar ee dotaknjejo. Le kadar eo prijele sa rakev, so ču-doviU zagorele.
Pod sidoja je pustil kobilico, eam pa s bremenom na hrbtu pre-stopil mrsčni prsg. župnik je dajal popotnico, on pa jc etal in Ulo ee krivilo od premsgovsnjs, objeti In prileti ngee lcecno hišico. V mraku do Ul visečih megla Je zrasel do strops, strsšcn in beeen v svojih pogledih. Vieoho ggri nsd oltarjem ja vieel krišani in ujel u-parne poglede. Ia tedaj ee je zgodilo, <U je zeprl oči.
"fte zmeša ee mu," je pošepnil šupnik cerkovniku, ko eta odhajala U pokoDfliščc. Oirla zta ee nsskrivaj kUahju &o&l pred tem flosedA neznsninf Človekom, ki je stal tako visok poleg grobs, da so as megle vlašlle nad njegovo flsvo. Pred to nevihto, ras-
Andrej ni videl nikogar. Pot ee je mešal e prstjo, usipejolo ee v brezdno. — Če bi vsej eknpaj lcialil — pogledal Je krog sebe, da prefecje vseh šest. A oči so šaman blodno Uvele med ovenell-mi grobovi Zvrhal Je kap, ee odkril ia molče pognal domov.
Loči ni prižgal Sedel Je sa peč, po mizi Je podla Užka, košeč-»a pest ia oMefela. Pogled Je tleti hip objel vee evet in slehernega človeka je poznal po rojztvu. Trdo zo bile urf, skoro duh bošji jc trepetal pred njimi, a gub Andrejevih niso zganile. Sedel Jc vee drug, kakoršnega zemlja redkokdaj izvrže. Pogledi eo ga bodli vsega do gležnjev in se skozi njega aamega nfzvedreli v zemljo do drobovje, odkoder zo aikali krvavi plameni
Na mifi bolj trda od nje Je ležala pest, s rs sa kupčijo. Za kup pa Je barantal v Uh urah in ee treeel pred nJim.
Opral Je, dokler Jc dihal Po poljih, travnikih, gozdovih in ee-eti Je preobračal zemljo. Nikdar ni sovražil, nikomur zameril. Vee nedeljeke zapovedi s pritoke je spolnjevat. PoČemut Tisti tam gori j« rezal kos zs kosom In niti krvevih sledi za dolga leU ni »brisal. In zdaj Je Jzrezal srce, ki gs j* del nekoč sa popotnico in tolažbo, ko jih je vrgel is paradiža. Povretka ni tja v večno cmrt, an-gelj življenja etoji s mečem prod vrsti Tudi za Jobovo hvslo ga je ogoljufsl.
Ps ksj, sro je dsl in st kup nI meletarjs. . ' "
p isto tiho je vetopile, menda niti vrat ni o^jmUjS Andrej jo jo videl In spozneL skozi zaprU trepalnice. Hrsel duh Ji ie sledil in vel po vsej sobi Včasih, ko je šle čes sobo, Je kolčena peta sssve-ncla. Potem pa je čutil, kako lju-besnijo ga pozdravlja mrzU roka, a pest se ni premek&ila. Uprla jc oči is onegs sveU. 8 Umi črnimi globinami ee je želel pogovoriti
"Ti Lena iz onega sveU, povej, sli ei brala moje bukve tam!" ^ Jlolknui jc zavel naproti.,
'<Pa dobro, H jih niai, ali veš, zakaj sfem gzrsl svoj živ dan, ljubil in odpuščal In si pustil razrezati hrbet v jermene f" "Tudi tega al ve." i a
"Lena, ali ei vidcU tam nadvee pravičnega boga?"
Dolgo čaaa Je pričakoval odgo vora in uatnioc so se zvile v brid ki emehj ja j.
"Nočeš povedati rcenice, kajt In vendar gi toliko povedala, Lena, da ne vem, kam bi dal Tvoj fant je živel ie tri dni tam dMtl med zlatimi zvezdami Z Jezu« čkom ee je žogel Pa ga bo tudi zato ogoljufal ia ee bo večno apo minjel, od česar ee je tako težko poslsvljel Ali mu bodo večno sijale otožne eolnčne rože e svojo črno želoetjo v sreut — Slišiš Le na, mati mojih otrok, povej jnt kaj naj počnem zdaj T Ti veš, da me nobena ne mere. Se enkrat bi ee oženil, da bi imel še enege, f enega Lukea, ker drugače v peaj bsjti, nihče ga ne pogleda, Uko ji izobčen in zavržen, da ai ljudje u-mijejo roke, kadar mu šUjejo denar. Križ eo naredili na vratih in morda me pobijejo kakor pee, ko ne bo kobilica več mogU stopiti na nog*. Lena, samo to mi razodeni, zfkaj se je Andrej Kosec rodilf"
Mrzla žepa ec ga je molče ovi-jala in izeeeala poslednjo misel, da ee' je eedel za pečjo Železni etroj, ki eUguje evoje ogromni roke brez usmiljenja.
"Kako pa. Lena, bogataši, goljufi, krvoeeei, pijavke, morivei, ti hladni gospodje drznih čel, umazanih zre in s čisto drugimi možgani kot oni ubogi ki smo zanje samo grez, po katerem hodijo, dir jemo pred njihovimi vozovi v Če tvor uprešeni, kako ae obnašajo tam gori v nebeškem kraljeetvu? Kaj tudi med devetimi kori-eoge-ljčv vladajo nad nami Ur predpi-aujejo evojc zakone, ojniee ca ne uko, razdivjano ljudztvot Ali vaz je eprejcl Lazar v avojo palečo, zezidano za tinti mraz in lakoto god bogatinovtmi vrstit Ps ne, da scdiU vsi skupaj v vsži in so obli zujeU, kedsr jim noeijo angeljci kompot na mizo T — Žaloetno gledaš Lena, bogvo kako daleč si gl«*-dslaf Pomisli, tvoj fsnt, Lene je umrl na kompotu, sladkem in dobrem, kakršnega še vee živijo nje ni jedel O prav na kompotu je umrl in nisem zinil beeode za vaa tisto zlobno obrekovanje, katerim je psoval fanta in mene Uko nedolžna oba nad bolezni njegovegf sina. - Stri bi naju te
•pisala Zofka Mdcr-Damotrovtt.
(Dalje.)
Včssih pa le pride kakšen egent v oni kraj, viaeki sli leeni ttgovee, kek geometerj In to jo dogodek sa vee. A on ne bo dolgo tam. Stric mu obeU, da mu kupi poeeetvo v bližini gUvnega, meeU; tudi meti je premožna, ima svojo hišo v Trstu. Samo na io čakete stric in mati, 4* postane on, Roman, eoliden in reeen mož. Silita ga, naj se ošsnl Tudi on sam miall, da bi bila,naj-bolje sanj. Hlad človek v samoti ss izgubi; Življenje nista pravega smisla in cilje. Nobene is-podbode in Uko llvijo tja v sn dsn neumno in lehkomleelno. Ali lete potekajo počssl, prve mladost se že odmika in treba je mieliti tudi na resno strsn življenja. Če gospa Ribičeva dovoli, bo Jutri Uke svoboden, da jo poeeti. Povebili eo ga, naj pride. % Pričel je drugege dne, veeel In evel in revno tak, kakor Je bil gori v gozdiču na sabavl Kekor paUk Je žuborelo njegovo pripovedovanje, emeh Je bil dome na njegovih ustneh in njegove oči eo žarele in ee bliakele, 4ice ee mu je ispremlnjelo, neka lahka, bresakrbns veeeloet je puhteU iz vee-ga njegovega bitje. .
V torek Je bil pri njih na obedu, de zUri dekli Mini jc bil vleč, kskor le nihče nikoli. V kuhinjo je bil prišel in jo je prosil s smešno ske-sanostjo, naj se ne Jezi nenj, ko ime seredi njega več dela kekor po navadi.
"Oh, kako galanten človek jo to," je mialila v ovoji stsri, sivi glsvi. "Ko bi Mit le goapodič-aa pametni,,,
Opoldne pri obedu ao vprašali Romana, eli' hoče viaaj Ribič pije sicer le vodo, a sa goete je tudi vino v hiši. Roman je rekel, da tudi on ne pije vina, ia še savedcl ae ni, de leše.
. Ribič In njegova žene ate vedele, kaj pome-
ml UI..I.I.« aLX.L
ni B»erieio\ oiu«k
"TIlds Je le mkde. š* le aedemuejet let Ima," Ja rekU ona molu avečer v spelniei. "Ampak salo aimpetičen Človek Je ... In tako vesel .,. Revno pravi par aa Tildo, ki Je skoro preveč resaa ..."
"Jes eam ae vem, kej bi rekel," je modroval fclbtš. "Sej ga prev za prav ie nič ne pozne tte.*'
' "Tudi jaz eem ee zaročila a teboj ia.U nisem* posnele, aaj rti Samo vieč ai ml biL Ia glej, kaj bl bilo U meae. da nlariMfMU Ube . , . TI al mi bil v eročo, Jak tebi ne . . ."T
"Tveja etars poeem Nikoli se Js aa odvadil ia telikret šm to le proail da pustil U stare, adavaaj parevnaae atveri v mira. Kaj nlave bila eročaaT Kaj nissmsadoioljaat Kdaj eem si Mel kej boljšega V
"Kersipreakromen Ali Jas edina U počnem hoj W bil lahko |
k avojl ženi in Ji poljubil roko. "O Tildi eva se hotele meniti... Ksj bi Jo daU SUrictnf" & "Zakaj not Saj vel, kako je v našem trgu. Na vssksga mladega človeka, ki bi se lahko šenil, deeet, dvajeet deklet. In bolj premožnih, kakor Je naša Tilda. Daleč proč od sveta a mo, kdaj pride kdo eem ksj t Niti enega mledega moža ne po-tnam pri nas, o katerem bi žčleU, de bi postel neš zet, Mords tudi SUrle ni Uk, kakršnega bi Tilda zsslužiU. AU izbirati ne more."
'*&sma ai rekle, da ima le le eedemnajst let Pa nlj le malo počeka."
"Kej bo čakala f To je nevarno ln neeigurno. Sam vidiš, koliko jih čhka zaman; poznaš jih, na vsak prst pet, ki eo bile lepe in poštene in eo zaman čakale. Jes ji rečem, nsj ga vzame, če bi vprašal."
"Dobro,, reol ji I, Imam Jo red. Lahko bi le oetaU doma. Ali toga ji tudi želim, da zamudi šivljenje sa veelej. Skoda bi bilo za njo."
"De, tudi jaz zem tega mnenja, da je eelo ncaročna mošitev za dekle boljša kakor prazno življenje^ pusta in laloetna leta eUrlh devic. In Sterle je, miolim, dober človek. Rad jo bo Imel, pili hudo ji ne bo pri nJem."
"Kaj ko bl malo nozvedela, keko je tiata etvar a njegovim strice*," Je jnenU Ribič. "Pa tisu materina hiša v Tratu, če ree atojl Tudi drugeče bi ee red Informiral, kakšno je bilo do-zdaj njegovo privetno Življenje.'*
"Čemu informacije!I" je rekle njegove lena. "Kdo * je za te informiral, ko eo me zaročili a Uboj! Kdo jc pocvedoval po tvojih etri-cih in sorodnikih tu doli ns jugu! Moji ne Dunaju skoro niti imena tvojege narode nleo vedeli Na besedo zo ti verjeli. In še tahret, ko bi bil tvoj odatop upravičen in pojmljiv, el U e evo jim ravnanjem prekosil moje zeupenje in zaupanje moje matere."
"Oh, šena, edino alaboet imaš! Za junaka ia svetnika ai me neredila v avojl glavi in svojem srcu. In zdaj še sam verjamem, da eem pošten človek, trden mož. ker ee niaem prevzel ob tolikem ssalikovanju," ee Je naamclmil Ribič. "To rej aUeliš. de lehho aeupave hčer temu človeku!"
"Lahko," Je trdiU lena. "Odkritosrčen ee mi vidi in nepokvarjen. Samo njegova oči poglej, neravnoat otroške ao. In kdo ve, Če ee bo še kdaj ponudila Tildl prilika, da se omoži! Če ee natanko vzame, je veeka poroke opeana igrat lahp ko dobi* lahko iagubil, lahko Je ereča, lahko tadi pokora in trpljenje za vee živjjenje, a zaigretl Je treba veekakor. Ce U vpraša Sterle ca Tildo, mu Jo obljubit I pam, de bo prav."
Tako ate aklenile atara dve.
Tudi v sredo Je bil Sterle pri njih na obedu.
Mati Je vprešaU popoldne Tildos "Kako ti Je U človek!"
"Ne vem, kaj bi rekla, mesea. Niti všeč niti
daj, če bi mogel, a Jes sem molčal,
ker eem videl več kakor krivdo. O jena, on aem ni kriv, dobro vfns-ampak tisti, ki nas je pahnil v ta pekel Če bi ge videla na poeUlj< tu pri peči, koliko Jc trpelo U ne dolino bitje, bi stopiU še enkrat na evet, da iivii dvojno življenje kazen, ker si ga rodiU. NiMc mu ni privoščil tolažilne besede, ki je umrl, ker je bil otrok ljubezni in odpuščanja v evoji duši Zabavat mu je šel otroka, cirkuz i-gret, e je umrl In kdaj mi odpusti svet, da sem igral tudi jaz cirkuz, ko mi je ain umirali E Lena, usmiljenje in odpuščsnjc ubogega malčka je večje kakor vee bUgsj-nc celega sveta. —- Najine zadnje poti nizi videla! Koliko bližje eo >a mastnaki nebeškemu prestolu, katerim za debele cekine zvone na vse pretege! de tam ga bodo o-drivali f —
"Hm, hm, nič več. Kdo U je pa poalal! Že dobro, že dobro, aam grom pogledat, da ga najdem pravičnega boga in čudodelno uami-jenje, jasno previčnoat. Sam jo bom ustvaril. Za par dek jo zravna nt: Vozil eem, vozil; ko pa zem vee zvedel bom preobračal Tako zapiaano, delaj po svoji veeti. De pusti me zdaj zamega, Lena L.
Boječemu dotikljeju hladne roke je odgovoril obupani smehljaj pripravljenega na vse. Divje so larcle oči sredi razbiUga obraza m zklep ubijanja ga je gnal na naj hujšo pot Že eo krvavele noge na trnjevih tleh.
NevibU, ki je lila veo noč, ni spUhnUa njegovih misli, iz sanj ga je zdramiU šele zora z zvojo biserno svetlobo. Ko je ztopil na prag, ze je opomnil, da je anoči pustila vraU odprta za zeboj. Ni ozrl več nazaj.
Kobilica je strepetala, v alut-njah je drhUU po vsem teleeu, in streeala je gUvo pod komatov.
"Bojiš Se, bojiš, revioa, nič nc dč, bolje bo zete." Ubogljivo se Je potolažila, a ga neverjetno pogledovala in se čudila njegovi hi-trosti in rezkoztl Hitreje in od-očneje je ztoj^aU, čeprav zo no-zdrvi trepetale. "Pasi na otroka, Andrej; če-
la zgodilo Jc zaman
kor škrjančka, pijana zvetlobe lepote izgubila. Pred njima pa eedel mračni mol, ki ni dvignil ao oči e ceste, ni odgovarjal, Še molk mu je bil pregroaen. Vajeti zpuztil, boječ ze, da bi premizlila kobilica io strašno pot in se uprla. Divje je gonil vee stianjen in ekljnčen, zapirajoč oči prod veako bilko življenja. Solnce Je riealo dolgo senco, ki vsako minuto leze globlje v zemljo.
"Tam, pod kUncem!" Že prejšnji večer je prctnielil "Tem, kjer se pot provali in od napetosti pada na obe strsni v tiste globoke drage. Ni rešitve." *
Pod klancem ee je ogljudlo srce, da ga je čula kobilica ter ee nemirno ustavUa. Toda roka gospodarjeva je biU trda in neuemilje-na. ' Na vrhu eo ji pričele oklevati noge. Vee je slutila in zona je obliU žival Z vso silo se je upi-rala oznojena, strmeča s zabodenim pogledom v prepad. Oa pa je vlekel in črtal njeno pmer.vee bolj neizprosno.
Zamižal jc Andrej in poelednjič potegnil.
Kdo pozna ime in obličje duha, ki jc Ueti hip oživel v ledenem zrcu Čudodelno beeedo: očka, kako je lepo! Kje ji žila sorodna da bi zblaznela v človeku taka ljubezen, kekor je zmlela Andreja, da ze je kot plamen dvigtiil sredi voza in se je vrgla kobilica pred njim za zadnje noge kakor nasajena. Stal je strašen in pot mu jo lil čez ves obraz ; celo kolesa so trepetala. Klobuk jc padel na tla in razoglavega je oblivalo solnce in oživljalo zemljo ▼ njegovih očeh. Skočil je z voza, po-gladil kobilici blodne oči in za dUnjo ze je poznzla krvava zled Kobilica js pritizniU avoj trepete ioči vrat na njegove prsi, oči pa je še vedno zapirala pred grozo ki jo jo gledala v globinah. An, drejeva roka jo ji pomirila in zta-ri korak jo potrkaval zopet po veli cceti. Žulji na rokah so ze razpočili in evetU lica je žarela v čudni gloriji človeka, rojenega iz najbolj ponižanega in 4zkušane-ga z besedo v svojem srcu, ki vodi
ki njim. z o^ai ?
odgovora; tako u »le pred ee, kakor je 1 Jk iskal nekoč gospoda,^1 m Kar je bilo, ja umrlo in
široke ceeU tudi on. se je odprlo na etežaj iu ■ « vanj reka neizmerne | in radosti vsega stvarstva "joga, ae sgostila, kakor M solčni roži, sredi katere j^ velika rdeča liaa, ukaz « prižgana od nevidne Luk* ke iz onega cveta.
(Konec.)
kaj, še tole popravim." . Smukal *»rodc in ljudstva, drvi svetove v
se je sosed krog voza, čebljaj in stiskal roko. Andrej je.pognal Žarela so jasna lica, srca je iske-
lo v dalji mesto, kjer se boets ka-
voenost i, ki nima imena ne lastnosti bAfcib, postalo 'meso ir naj-čistejših In najbolj ubogih dušah Andrej pa pl vedel, kaj se jelehod" v Ljubljeni.
PiMft iz starega
Ljubljana, 23. maja 1923. vsega, ker imamo, je ^ nij vreme. Imamo sem pa tam de*ja in pa lepo vroee I Vee je v cvetju in cela H nam' jc kot vrt. Letina baz« bro, raet jc gosta in močna, mo, da nam poletje ne| suše, kakršna se zadnja letal navljaU kar zaporedoma. V tiki se položaj ni izpremenil parlament jc pričel z delom.] rajšnja aeja parlamenta, o« ri eo ugotovili pravilnost iz« nih poaUnoev, je trajala I ure dopoldne, pa do 3 po Sedaj pričnejo z rednim Najprcje bo na vrsti -vsaj obljubljajo — rakon S nikih Ur zakon o direktnih kih. Da bodo mogli uradi izboljšati plače — jih bodol odpuatili iz alužbc. Kako sel izvršilo, je zeveda še I vprašanje. Rcanica pa jo, pri nae, ki emo poljedelska va, uradnikov dosti odveč*, vičnim zmanjšanjem bo zmanjšala izdatke in poJ drugim, ki ao prav zarez plačani, kakor nikjer. I Ta teden eo obiskali meeU' — Ljubljano, Maritl Celje — beograjski pevci J žina Stankovie. Povsod ■ aijajno sprejeti in njih kon ki ee bili umetniško izreden tek, eo želi prave triumfe. Slo ei so zopet pokazali, da znsjo 1 goetoljubni in verujejo v kt I m in poTttilno ujedinjenje nd svojimi brati. n A,-
ta letošnje poletje ee prif !Jt ▼ Velikem številu "Kstfl
ŠESTMESEČNA TEKMAl
PRI NABIRANJU NOVIH NAROČNIKOV ZA PROSVETI
POZOR!! CITAJTE!! H PRIDRUŽITE SE
■
Glavni upravni odbor S. N. P« J. je skleni^ da te priredi tekma za pridobivanje naročnikov na Prosveto. Tekma trt sest mesecev. Prične dne 1. junija in kon£a dne 30. novembr* t
Vsak Slan ali Slanica S. N.P. J. In drcitva t celoti •• lahko pridružijo ti tskn
H •	'	y ,	'H/1	*
Določeno ao naslednja nagrada, katere so točno izplačajo vsem tekmovalcem, ki ao do njih upravičeni:
Za 2 nova celoletna ali ma 4 polletne naročal-
knjige Knjtiovmo Matice. Za S nove eošoletne ali aa 6 polUtnih naroč-knjige Knjiš. Matice ln polletna na-
Za S novih celoletnih ali aa 10 polletnih naročnin—S knjig KnjML Matico in coloUtna
Za 10 novih celoletnih ali aa SO polletnih na-| ročnin—8 knjig Kn ji L Matice in lepa kra-
Za 36 novih celoletnih ali sa 70 polletnih ročnim—S knjig Knjiš. Matico in krasni ni grnznofoa in 12 izbranih plošč«
Za 40 novih celoletnih ali aa SO polleUih ročnim-« knjig Knjift. Matico in velik dervvood Tjrpovrritor, pisalni troj.
Za SO novih cololetnih ali za 100 podeli naročnin 6 knjig Knjii. Matice m
zlata ura In verižica.
Za 75 novih celoletnih ali aa 150 pollets kajig Knjii. Matice in kr«
a diai
Za 100 novih celoletnih ali aa 200 polleta naročnin—5 Idijig Knjii. Matico in ski
Za 150 novih celoletnih ali aa 300 polko naročnin 6 knjig Knjii. Matico in U Tooring Automobil, avtomobil Fordovsf
Za 200 novih celoletnih ali za 400 polt* naročnin—5 knjig Knjii. Matico in mobil Chevrolctovega
"Posti tO

JIH ,. *
soprn."
4'Jaz bi hUa prav sadovoljao, če bi U poatal prijeten. Mislim, da zaradi tebe sakaja k nam la jaa M U svetovela. de ga vsameš."
"Kaj moram t** Je vprošeU Tilda la soUase JI stopile v oči	t/S
(Pelje prihodnJU.)
4
Za 18 novih celoletnih ali aa 30 polletnih naročnin—5 knjig Knjii. Matico in lonaona posUčdna ura in verižica. Za 20 novih celoletnih ali aa 40 polletnih na-rečnln 8 knjig Knjii. Matice in krušni , "Rogora Silver" namizni sestav in MFoun-tain Pea".
Za 25 novih ceUletnih ali aa 50 polletnih naročnin—5 knjig Knjii. Matice in Caroaa Typowriter, pisalni etroj k male vrsU. Za 30 novih celoletnih nli aa 00 polletnih na-ročnin 5 knjig Knjii. Matice in Roming-ton Typowritor, mak vrsto pisalni stroj.
Vsak tekmovalec ima pravico, da lahko spremeni gornjo nagrada v zahtevo za dobit v gotovem denarja po dogovora.
Za vaak slučaj enakosti v tekmi eo bodo dala enaka nagrada dvema ali več tekmorf
cem.
ZELO VA2NO JE. DA SI ZAPOMNIJO VSI, KI SE BODO PRUAVlU ZA TEKH< DA 8B PRI TI TEKMI NE PLAČA TEKMOVALCEM PROVIZIJA IN VSAK TEKMOV LEC MORA UPOSLATI CELO SVOTO UPRAVNIfiTVU. To se je odredilo vsled tegs, so nagrada Uko viaoka v kolikor jih dovoljajo zakon ta svrhe.
Člani, članice ali društva, ki se telo udeleiiti U tekme naj Ukoj pišejo po potrebne 1* no ln knjlftico sa nabiranje novih naročnikov opravi Proevete na naalov: PROSVETA, 26! So. Lawndala Ave., Chleago, III., enako ja nasloviti vsa piama in denarne pošiljatve.«
Proaveta Je lastnina Slovenske narodna podporne jednoU, ki Jo isdaja v isobraicvslfl namene. Člani Slovenake narodne podporne jednoU 00 veliko žrtvovali sa rasttrjenje toljskga kroga Proaveta. Večina agiutoričnega daU Je blU dosdsj opravljena brez ksl odškodnine ali pa ss salo majhno odikodalno. Isvrievslni odbor S. N. P. J. je garadi teg zaključil, da se razpišejo ss prtdobivslce naročnikov nu Proeveto boljie nngrade. kot 1 bile doadaj v navadi, da ae trud Beumoraih delaveev ss razširjenje ProaveU aaj deloma oi Akoduje.
^atje ui sestro ciani Slovenske narodne podporne JednoU. aedaj ae vam audi prilika. ^ ai pridobite nagrado ln da pomagate rasiiriti vaš lastni Hat Proeveto 1 Torej na delo!
PROSVETA. 2567 80. Lavrndale Ave.. Chicagn, UL