Greh.
Miško je bil de&k, komaj dvanajst let star. Imel j« dobre ia pobožae staiše, ki so ga za vse dobro vm-mali in ga pri vsakej priložnosti opomiajali, da 8e naj boji in ogfblje greha kot največjega zla na sretn. MSko je svoje starše ubogal ter jim de!al veliko veselja.
V jeseni. <5nem prijetnem času, ko so hru^ke. jabolka in breskvp zrel^, obhajal je Miško svoj god. Starši so ga ta dan bogato obdarovali in nm pri-TOlili, da sme tudi svoje toviriSe k sebi povabiti in se ž njimi igrati. Več-jega veselja bi mu njegovi starši ae bili mogli narediti.
Miškovi tovariši pridejo ter gred6 Da vrt. da se ondu igrajo. Sa lepem in velikem vrtu je imel tndi MiSko svoj poseben rrtec, ki je bil s cvelicarai in ovočnim drevjem nasajen. Ob vrtnein plotn je stalo nekaj uiladih bieskeT, ki so to loto prvi sad obrodile. Lepo je bilo gledati debele, žametasto kos-mate in runjeno-radeče breskve, ki so tako prijetno po vejah visele. Marsi-katera roka bi bila rada segla po ajih.
Ali Miško reče: nTeh breskev se ne smemo pritakniti, oie mi 90 to ostro prepovedali, ker je to prvi sad, ki so ga rnlada drevesca obrodila. Na raojem vrtcu imam tudi jaz različnega ovočja; iditp z raenoj, oudu ga suiemo trgati.   Le hitro, da nas breskvp v greh ne zapeljejo !"
Nato rek6 tovariši: nDanps si ti gospodar na vrtu, ker danes je tvoj god. Ali nijsi danes za jedno lcto starejši? Mar želiš. da bi bil vedno otrok, ter bi te starši vcdno opominjali in svarili. Pridi jedenkrat na naš vrt! Na našem vrtu nam nihče ne braui ovočja trgati, kolikor se nam ga le poljnbi. Na uašem vrtu imamo popolno svobodo!"   — Tako so govorili Miškovi tovAriši.
MiSko jim reče: rOh, ne, ne! O6e mi so ostro prepovedali in očolova prepoved mi je sveta. Jdit« z mencj v moj vrtw\ ondu m bomo prijptDO igrali iu trgali ovočje, kolikor se nam ga bode pnljubilo." — Tovdriši od-govori: nTvoj oie te ue vidijo, in kako bi tudi mogli znati, kdo je hreskre trgal?  Aio te povprašajo, pore&š jim, jaz tega ne vem."
nSium vas bodi!'' odgovori Misko, nlaž je greh, in radečica na mojem licu bi me lehko izdala."
Nato reče najstarejži izmed tov&rišev: nMiško prav govori. Poslusajte me, jaz znam za drtij pripomooek. Glej, Miško, mi hočcrao breskve sami ntrgati, in ti potnu lehko refeS, da jih ti nijai utrgaL" Miško in drugi njegoyi to?ariSi v to privulijo, ter ntrgajo bieskve, ki si jih razdele med sabo.
*                  *
Ko je bila že tema, razidejo se dečki vsak na svoj doni; a Miško O9tane sam na vrtu, ker se je bal pred očeta stopiti. Ce je le slišal v hiši kaj za-ropotati, ustraM se je, in gr6za ga je bilo iiocojšnega večera.
Zdaj pridfjo oee sami Da vrt. Ko Miško njihove stopiujo zafiuje, takdj zbežf na drug konec vrta, tja doli v stoj vrtec. A oee gredJ, ter ngledajo, kako so otroci mladim drevescora vse ovočje obrali; žalostui vzdihnpjo ter za-kličejo: ^Miško! MiSko! kje si ?" — Ko MBko stojc ime sliži, Se bolj se ustraši, ter se stiaUu po ?sem žirotu trese.
99
A o5e pridejo do njega in mu rek6: »Tako tedaj ti delaS na avoj god meni in materi T zahvalo. Obral si mi drevesca oajlepšega sadja, k&terega sem ti prepovedal!"
Miško jokajoč odgovori: ,.Ni', oče! jaz se dreresec niti dotaknil nijsem! Hogof-p, da so to storili moji toyariSi."
Nato primejo oče Miska za roko, peJjejo ga v hišo, postavijo ga k luCi in um rek6:  rTi se tedaj  hočeš svojemu očetu še cel6 lagati ?u
MiSko obledf, ter jokaje o<5etu vse izpovč, kako se je zgodilo.
Oče mu rek<5: nOd danes ne smeS \eL na vrt!"
Xato se ofe obraejo ter otidpjo iz hiše. — MiSko nij mogel vso no^ spati: strah ga je bilo saiaega v temnej sobi, itt 6e je tudi malo zaspal, vzne;airjale 90 ga hnde sanje. Take aemirne noCi MiSko še nij imel, kar živi na svetu.
*                      *
Drnzega dne vstane Miško bled, ves prepaden iu otožea. Mateii se je otrok zel6 sniilil. Zato rekiS očetu: ,Glej! Miško je žalosten, žal mu je storje-nega pregreSka in vrt, ki mu ga si zaprl, mu je podoba zaprtega oSetovoga srca."
Oče odgovore:  nPrav je,   da mu je žal, ravno zato mu sem zaptl vrt."
^Oh," rekd tnati, ^smili se mi, ker tako žalostno začenja novo leto STOJega življenja."
nPrav je tak6; naj mu bodo prihodnji dnevi veselejH," odgovort ože.
(jez nekaj dni rek6 mati zope.t of-ctu: ..Bojim se, da Miško dvomi 0 Ijubesni, ki jo imaš do njega."
rKaj ti ne pade na um !" rečejo oče, ,,njegov pregrežek mu pravi, kako tuu je misliti 0 meni. Do sih doh je užival Dajiao fjubezeo, a zdaj noj se nei to ljubszen apoznati in spoštovati, da si jo zopet pridobi."
,,Ali se tnu pa troje obilašaaje jiroti ujemii se zdi prereč resno in preostro?" —
Oče odgovorž: Jn če tudi! Modrost naj ga uči, da je moje obDašaaje proti njemti pravtčno. Z nepokorščiAO ju izgubil mojo ljubezeo, 8 pokorSčiuo n:ij :\ jo zopet zasluži. Tega som prepričan, da to tudi stori, ker se mu vidi, da ga boli njegov pregrešck."
*
¦                        *
Ko je nekoliko doi preteklo, pride Miško zjntraj zgodaj z mirnim in veselim srcem h svoje spalnice. Vse, kar so mn starši za god dali, zložil je v košartco ter nosi'1 očetu in materi.
O(5e to vidtč, vprašajo ga: ,,Kaj pa to, Miško ?" Deček odgovori: ,,O6e mati, jaz uijsem vreden vajiiiib dobrot, vajine Ijubezni, zatorej vama prinesein nazaj vse, kar at;i mi dala. A moje srce mi pravi, da daues začnem novo življenje. 0 proaim, odpustita mi, in vzemita lnoje srce iu vse, kar mi je vajina ljubezeu darovala, v zahvalo io v spomln mojega poboljšanja."
Oce objauiejo filiška, stisnejo ga na svoje prsi, in ga poljubijo; tudi inati store tako, in gork6 30IZ6 8e jim udei*6 po licih, videč, da imata tako dobrega otioka.                                                                                    Mladinoljub