•271». Številka. I rst. v '-■ 111 it t •» fM» vrinili v netilo. /,a » e č-kmtno neročilo * primernim p ooffodUi. Vti dopisi iiHj m> potiljNjn uredništvu. Nefranknvnni dopisi »e ne sprejemajo. Kokooiai *e oe vraćam. Naročnino reklamacije in onlase t|ne-jeina tiprm ni4lv«. Naročnino in otflii*e je plačevali loco I rst. I rriliiHIt« in tiskarna «e iikIih|hlh v ulici <'nritniH iiv. t" praritiSt*«. tul« pruvnlHva in >prejemanje in*erntov v ulici Molio pifcolo -tv. !, II. tnul-tr. 'idajatelj in odfnvorni urednik K ran O o d n i k. Lastnik konsorcij lista „Bdinosti". Natisnila liskama konsoicija lista „KJinoat" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejle vesti) DlinaiJL Tiskovni odsek so je bavil z od- pravo |ii^|pNP(iy^J|)ortaže in s predlogo glede preosnove tlsk^nega^zakona. Vladni zastopnik je izjavil, da se vlada haš sedaj bavi z ureditvijo kolportaže tor da bode v doglednem času zamogla predložiti zbornioi dotični zakon. Poslance Russ jo }»redlagal, tla je nadaljne razprave odložiti, dokler ne sprejme gosposka zbornica zakona o odpravi časniškega kolka. OiinaJ ii. (Zbornica poslancev). Po sprejemu ve? interpelacij je govoril Pfiigl o ureditvi rek na gorenjem Avstrijskem. Proračunski odsek ima v o dneh poročati o začasnem proračunu. Generalnima govornikoma sta izvoljena: Helnvarz proti, dr. (Jross za. Vladna predloga o začasnem proračunu je odkazana proračunskemu odseku. Potem so začeli govoriti o Strobachovem predlogu glede pristojbinskih olajšav o konverzijah dolgov. Zakon o računanju pristojbin je sprejet v vseh treh čitanjih. Predlog Hofiec o potrebi dokaza usposobljenosti pri krčmarski obrti je bil odklonjen. Zbornica je prešla na .'». čitanje zakona o preodkazu. Prili. seja bo jutri. Ilut'.stil 1». (Zbornica poslancev.) Zbornica j<> nadaljevala posvetovanje o kvotnein zakonu. Proti predlogi je govoril Komjathv ter predlagal, da se zakon vrne finančnemu odseku, da isti ponovno napravi račune na podlagi podatkov, katere je na vel govornik. Preložili so debato na jutri. Ministerski predsednik je odgovarjal na interpelacijo posl. Barthe glede preodkaznega zakona, češ, da je prepričan, da stopi ta zakon z novim lotom 1S)00 v veljavo. Puri/ U. Državno sodišče je danes zaslišalo nekaj polieijskih agentov. Ravnatelj policije je izpovedal o obleganju »trdnjave« v ulici Chabrol. Obtoženci so ponovno prosvedovali proti njegovim izpovedham. Mudrici (i. < )pozicijonalni Cortes so sklenili, da glasujejo za proračun še pred koncem tega leta, a glede ostalih financijskih predlog da nastopijo pot obstrukcije. Haag l). Druga komora je odklonila resolucijo, glasom katere bi minister za v na nje stvari za časa mirovne konferencije ne bil storil vsega, kar je bilo možno storiti v priti južnoafriške republike. Vlada je izjavila mej debato, da bi sprejetje te resolucije pomenilo nezaupnico. Vojna v južni Afriki. London I i. »Reuter« javlja iz Pretorije dne 2. t. m.: Jonbert je prišel danes v Volksrust. On je bolehen. Za njegove odsotnosti je prevzel vrhovno povelje Burgher. London ti. »Reuter« javlja iz Capeto\vna: Portugalci so popolnoma užugali Mataka, glavarja Jaosov. Glavarja Zirasi in Makajuna sta se podvrgla Portugalcem ter jim ponudila pomoč proti Matalui. P O D I, I S T K K x Zajčki samostan. Potopisna novela. Spisal: Ivan l! r o m o z e 11 h k i. Pomilovalno so me pogledovali prijatelji ter navajali govorico na minljivost vsega posvetnega. »Za Boga, kaj ti je?« so vsklikali unisono in izrekali zelo diskretno-nediskretuo svoje želje, kaj da naj vsakemu zapišem v svoji poslednji volji. Zdelo se mi je, da sem o takih prilikah hotel zarudeti, same jeze seveda, ker tako govoričenje res ne zveni baš prijetno ušesu, ki so last tridesetletnega moža. Toliko sem u videl, da za moje življenje, za moje zdravje ne hi dal nihče več piškavega oreha, da sem torej zdrel za potovanje v krtovo deželo. Ko hi le moji prijatelji — brez ozira na spol — vedeli, kaj ine je spravilo tako blizo večnosti. Xa moji pisni mizici je ležal neposredni vzrok — kaj je še ležalo drugega, ne zanima čitateljev in tudi nič ne briga. 15i 1 je ta vzrok že precej defekten, dokaz mnoge rnbe — bil je mehkovezana knjiga, z ime- Pismo. V Bcotinu, 1. decembra ItttK). S trebuhom za kruhom ! Dragi mi gospod urednik, saj poznate tudi Vi ta neizprosni ukaz borbe življenja ! Borba za ekzistenco me je torej vrgla semkaj oh reko Sprevo, v ponosno, bleščečo, krasno prestolnico velike Nemčije. Ne bom Vain opisoval danes tukajšnjega velikomestnega življenja, bero-linskih ulic, blestečih se v morju električne razsvetljave, ampak povedati sem Vam hotel le, da tudi tu, v središču velike germanske ideje, tu, kjer snujejo velike načrte za bodoče svetovno gospodstvo germanskega plemena, za gradnjo velikega mostu od Severnega do Atlrijanskega morja: da tudi tu živi mnogo Slovanov ! Nikoli nisem občutil tal co živo resničnosti one doneče pesni, ki smo jo toli navdušeno prepevali že v mladostnih letih: Slovan povsod brate ima ! Največ je tu Poljakov, Cehov nom: Moja pot na Triglav, katero je spisal neki X e j a z Ne m o i g r e 11. Bog mu bodi milostljiv sodnik ! Gotovo ni slutil, da s tem umotvorom brusi škarje, katere naj bi meni prerezale nit življenja. Knjigo sem dobil v roke nekega dne zjutraj ob desetih, jo prerezal in začel čitati. Preči tal sem jo vso; potem sem začel zopet poljski tednik. < > delovanju in vspehih teh društev Vam sporočim prihodnjič kaj obširneje. Za danes nekaj druzega zanimivega. Pred kratkim je izšla tu knjiga: »U i e p a n s l a v i s t i s e li e Agitation und d i e s ii d s 1 a v i s o h e B e \v e g u n g in (> s t e r r e i e h-Ingarn«, (Panslavistiška agitacija in jugoslovansko gibanje v Avstro-Ogerski«.) Brošura je precej obširna in zanimiva za poznavalca dandanašnjega gibanja v Evropi, v kolikor je isto pospeševano od velike sile narodnostne ideje. Kvo Vani nekoliko vsebine. •lugoslovanstvo se je jelo gibati početkom tega stoletja, ko so hrvatski in srbski sanjači sprožili misel, jedni o zasnutju hrvatskega, drugi o Kasnu tj u srbskega kraljestva, prvi poti okriljem Avstrije, drugi pod zaščito Rusi je. Spor med Hrvati iu Srhi, spor mej plemenoma torej, ki govorita jeden iu isti jezik, a sta ločena po veroizpovedmi ju, je oviral dosedaj napredek jugoslovanskega gibanja. Od takrat so Srbi postali zagrizeni sovražniki Avstrije in strastni agitatorji za panslavistične ideje, katere pospešuje Rusija s tem, tla pošilja svoje plačane agente med avstrijske Slovane. Srbi so razširili svoje agitacije tudi med Mladočehc iu radikalno slovenstvo, kjer so našli plodna tla. Hrvati (s Poljaki vred) pa so ostali iskreni katoličani, zvesti Avstrijci in prijatelji Nenmeni (!!) ter so se odločno uprli nepošteni agitaciji kupljenih Srhov ! I Vsa propuganda za pravoslavno vero piše avktor brošure, neki Rrcsnitz, dalje — ni nič druzega, nego nesramna agitacija rusofilstva itd. itd. Ne pričakujte, da bi reagiral na tako kolo- dobival več bledobe na svoj obiaz ter mej prijatelji vzbujal upe na svojo — zapuščino. Začel sem uvidevaii, da za pošten potopis še nisem dovolj potoval — iu kar je bilo vsaj polu-vrednostnih poti, a. pr. iz Ljubljane v Šiško, pokradli so mi žc drugi potopisi. Postal sem melanholičen, škarje so so bližale vedno bolj niti mojega življenja pripravljen sem bil na počasno umiranje, kar mi je napočil trenutek rešitve. Baš sem preračunaval, koliko sv. maš naj bi čitali po meni - o tem sem se nervozno igral z verižico svoje ure, Katero sem namerjal zapustiti svojemu najljubšemu prijatelju Vekoslavu ko je prilomastil v sobo principijelno vsikdar natrkani pismonoša, se prigugal do mene ter mi izročil — razglednico. Razglednice so ubožno spričevalo za zaključek devetnajstega stoletja; ker ljudem zmanjkuje misli, pa polnijo pisni papir z slikami svojega mesta — svoje vasice. »Sicer pa nikakor ne silim ljubkih čitateljev, da hi se morali sprijazniti s tem mojim nazorom, saj se že maje, odkar sem dobil ono razglednico. Slika je predstavljala vas Loče na Štirskcin, ;>oeijo — fantazijo, ali pa perfidije, ali nevednosti |>olnega nemškega mazača ! (V so hoče kdo malce posmejati, pa iiaj si naroči to knjigo ! Zadnjo nedeljo nem po naključju zašel v neko protestantuko molilnim. Neka ženica me je uljudno (►ovabila v klop. Pred vnitmi pa so r«/dajali neki list z napisom; »l>ie evangelisohe H e \v e-K u n k i n Osterreich (Die Diaspora in Boli-meu)«, i/.dalo znano agitacijsko in pangermansko društvo Gustav-Adolf-Verein. Tudi jaz sem segnil po tem listu. Ko sem prečita! glavne točke, sem vendar nje vsebino primerjal z gori omenjeno knjigo »Die panslavistisohe Agitation.....« in prišel sem do prepričanja, da z veliko veČo pravieo govorimo mi o velenemški agitaciji v Avstriji, Znano je, kako so Nemci v sedanjih narodnih borbah izdali parolo: Proč od Rima! In s kakim veseljem je vse tukajšnje protestanstvo pozdravljalo to parolo ! To more umeti le oni, kdor pozna delovanje popred omenjenega društva, ki z verskim delovanjem spaja veliko političko in narodno agitacijo. V gori omenjenem listu sc sicer pisec dela, kakor da hi že vedel in se hal, da se ho delovanje društva sumničilo, in povdarja istotako hinavski, da društvo sc ne sme mešati v narodne hoje, ki so »morda« v zvezi s prestopanjem avstrijskih Nemcev k protestantizmu. No, koga hočejo varati voditelji delovanja Gustav-Adolf-Vereina? Komu hočejo dopovedati, da tisto »versko« gibanje, ki sta je Schonerer in NVolf vzbudila mej avstrijskimi Nemci, ne izvira iz narodnih in politiških nagibov?! Komu hočejo dopovedati, da Schonererja in VVolfa vodi resnično versko prepričanje? Bitstvo protestantizma je bitstvo veli k o n e m š k e i d e j e, propaganda za protesta ntize m je v službi resničnega, ne namišljenega pangerinanizma, one nemške ne-brzdljivosti, ki je označena z rekom »Drang naeli Usten« in ki zadobiva konkretne oblike v konceptu one velike nemške politike — bodočnosti, ki hoče graditi nemški most do Adrije! ! To naj bi pomislili v prvi vrsti oni Slovani, ki še ne j u mejo ciljev, za katere Nemčija dela v — trozvezi, in ki v trozvezi še vedno vidijo neko neizogibno potrebo evropskega iniru, mesto da bi videli v njej, kar je v resnici v njej: vir bodoči ne- J v a r nos t i vse m u a v s t r i j s k e m u s l o-, i v a n s t v u ! Ako torej avktor brošure »Die panslavistisehe Agitation . . .« Cehom in Slovencem podtika pan- I slavizem in namene panslavizma, voljo za odtrga- ' nje od Kima, si moramo že misliti, da seje ravnal po reku : reci mu, da ti ne poreče, da bi s tem i pozornost obrnil od ciljev, za katerimi sledi parola Nemcev za — »Los von Kom«! Slovani, spoznavajmo se! j To zlato geslo si moramo zapisati v dno srca, ako hočemo biti vredni sini majke Slave. In vendar, koliko smo grešili prav v tem pogledu v ininolosti! Odkar so naši pradedje zapustili neizmerne ruske stepe in košate gozde med Volgo in majhen kraj s kratkim cerkvenim zvonikom ob konjiški železnici. Pod sliko je bilo pisano : Dragi Gromozanski! Zo tri dni tičim v tem divnein kraju, pa še ne mislim na odhod. Včeraj sem bil v Zajčkem samostanu, danes pridem zopet — čez par dni nas pa pojde veča družba. Zajčki samzstan, dragi moj, je dragocen biser naše zemlje — pridi, poglej in mi pritrdiš! Tvoj V e k o s I a v (J o d i n a. »Pojdem, pojdem! To bo potopis... samo..... samo... da ga lo Vekoslav ne napiše... Kaj še! Saj ni še nikdar nič pisal... pa... pa... vendar, njegov dopis mi je sumljiv... dragocen biser, pravi, to je poetično povedano... ne, ne... tak hinavec ni moj Vekoslav, potopis bo moj«. Koj drugega dne sem odpotoval. Ker sem pa jako, jako dobra duša, začenjam z svojem opisovanjem za Poličauami ob južni železnici — kos poti do te j ostaje, ki je sicer jako zanimiv, pa prepuščam drugim potopiscem. * * * (Pride še.) 1 Dnjeprom, bila je, takorekši, pretrgana vez med Jugo- in Severoslovani. .Mi, ki smo najmanjša in najšibkejša vejica na mogočnem slovanskem deblu, smo se malo brigali za življenje in razmere bratov svojih na daljnem Vztoku. Itili smo namreč tako najivni, da smo se bali vragov Slovanstva in jim verjeli, njim, ki so iznašli strašilo »panslavizma«, da je vsakdo izdajalec svojega roda in svoje države, kdor simpatizuje z drugimi Slovani, osobito z Rusi. Da, beseda »Rus« je pomenjala tudi Slovencem nekaj strašnega. No, v teku časa je ta strah polegel nekoliko, Slovenci smo sc začeli polagoma seznanjati z ruskim slovstvom, in sedaj so nam vsaj nekoliko znane »barbarske« razmere v mogočni Rusiji. Kar pa človeka najbolj navdušuje, bodri in povzdiguje: kjer se spoznava duh vsaeega naroda, to nam je bilo dosedaj skoro popolnoma neznano in to je rusko petje. In kje se veselje in žalost, ljubav, up in obup izražajo tia lepši način, nego v narodnih pesnih ! Dajte nam torej pesni! Glejte, vse imate že pred seboj! Vesele in žalostne pesni prepevata mužik na vozu po neizmernih stepah, ribič po deroči Volgi, dekle in mladenič si prisegata večno ljubav in zvestobo v mi-lodonečih popevkah: vse to imate pred seboj! Prepevajte take pesni, in v duhu se vam bodo porajali prizori, kakor da stojite tudi vi ob grmečih valovih matuške Volge. Na jedni strani se raz prosti i iCjo širni gozdi in skrivajo marsikak sladak spomin iz prejšnjega tisočletja. Nekako tajnostno | šumijo reke valovi, kakor da bi nas hoteli vprašati skrivnostno: »,Ie-li narod ob Adriji res že pozabil na brate svoje?« . . . Glede na to, da Slovenci tako malo poznamo j rusko petje, in z iskreno željo, da bi zvoki teh I narodnih pesni, ki se razlegajo po širnih planjavah severnega carstva, ki spremljajo naš bratski sto-milijonski rod od zibelke do groba, odmevali tudi ob bregovih slovenskih rek, Drave, Save in Soče, da bi se, takorekši, udomačile v nas take pesni, je pisec teh vrstic prevcl precejšnje število najlepših narodnih in nekaj krasnih umetnih pesnij, katere hoče v družbi z gospodom Vogričem v kratkem času izdati v slovenskem prevodu / glaskami (notami). Prva vrsta pod glaskami bo slovenska, druga pa ruski tekst, pisan v latinici namenoma, da se petje razširi in da bo odmevalo tudi v ruskem j e z i k u. Partitura bo obsegala 40 stranij v veliki 1 osmerki in bo stala 1 gld. 50 nč. Ker pa nisva gotova, da li nam se stroški izplačajo, ker ne veva, koliko iztisov bi razprodala, prosiva uljudno vse one, ki žele kupiti partiture, naj nama to naznanijo v kratkem času, da bova znala, koliko število jih morava tiskati. Dopisi naj se pošiljajo ali Sla-voljuhu v kavarno Commcrcio, ali Hrab. Vogriču, ulica Cologua it. 2, I. n. (Drugi slovenski časopisi so naprošeni uaj-uljudneje, da ponatisnejo vsebino tega članka.) DOPISI Iz Št Petra na Krasu. (Izv. dopis.) V nedeljo, dne o. t. m. je zborovala tukajšnja podružnica družbe sv. Cirila in Metoda «Pivka* v prostorih g. 1. Korošca, rdeleženecv je bilo kakih trideset in sicer iz Zagorja, Postojne in Kne-žaka. Domačinov je bilo Čisto malo; seveda, osebne razprtije tudi tn ne morejo nehati. Tužna nam majka ! Tujci preže od vseh strani na našo mladino, a tu divja bratska nesloga. Le tako naprej, ako vam je zadremala narodna zavest ! Predsednik, gospod Korošec, je otvoril zborovanje, ter je naznanil, da se je bivši blagajnik gospo.I Bučar oprostil in da ga ne bo na zborovanje. Tajnik gospod Stroj je poročal o delovanju podružnice. Podružnica je dvakrat pokrovite- ljica, šteje Iti ustanovnikov in 58 letnikov. Med letom so bile štiri odborovc seje ter kc je rešilo H pismenih stvari. Skušalo se je pridobiti kolikor mogoče veliko dohodkov in sicer z nabiranjem ud-ninc, raznih darov, prirejenjem veselice itd. Predsednik se je spominjal pokojnega Andreja Lav-renčiča iz Št. Petra. Kjer in kolikor se je zadnjih deset let delalo tu na Pivki za narodno stvar, jo bil pokojni Lavrcneič gotovo povsod poleg. Naši podružnici je bil večleten marljiv tajnik ter ves čas zvest ud. Njemu v spomin in v znak hvalež- nosti in sožalja so so udeleženci dvignili z svojih sedežev. Meslo odsotnega blagajnika je prečita! tajnik račun podružnice za minulo leto. Skupnih dohodkov je bilo .'KM? gld. .~>t» t»vč„ raznih stroškov "i4 gld. H7 '/.' nvč., a glavni družbi v Ljubljano se je odposlalo 251 gld. W> l/i Pregledovalci računov, gg. Kettich-Krankheim iz Postojne, Horvat iz Zagorja in Borštnik iz Kne-žaka so pregledali račune ter našli vse v redu. Potem se je vršila volitev odbora in je bil zopet izvoljen stari odbor, le namesto blagajnika je bil izvoljen gospod Ferdo Spilar, trgovec v St. Petru ter temu namestnik gospod K. Javoršček. nad-učitelj v Kušani. S tem je bil rešen vspored. Na poziv predsednika, da-li želi kodo besede, se je prvi oglasit gospod L u d v i k Špil a r ter je opazil povsem umestno, da danes zboruje tu možka in Ženska podružnica v Št. Petru, a kje so Št. Petorske dame? Ni jih! Nobene ni! Cenjenim damam iz Postojne in Zagorja pa ni bila pot v Št. Peter predolga ! S's a čast j i ml Ne samo z jezikom, tudi z dejanjem je treba pokazati narodnjaštvo, posebno v sedanjih, za nas Slovenec tako britkih časih. Drugi govornik, gospod kurat Zupan, je obžaloval tudi prepičlo udeležbo domačinov, pohvalil navzoče tujce ter je v daljšem govoru poživljal vse, naj zložno delamo za narod svoj ! Ker se nikdn ni več oglasil za besedo, je predsednik sklenil zborovanje. Tebi pa, novi odbor, kličemo: Deluj le neumorno naprej! Tvoja pot bo res trnjeva, a no glej ne na desno, ne na levo. Ne slušaj, kaj se govori med nasprotniki! Tvoje delovanje bodi nad strankami : v temu smislu deluj ! Politični pregled. TK8T, 7. decembra 1*!*. K položaju. Tržaški »Pieoolo« ima nekaj važnih vesti z Dunaja. Seveda treba našim čitateljem, da čitajo s primerno previdnostjo in mi m grano salis. Modre previdnosti in skrajne rezerve treba že zato, ker »Piccolo« je že poznano trobilo dunajske »Neue Kreie Presse», to je onega lista, ki ume na neverojetno zvijačen način črtati položaj od dneva do dneva, kakor baš ugaja židovski plutokraciji, ki se zbira okolo *Xeue Kreie Prosse«. »Piecolo« poroča torej z Dunaja, da st' dozdeva, kakor bi Cehi hoteli nekoliko spremeniti svojo taktiko. Zdi se — pravi poročilo tržaškega lista —, da je eksekutivui odbor desnice izumil novo taktiko, da čim prej doseže padec grofa Clarvja in da spravi nemške stranke v zadrego. N e 1 e da o b s t r u k e i j a Cehov v s p r e j m e mil e j e oblike, ampak poneha popolnoma. Na ta način da hoče desnica povspešiti razpravo o zakonskih načrtih o kvoti in o konečnem razde-ljenju užitninskih davkov mej Avstrijo in Ogersko, ter računa, da ti načrti ne bodo vsprejeti. To bi bil hud poraz za vlado in ista ne bi mogla več ostati na svojem mestu. Spremembo taktike da je bilo opaziti že v včerajšnji seji zbornice poslancev mej govorom posl. Horiee. Ta je imel očeviden namen, da bo držal dolg obstrukcijonistiški govor, ali mej govorom sta prišla k njemu poslanca Kugel in Bilinski in sta mu prijavila novi načrt večine, prosć ga, naj skrajša svoj govor, kar je Horiea tudi storil. Desnica, z Ćehi vred, noče preprečiti prvega čitanja zakona o razdeljenju užitninskih davkov. Stranke večine vedo, da ta zakon ne dobi potrebne večine, ako ne glasujejo vse stranke zanj, a vedo hkrati, da nemški soeijonalei in krščanski socijalisti ne bodo mogli glasovati zanj. Tako se glasi to zanimivo sporočilo »Pic-cola«; koliko je resnice na tem, morajo pokazati že prihodnje ure. Pokazati se mora, da-li ni tu dunajska prijateljica tržaškega »Piecola« udarila po grmu le zato, da vidi, da-li ni v grmu skrit kakov zajec. Oh, ta »Neue Kreie Presse«. Ona se v jednomer suče v višinah vrtoglave hinavščine. Nedavno, ko je češko plemstvo dolžila upora proti kroni, propoveduje, kako treba najprej skrbeti za potrebe države, smo jo občudovali in smo menili, da više ni možno v hinavščini ; danes pa strmimo, kajti zlezla je še više, ko jo vidimo, kako vsa objokana caplja meti užaljenimi avstrijskimi narotli v iakatnem sprevodu za — upravno akcijo! In na smrti spravne akcije to se umeje - Cclii krivi. Ali tutli vs<- druge stranke na desni da so krive, ker s«» mnogo govorile za spravo, a malo storile zanjo ! Vsled tega so Nemci, ki so kar navdušeni za spravo, zgubili vero v dobro voljo na nasprotni strani ! ! I o je res že višek hinavstva in človek kar »trmi in ne ve, kaj bi rekel. Tako govori danes, ko se trebit Miniti, prav tista «Neiie Kreie l'resse», ki se je še pred dvema dnevoma ljuto zagnala v nemško katoliško ljudsko stranko in jej naravnost očitala izdajstvo na nemške stvari, ker je voditelj rečene stranke, dr. Kuehs, stavil v spravni konferenci predlog, poln obzirnosti do nemških strank, ali vendar tak, da se je nadejal, da mu pritrdč tudi Celic, torej pretilog, ki naj bi vsaj itgladil pot do - sprave!! Kred par dnevi je bil predsednik Kuehs nemški izdajica, ker je hotel po-vspoSiti spravo, danes pa, ko je sprava preminohi, tuli in joče ista «Neue Kreie I'resse» mej — po-grebei in govori pretresljiv nagrobni govor. Kes, težko mora biti Cehom, da se morajo pogajati s takim hinavstvom! Naša vnanja politika in dogodki v Srbiji. Grof Uolueho\vski je v odseku avstrijske delegacije povdarjal nenavadno odločno, da ne more ničesar storiti za pomiloščenje nedolžno preganjanih radikalcev, ker mi nimamo pravice utikati se v notranje razmere Srbije, kakor ne bi dopustili, da bi Srbija posezala v naše notranje razmere. Istotako odločno je izjavil, da je vprašanje, da-li Milan ostane ali ne ostane v Srbiji, zgolj vprašanje srbske dinastije, na katero mi ne moremo vplivati. Mi smo že povdarjali, da temu stališču gospoda ministra ne bi oporekali — ker je korektno in odgovarja mejnarodnim običajem — ako bi ne bilo nekaj druzega vmes: avstrijski vnanji politiki se očita namreč — in to jena veliko škodo monarhiji -, tla se ona v resnici utika v notranjo razmere Srbije ali, kakor podpira teljica sedanjega sistema in zaščitni ca Mil anova. l emu očitanju treba z dejanji izpodhiti podlago. Nadalje pa je pomisliti, tla dogodki v Srbiji nino srbsko-lokalnega pomena, marveč da lahko zapa-lijo velik zubelj, ki bo posc/.al preko srbskih mej, in še sosebno treba računati z dejstvom, tla se Srbija t'šči telesa naše monarhije ! Ta pomislek je toli tehten, tla smatramo kakor gotovo, tla bo grof GoluohoNvski, ali kdor-koli bo vodil vnunjo politiko A vstrijsko-Ogersko, prisiljen zapustiti stališče, označeno po grofu Goluehovskem ter poseči vmes, ako ne bo v Srbiji skoro konec stanju, o katerem go-vnrd, tla se opira na avstro-ogerske vplive, Izjava grofa Go!ucbo\vskega o razmerah v Srbiji se nam ne zdi preveč iskrena. «Information* opaža prav dobro: «Mož, ki je z obrazom poštenjaka izjavil, tla se ne utikuje v n titranje stvari Srbije, da-si dobro ve, tla so te cnotranje stvari* e v r o p s k i šk a n ti a l, ta mož se je, žal, le prepogosto (itikal v notranje stvari Avstrije, in je situ-vaeijo srečno tako zmetlcl, tla ni nikjer videti izhoda!« — Mi pa bi le še ponovili svoj izrek, da izjava Uoluchonskega glede dogodkov v Srbiji ne soglaša nikakor z čutstvovarijein vse civilizovane Evrope. Vojna v južni Afriki. Vse te dni je ni bilo ni jedne važneje vesti z bojišča. Sedaj pa tudi v Londonu ne morejo drugače, nego tla priznavajo indirektno, tla so angleški posadki v Latlvs-mitl'ii ti ne v i šteti. Iz poročil posnemamo: Bombardiranje mesta nadaljuje z uprav grozno preciznostjo. Vsaki dan pada neštevilo granat v mesto, lioerci so pogodili najšibkeje točke mesta. Efekti topov so razdevalni. Tako glase poročila od predminole srede. Poročilo <>tl 2. t. m. pa se glasi: Boeroi so pričeli z stra-hovito kanonado. Jedcu kanon velikega kalibra nad vlad uje vse mesto. Dne t. m. je postalo streljanje še intenzivneje. Nekateri streli se bili nenavadno precizni. V mestu je veliko razburjenje. Po takem verujemo brzojavki, ki pravi, tla se v Londonu boje, da se Ludvsinith ne ho mogel vzdržati, dokler pride Uuller na pomoč. Kaka konfuzija pa mora vladati v vojnem uradu v Londonu, je razvidno iz tega, da pravijo hkratu, da vesti o zmagah generala Methuena pri Kimber-levu so moralno jako povzdignile garnizijo v La-dvsmithu. Ne le to, tla >traitg«< Methuena niso bile druzega nego poštene hatine, ki s.« jih dobivali Angleži o čemer pričajo nenavadno visoke številke njih izgub , ampak je zatrjevanje o dobri volji garnizijo v Ladvsmithu v krčečem nasprotju z vsem gori rečenim. Domače vesti. Imenovanj a na sn njegovi kvaliteti ne more spremeniti niti dejstvo, tla je na zadnje, vsled posredovanja že omenjenega višega uradnika, vendar-le sprejel nakaznico in denar. Naglašamo še enkrat, da bi gospodu c. kr. uradniku, ako je smatral, tla je naš deček prišel prepozno, prav nič ne zamerili, če bi bil ostal miren in tih za svojim skrivnostnim zastorom; tudi ne, če bi ga jednostavno opozoril, tla je prišel prepozno. Ali to moramo obsojati: tla mu je ponujal zaušnico, tla mu je nadejal ime, k a t e r o je sicer priljubljeno v o b č e v a -nju tržaške malarije, a se v olikani družbi ne r a b i, ti a j c s p r e j e 1 nakaznico ter j e, k o j e viti e I, k ti o ga nadleg u j e o tako p t) z n i n i-i, zopet vrnil isto, in jo potem, ko je bil izlil svoj žolč nad povsem nedolžnim dečkom, sprejel zopet! Tako postopanju nam kaže, da sla v duši tega c. kr. uradnika bila hud boj a n i m o z n o s t tlo slovenskih strank i n malo razviti čut na vati ne človeške u I j u ti n os t i! Že zopet snujejo uckilj ! Od zaupne strani smo izvedeli, da naši ljubi duhovski reformatorji italijanske narodnosti ki se, kakor znano (ne res, gospotl Zanetti".'!), nikdar ne vtikajo v politiko — zopet nekaj snujejo zoper — svojega škofa !! Ti dragi reformatorji se sicer — vsaj gospotl Zanetti je tako zatrti i I in celo v visoki zbornici na Dunaju — nikdar ne u tikajo v politične in na roti no prepire, če prav jim njih lastni škof nič kaj prav ne ugaja jedino zato, ker je — Slovan, in sosebno št; zato, ker škof, radi nesrečnega rojstva svojega, ne ugaja tudi tržaškim Iramasonoin in ni cpcrsoiut grata® v uredniškem «Piocolo«-vem, kjer se vihajo tisti drzni nosovi izvoljenega ljudstva, ki kuj radi silijo v katoliške cerkve. Saj od tod i prihaja menda, tla so taki dobri prijatelji, tisti mladi duhovski reformatorji namreč, iu pa tisti dehteči tlolgi nosovi. To prijateljstvo pa nima seveda nič opraviti — gospod Zanetti iz Kurlanije mora že vedeti to — ni z narodnostnimi boji ui s politiko. To je menda It? platonična ljubezen brez po- sledic... Ali šalo na stran! Čujemo, da je mlade reformatorje in informatorje «Piceolo>-vcga uredništva jelo silno skrbeti in jeziti, ker še vedno ni- majo nikakega odgovora iz Kima na njih svojedobno pritožbo proti lastnemu škofu. Kadi te negotovosti so v zadregi. In da bi povspešili stvar, tla snujejo zopet nekaj... ali v zadregi so, ker ne vedo prav, od katere strani naj bi *<> lotili stvari... U ne. ti mladi duhovski reformatorji se ne pečajo ni s politiko ni z narodnostnimi prepiri, čeprav kujejo pritožite in snujejo naklepe proti lastnemu škofu, ki je slučajno Slovan in je vrhu vsega še tako trdovraten, tla ni javno zatajil svojega rojstva!! G on pod Zanetti pa je vendar resnicoljuben mož, ko trd i v državnem zboru, tla italijanski duhovniki se ne pečajo s politiko. Praznik sv. Cirila in Metoda. Zatlerski »Narodni list« je izvedel iz — kakor pravi — naj za neslj i vejega vira, tla seje novoizvoljeni red od r-žavnik očetov frančiškanov dalmatinsko-padovan-skili konventualov, Serafin dr. Belamarič, obrnil tlt» sv. stolice s prošnjo, tla bi ista dovolila, tla bi se praznik sv. Cirila in Metoda slavil zopet dne :>. julija in to po ritus tluples seeundae classis in tla bi se dan sv. Zacearie praznoval drugi dan. Sveta stolica je u v a ž i I a n e o v r ž n e dokaze 0. Bela marina inje dovolila kakor je prt>sil. Tako se bo odslej v vsej rečeni redodr-žavi praznik sv. Cirila iu Metoda slavil tlne f>. julija. Ali ne bi se tudi presvetli škofje mogli obrniti do sv. stolice, tla bi se tudi po njih župnijah na isti način praznoval god. sv. Cirila in Metoda, dočim se sedaj ne praznuje ni o pravem času, ni na dostojen način, ker se praznuje z duplex minus, skoro po najnižem obredu cerkvenem. Seja od hora pol. društva »Edinost* bo v soboto zvečer, in ne v jutri, kakor je oilo naznanjeno. Seja se je preložila, ker bo jutri, v petek, praznik. Jiitrsnjeniii velikemu koncertu »Slovanskega pevskega društva v redutni dvorani gledališča cPoliteama Rossetti* bo nastopni vspored : 1. Tittl. tOvertura slavjanskih napevov», godba. 2. Ant. Nedved : «Popotnik*, zbor s tenor-solo in četverospevom. Smetana: Sekstet iz opere «Prodana nevesta*. 4. Iv. pl. Zaje: »Večer na savi*, zbor z osmospevom in spremljevanjcm orkestra, f). Millocker: «l)er Felt I prediger*, potpouri. ti. »Čevljar baron*. Opereta v ;t dejanjih. (Poslovenil in primerno prenarerlil Jakob Alešovee). Vstopnina za osebo 1 K. — Sedeži v prvih dveh vrstah po 1 gld., v drugih ?> vrstah SO nč., ostale vrste po 1 krono. Sedeži so na prodaj v kavarni «Commercio», a na večer pri blagajni Opozarjamo, tla bo začetek ob 7 uri. Za zastavo pevskega društva »Kolo« je nabral g. Samec v krčmi konsumnega društva 4 K. 10 st.; nadalje sta danivala gg. Anton Cevna in Ernest Volarič vsaki po 1 K. Srčna hvala vsem darovalcem kakor tudi g. nabiralcu. Novo gimnazijsko poslopje r Ljubljani blagoslovijo tlne {>. t. m. oh ',», uri zjutraj. Kilo siue zidati ? Tržaški magistrat opozarja, tla ni dovoljeno pričeti nobenega stavbin-skega tlela, ti o k 1 e r ni i z p o s 1 o v a n o ti o t i č n o (Dalje na četrti strani.) Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij ml Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. o (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. B^p" Moje pohištvo donese sredo ! |Zaloga in tovarna! m pohištva vsake vrste A od a Aleksandro M Miuzi v Trstu, i A IMazza Kosario ž te v. < ( JV (Šolsko poslopje). ( »V Bogat izbor v tapctarijali, zrcalili in ( K slikali. Ilustriran cenik gratis In franko ] k vsakemu na zahtevo. * r Cene brez konkurence. ' fr Predmeti postavijo se na h rod ali * w železnico, h rez da hi se za to kaj ^ w zaračunalo. \ booooeoGoeooooooc «1 o V O I j e ti j e. Kdor bi postopal drugače, imel bo ol.entiti struge ka/ni. Idn>dn\ parnik »lleopatra« je priB|>el včeraj predpoludne s 1 ,*{ potniki na krovn i/ Alcksan-drije v našu luko. Zdravstvena komisija je našla na patniku vse v redu ter j«1 istemu dovolila pristup v novo Inku. Kapitan tega parnika je gosp. Hrelich. Iz pred porotnem sodlsf«. Na zato/ni klopi je sedel zopet znani /nrnalist in osocijulist*, branitelj v kazenskih stvareh, gospod Rihard t amber. To pot ga je tožil inženjer dr. (rambini iz Kopra radi razžnljenja časti potom tiska pu £ iS7 in t*.».*> kaz. z:ik. Tužitelj je predsednik koperske krajne parohrodne družbe. Caniber ga je v nekem članku svojega lista « Lavore* obdolžil potieverjenja, češ, da je dr. (»ambini obdrž I ztt-se znesek 5 gold. — izročeni mu v olularjenje osobja parobrod ne družbe. Caniber je ponudil dokaz resnice, ki se mu pa ni posrečil. Porotnikom so stavili dve vprašanji: prvič, je-li Caniber v vprašavnem članku žalil Čast dra. (iam-binija f Drugič : je-li doprinesel dokaz resnice? Prvo vprašanje so porotniki potrdili z 11 glasovi, d očim so drugo zanikali z istotoliko glasov. Na podlagi tega verdi k ta je bil Cnmber obsojen v globo l.»0 gld. oziroma 1 mesec zapora, in v plačilo '.»O ghl. sodnih troškov. Nmlaljno vprašanje o krivdi glede drugega razžaljivega članka so porotniki zanikali z glasovi. Samomor. 2i>-letni odvetniški uradnik Karol Lneovieh se je sinoči ustrelil i/, revolverja v prsi ter potem skočil skozi okno svojega stanovanja, v tretjem nadstropju hiše št. .5. v ulici Fonderia. Obležal je mrtev z razbito glavo. Truplo nesrečneža so prenesli v mrtvašnico pri sv. Juatu. — Slika bede tukajšnjih italijanskih zasebnih uradnikov ! Loterijske številke izžrebane dne i». t. in.: Praga -JI 17 77 29 2(1 Levov ;j<) M() 77 ;")1 42 Inomost s;j Hi> 4ti 44 7»i Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj 7. (Zbornica poslancev.) Zbornica je nadaljevala razpravo o zakonu, tičočem se razde-ljetije kon,minmih davkov. Posl. Maštalka je začel govoriti češki. Mej ulogami je nujni predlog posl. Dvoraka za odpravo cesarske naredbe od 20. aprila 1*54. o uravnanju prava za policijsko kaznovanje. Ta predlog pride koncem seje v razpravo, kakor tudi nujni predlop posl. WoIf'a za razsodišče v štrajku v Z\vickau-u. Lvov 7. Pogreb Smolke se je razvil v im-pozantn o žalno manifestacijo. Pogreb je bil na deželne stroške. Zbornico poslancev so zastopali predsednik F uehs, posl. Po v še in Nitsohe. Potem so bile zastopane vse slovanske skupino zbornice in katoliška ljudska stranka ; na pogrelm je bilo mnogo členov gosposke zbornice, deželnega zbora, zastopnikov mest, deželnih in drž. oblast. Po blagoslovljen j u krste v hiši žalosti je deželni maršal, grof Stanislav Radeni, v ganljivem govoru proslavil pokojnika. Kondukt so vodili nadškofje treh obredov. ivtrograd 7. »Novosti« govore pohvalno o ekspozeju grofa (iolueho\vskega. Ta list priznava, da je politika Avstro-Ogerske politika miru in hvali sosebno, da je ta država ob Donavi kazala največe simpatije za konferenco v Haagu Zlasti pa se toplo izraža o sporazum ljenju med Avstrijo in Rusijo glede Balkana. Tudi drugi listi povdar-jajo pohvalno toliko omenjeno sporazumljcnjc, kolikor simpatije Avstro-()gerske za mirovno konferenco v Haairu. Popolno novi, v prvič razstavljeni MEJNARODNI Panorama trst - Borzni trg 14 - t ust •Inko /tiiiiinivo popisov n nje iz Napulja 11 n balnearske otoke. Vstopnina 20, otroci 10 kr. NI. U. Dr. Ant. Zžhorsky priporoča svojo pomoč na porodili, ahortih in vseh ženskih boleznih, kakor: nerednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Urdniuie ulica Cariutia št v. 8. od s. -11. in od 2. - 4. • ioi o IVIznario nujboljfti / viijtiiluil piitchliriinlmi iinvnMiiii lastu« H izmijiH.c It liiiii-itK ili.vrženi gf laso vir j i itnlic «■* naflHilj« iu nafevnej« illre Vino pri tovarnarju Henrihu Bremitz o. kr. dvornemu zalagateljn. Trst - Borzni trg številka i> - Trst lliintrlrunl katalogi na gahtttvuiije Franku. ^H Najboljše berilo in darilo je vsestransko jato pohvaljena „Vzpja m omika ali izvir srete" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se bore nam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in drugt blažiti in prav olikati) ter ne dobi za predplačilo 1 gld. 80 kr., po posti 10 kr. več, ali proti po-stneimi povzetju pri Jožefu Valen6i&u na Dunaju III. Hauptstrasse N. 84, II. 8t., Th. 38. 3. Stiege. Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupee poslal knjigo Ae nernz rezano in čisto v treh dneh nazaj. Naznanilo. Dovoljujem si uljudno naznanjati veločastiti | duhovščini, cerkvenim oskrbništvoni, ter slavnemu j občinstvu, da sem prenesel zalogo voščenih sver. | voska, medu itd. z Solkanske ceste v lastno ! IliŠo n lira sv. Antona št. 7. v Gorici. (Nasproti | eos. kr. okrajni sodniji.) Za mnogobrojna naročila se prav toplo priporočam. Z veleštovanjem J. Kopač. Varstvena znamka: SIDRO. PRSNI PRAH (prah za izvožčeke) (ne kašljaj). najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti. zasližanju, nahodu In drugim kataričnim afekcijam. šluilljica z navodilom po 30 nvč. Dvbiva se jedino v lekarni PRAXMARER, ,.Pri dveh zamorcih" občinska palača. Trst. Zunanje naročbe izvršujnjejo se obratno pošto. LINEMENT. CAPSICI COMP. iz Riolitrrjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče utrnilo dobiva se po 4U nvč., 70 nvč. in ! gld. po vseli lekarnah. Zahteva naj sc to splošno priljubljeno domače sredstvo vedno le v origin. steklenicah z našo varstveno znamk „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelki. Ricliterjeva lekarna pri zlatem lev« v Pragi. Elizabotnu ulice 5. „EDINOST" večerno in zjutranje izdanje we prodaja, r zun v drugih navedenih tobakarnah, tml na južnem kolodvoru. Um m F. PETECH , TRST. - Via delle Pošte štv. 10. Istrska in dalmatinska vina i/, najslovečih kleti. <'ene brez konkurcncc, blago pristno iu najboljše kakovosti. Istrsko novo lino :»0. boljše Dalmatinsko lino :{u. Opol I o liovo fino .'{'.J v vsakej množini v sodčkih in buteljkah od litra naprej franko na dom na katerikoli kraj mesta. Izven mesta franko užitninskega davka. Naročbe v zalogi ali s postno dopisnico. GLEDALIŠČE OPIC Fondo Banelli BBHBI mej Via Istituto in Via Foscolo V n« k I rimi Oh imlMjrtli | 2 predstavi ) ( 4 predstave ) in sicer ob 47* in 7'/* ob l1/*, 3., 5. in 7. uri uri zvečer. popoludne. 80 štirinogatih umetnikov 30 Izučene opice. psi. koze, prešiči in tudi petelini. Vspored: Koza in opica kakor plesalki na vrvi. AtViknnskn večerja, katero predstavlja nad 20 opic. Ples. .Sprehod mad. Lenfe. Podpotiri vaj s o psi. Arabska dirka s psi, katere jahajo opice. Sultan, izučen prešiČ. Telovadba opic na vrvi. Velika pantomimi »Sodišče opic, streljanje psa Misdea ter njegov pogrebni sprevod«. Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezu sc j<* preselil v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad. Ordinira na domu vsaki dan od H do zjutraj in od 1 do 'J popoludne. Za uboge od "1 do 3 v ulici Molili pieeolo štev. I, l. nadstr. Gostilna Andemo de Franz Via della Geppa št. 14. toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in dalma-insko črno vino. Dobra kuhinja, domače klobaso. Gostilna je odprta vedno do 1. ure popolnoč.. /a obilen obisk sc priporoča Jožef Furlan. ULOGU POHlSTV IN OGLEDAL S Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zalogu pohištva /.a Jediluiee. spalnice in sprejem ni cr, žimnic In peresiiic. ogledal in železnih blagajn, pu cemili, da se nI hali konkurence. :xx2 Važno za vsakega! Itii/prodrtjii po ciiia nizki ceui! 12 vrednih predmetov za samo 2 gl. 85 nč. I krasna žepna ura Anker Iveinontoir, nikelj- grav. pokrovi, /. letnim jamstvom; 1 elegantna verižica za ure, na zahlcvo nikljiiHtn ali pozlačena z lepimi priveščeki, parižki sistem ; 1 kravatna igla i/, amerikankega donble-zlata zimit. briljanti ; I par gumbov za manšete iz nnierikanskega doublč-zlata / marko; I garnitura gumb za srajco iz ainor. »luublć-zlatlt, sestoječa iz f> kosov; N'st'li li! krasnih preflnietov pošiljam, dokler zaloga traja, po povzet ja ali za naprej poslano svoto zn samo <^1. jJ'Hfi, (samo ura stala je prej o glrl.) Kar sc ne ilopade, jemljem v času o