rto XXXII. Številka 20
Iji: občinske konference SZDL Kranj, Radovljica, Skofja Loka Trti* — Izdaja Časopisno podjetje i Kraaj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni   urednik   Andrej 2alar
LASILO SOC
PLANICA — Čeprav se je vreme otoplilo in kot kaže v tem tednu ne bo nič drugače je prizorišče letošnjih obračunov za svetovni naslov v smuških poletih pri-pripravljeno.    Dolina peterih skakalnic že slavnostna čaka vse ljubitelje smučarskih skokov. Pokroviteljstvo nad petim svetovnim prvenstvom v smuških poletih, ki bo od 14. do 18. marca, je prevzel predsednik republike Josip Broz Tito, predsednik častnega odbora pa je Stane Dolanc. (H) - Foto: F. Perdan
Kranj, torek, 13. 3. 1979 Cena: 4 din
List izhaja od oktobra 1947 kot te'ni k, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Dobrodošlica udeležencem prvenstva
r
Planica je enkratna
Izjave predsednika zveznega izvršnega sveta Veselina Djuranovića, predsednika jeseniške občinske skupščine Slavka Osredkarja in predsednika planiškega komiteja Nika Belopavloviča pred V. svetovnim prvenstvom v smuških poletih v Planici
predsedstvom predsednika zbora, tovariša Matevža Mateja, je v petek v ^nju Potekal 5. zbor Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske.
J
5. zbor Temeljne banke Gorenjske
126 milijonov med članice
igtoibe v LB Temeljni banki Gorenjske v letu nad pričakovanji — Skupni dohodek razde-
£*i med članice — Samoupravni sporazumi naj podpisani do maja — Ugodnejši krediti za gozdna gospodarstva in PTT?
OjJPorocila o poslovanju Te-banke Gorenjske je raz-HJJJ d« je v letu 1978 dobro po-^\r*~*> saj so se njena združena, •S»T*** 'n pridobljena sredstva ^»»tla za 3200 milijonov din, V** »odstotkov. Najpomemb-JJvJJ1 .,đe,ei predstavljajo sred-•TS^««       in deponentov, in si-*M odstotkov, od tega 60,8 Vjtctkov iz gospodarstva. Krat-vT1*  8redstva   so   se lani *>«cala za 18 odstotkov, pri orocnih pa so bila planska ndevanja presežena — po-* so za 32 odstotkov. Sred-
Novo vodstvo Temeljne
banke Gorenjske
K ljubljanska banka - Temeljna ^■f* Gorenjske je na 5. zboru dobila tudi novo vodstvo Predsednika kolegijskega po ^*2*bega    organa Temeljne
Gorenjske je bil imenovan l^ff.Beravs, ing. kemije, za pod-v,«wdriika kolegijskega poslo-^ivT1^3 ^B8118 za področje pla-I^Ji*. združevanja, zbiranja in \T*j<*ivanja sredstev ter eko-'J^'jjih odnosov s tujino Rihard I^T*- dipl. ekonomist, za pod-vJ%<J8ednika kolegijskega poslo-OJ^jja organa za področje orga-^^•^je banke, finančne evidence, i^vojne tehnologije delovnih ^^^>kov in poslovanja z občani l>^^ Cuznar, ekonomist, in za ^CT^sednika kolegijskega po-^^ffdnega organa za področje ^_^j*vljanja upravljanja, samo-j^^janja in organizacijo delov-5^ ^upnosti Temeljne banke Vojske Ivan Žerko, dipl. prav-
stva prebivalstva, ki so zastopana v bilančni vsoti skoraj s četrtino, so s 43 odstotki povečanja presegla najbolj optimistične napovedi. Tudi sredstva za stano-vanjsko-komunalno gradnjo so presenetila, saj so se povečala v letu 1978 kar za polovico. Vse kaže, da se uporabniki družbenih sredstev in občani vse bolj poslužujejo banke za razreševanje svojih stanovanjskih problemov.
Zbor je na podlagi samoupravnega sporazuma o oblikovanju in uporabi prihodka ter razporejanju skupnega dohodka v Temeljni banki Gorenjske sprejel sklep, da se skupni dohodek v višini 126.052.625,87 din razporedi med članice. Ker postopek sprejemanja  samoupravnega sporazuma med članicami še ni končan — večina članic ga je sicer že podpisala — je izvršilni odbor banke zadolžen, da med obema zboroma pospeši to podpisovanje, ki naj bo povsem zaključen do na-
slednjega zbora banke, ki bo maja.
Potrjen je bil tudi zaključni račun LB Temeljne banke Gorenjske in sprejeta pripomba konference poslovne enote Radovljica, ki je dala pobudo, da se preko zbora Združene banke ustreznim republiškim organom predlaga, da se zaradi sistemske rešitve spremeni in prilagodi davčna politika in sorazmerno zniža davčne stopnje za del skupnega dohodka, ki je razporejen članicam. Če pa to ni možno, naj bo to odbitna postavka za plačilo davka na dohodek.
Delegati so obravnavali tudi predloga gozdnega gospodarstva in PTT Kranj, da bi ju obravnavali kot prioritetni panogi na Gorenjskem in jima za prihodnje srednjeročno obdobje nudili ugodnejše kreditne pogoje. Gozdno gospodarstvo se zavzema za 3-odstotne obresti in 30-letno odplačevanje, PTT pa zato, da bi se doba odplačevanja kreditov podaljšala na 15 let. Za obe panogi bo možnosti ugodnejših kreditnih pogojev proučil izvršilni odbor banke.
Zbor je obravnaval tudi gradivo za zbor Združene banke, katerega je sprejel z nekaj pripombami. D. Dolenc
Lutke se predstavijo
IX. srečanje slovenskih lutkarjev v Kranju od 15. do 17. marca je posvečeno mednarodnemu letu otroka in 50-letnici UNIMA - 18 skupin, med njimi tri kranjske, bo dalo 25 predstav — Vsak dan pogovori o predstavah, v soboto pa še občni zbor slovenskih lutkarjev
KRANJ bo od četrtka, 15. marca, do sobote, 17. marca, stečišče domala vseh slovenskih lutkarjev. Na različnih odrih po vsej občini se bo namreč predstavilo kar 18 lutkovnih skupin oziroma okroglo 150 lutkarjev s 25 uprizoritvami. Srečanje slovenskih lutkarjev, letos že deveto po vrsti, bo torej dalo celovit pregled te dejavnosti, ki se zlasti v
zadnjih petih letih lahko pohvali z ogromnim napredkom tako glede množičnosti kot kvalitete.
Videli bomo vse vrste lutk; od klasičnih ročnih do televizijskih oziroma naglavnih, marionet, sicilijank do žive igre in igre rekvizita. Tudi sestava skupin je raznovrstna. Nastopili bodo cicibani, pionirji, mladi iz srednjih
Nadaljevanje na 7. strani
»Svetovno prvenstvo v poletih je športni dogodek, ki nas navdaja z nestrpnostjo in ponosom obenem, da se to dogaja v naši Planici. Planica je z dosedanjimi uspešnimi prireditvami vedno znala navduševati gledalce. Tako si je pridobila prijatelje ne  le  v Sloveniji in Jugoslaviji, ampak   tudi   izven   njunih meja. Prepričan sem, da bo Planica tudi v prihodnjih   dneh   potrdila   in še utrdila svoj sloves. Sama prireditev bo izreden športni užitek za gledalce, športnikom skakalcem pa ponuja novo možnost, da pokažejo svoje športno znanje in pogum. V imenu jeseniške družbenopolitične skupnosti, katere del je Planica, kličem vsem, ki se bomo v prihodnjih dneh videvali   v   Planici, dobrodošlico. Naša slovenska in jugoslovanska Planica nima primerjave in je zato enkratna.«
Veselin Djuranovič, predsednik zveznega izvršnega sveta:
»Prvič sem v Planici in impresioniran nad tem velikim objektom. Šele  zdaj   vem,  kolikšno korajžo mora imeti skakalec, da upa prek tako   mogočne   velikanke. Vsem tekmovalcem na bližnjem svetovnem prvenstvu v smuških poletih želim veliko sreče, organizatorjem pa izrekam vse priznanje za doslej opravljeno delo. Prepričan sem, da do tekme in med tekmo vse tako kot je treba. Organizirati tako veliko prireditev ni lahko. Nalogi so lahko kos le ljudje z veliko delavnostjo, organizacijsko sposobnostjo in disciplino. Smučarski skoki so po moje ena   od   najzahtevnejših športnih panog. Planica ni le pojem športa, temveč je v preteklosti in prav tako danes že veliko prispevala k mednarodni     uveljavitvi Jugoslavije. Imena kot so Norčič in Križaj niso le pojem našega športa, temveč tudi imena,   ki   prispevajo   k športni uveljavitvi Jugoslavije in k utrjevanju mednarodnega ugleda Jugoslavije. Zal mi je, da se tekme ne bom mogel udeležiti zaradi državniških obveznosti. Tekmovalcem želim veliko športne sreče in uspehov, organizatorjem pa izrekam prepričanje, da bo na tekmi vse tako kot je treba. Planica je to vedno dokazovala.«
Niko ! Belopavlovič, predsednik organizacijskega komiteja:
»Panica je Planica. To je vsekakor naš slovenski športni praznik. Prepričan sem, da smo naredili vse, kar je potrebno narediti za varne polete. Za te pa je odločilno tudi vreme. Upam, da bo ob normalnih pogojih lahko postavljen nov rekord skakalnice. Pri tem mislim, da bodo gledalci in ljubitelji letenja v Planici videli tudi nov svetovni rekord. Udeležba in to kvalitetna je taka, da je to realno misliti. Le vreme nam ne sme nagajati.
Dolina pod Poncami je pripravljena za slavje. Le še nekaj naj opozorim. Udeleženci prometa naj bodo strpni. Še vsaka naša planiška prireditev je minila brez večjih prometnih zapletov. Vozniki naj bodo tovariški in ne prenagli. Le tako se bomo izognili gneči in vsi bodo prišli varno domov.«
J. Košnjek D. Humer
Slavko
Osredkar,
predsednik
jeseniške
občinske
skupščine:
O L*AS 2.STRAN
TOREK, 13. MARCA
Priprave na pot
Titovo štafeto mladosti bodo letos prti spremili na pot slovenski mladinci, krenila pa ho 24. marca z Raven na Koroškem, kjer se že nekaj časa pripravljajo na ta slovesni dogodek. Osrednja pn>slava ho na Ravnah na dan odhoda štafete na pot po Jugoslaviji, vendar ho v tem koroškem kraju in okoliških krajih slovesno že prej. Posebno obeležje bodo vsem kulturnim prireditvam in dogodkom v Mežiški dolini in vsej Koroški dali večeri bratstva in enotnosti, ki bodo 22. marca v Crni, Mežici, na Prevaljah in v Kotljah, na večer ptvd odhodom štafete pa tudi na Ravnah. Na teh večerih bo nastopilo osem folklornih skupin iz Mežiške doline in pobratenih občin Cakak in Varvarin, poleg tega pa še pet pevskih zborov.
Smučine izginjajo
Toplo in sončno vreme konec preteklega tedna je pobralo večino snega na slovenskih smučiščih. Čeprav se je snežna odeja stanjšala pa ni manjkalo smučarjev na Pohorju in Rogli. Na Krvavcu je bilo v soboto 2500 in v nedeljo 3000 smučarjev. Na nižjih hribih pa je bilo v soboto in v nedeljo veliko izletnikov.
Mariborska nedelja na voliščih
Od 44.448 volilcev, ki so se danes v 13 mariborskih skupnostih odločali o preoblikovanju temeljnih samoupravnih in življenjskih enot krajanov, jih je do 15. ure glasovalo okoli 80 odstotkov. Največjo udeležbo so zabeležili v primestnih krajevnih skupnostih, kjer je prišlo na volitve več kot 90 odstotkov upravičencev.
Tito v Splitu
Predsednik republike Josip Broz Tito je v nedeljo v spremstvu poveljnika vojno pomorskega področja admirala Branka Mamute obiskal mornariški šolski center v vojnem pristanišču »Lora«. Potem pa je obiskal gradbišče novega mestnega stadiona v Poljudu, na katerem bo svečana otvoritev in vrsta pomembnejših tekmovanj sredozemskih iger v Splitu. O gradnji tega in drugih športnih objektov za bližnjo največjo športno prireditev v naši deželi je predsednika republike obvestil predsednik izvršnega komiteja 8. sredozemskih iger Ante Skata-retiko. Povedal je, da so pravkar začeli montirati strešno konstrukcijo stadiona, na sosednjem stadionu, kjer gradijo bazene, pa prav tako nameščajo strehe.
Manjši uvoz traktorjev
Industrija traktorjev in strojev iz Novega Beograda bo na novosadskem sejmu razstavila novi težki traktor, ki bo imel 280 konjskih moči, namenjen pa bo velikim kombinatom in drugim družbenim gospodarstvom za velike obdelovalne površine. Se pred nekaj leti je bilo potrebno uvoziti letno 20 tisoč takšnih traktorjev. Letos pa se bo izvoz že zmanjšal na 8 tisoč težkih traktorjev.
Izmenjava sindikalnih izkušenj
Predsednik Zveze jugoslovanskih sindikatov Mika Špiljak je na čelu sindikalne delegacije obiskal francosko demokratično konfederacijo dela in generalno konfederacijo dela. Izmenjali so izkušnje pri delu sindikatov v Franciji in Jugoslaviji.
Priprave
na volitve
Jesenice — Glede na rokovnik o kandidacijskih postopkih za volitve članov predsedstva SFRJ se morajo najpozneje do sredine tega meseca sestati vse občinske kandidacijske konference. Zato je predsednik občinske konference Socialistične zveze z Jesenic Zdravko Črv sklical občinsko kandidacijsko konferenco, ki so jo oblikovali ob volitvah delegatov za delegiranje v občinsko skupščino in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Seja kandidacijske konference, katere dve tretjini sestavljajo delegati temeljnih kandidacijskih konferenc in eno tretjino delegati vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij, bo jutri, 14. marca, ob 16. uri v sejni dvorani jeseniške občinske skupščine.
Delegati se bodo na seji najprej seznanili z zunanjepolitično informacijo. Zatem, ko bodo pregledali določila poslovnika o delu občinske kandidacijske konference, bodo obravnavali in sprejeli poročili koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja in volilne komisije pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze z Jesenic o opravljenih postopkih v temeljnih kandidacijskih konferencah glede možnih kandidatov za člana predsedstva SFRJ in SRS, predsednika in člana predsedstva SRS in delegata družbenopolitičnega zbora republiške skupščine. Na koncu seje bodo izvolili tudi dva delegata v republiško kandidacijsko konferenco. (S)
Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič je bil pokrovitelj jubilejnega petindvajsetega srečanja novinarjev sveta. Predsednik zveznega izvršnega sveta sije v petek ogledal planiško velikanko, popoldne pa je priredil sprejem za novinarje. V hotelu ! arix v Kranjski gori je bil tudi predsednik slovenskega izvršnega sveta Anton Vratuša, podpredsednik Zvone Dragan, predsednik skupščine občine Jesenice Slavko Osredkar, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina ter druge osebnosti našega družbenopolitičnega življenja. (H) - Foto: F. Perdan
Poživitev dela osnovnih organizacij
Škofjeloški mladinci in mladinke sprejeli akcijski program za letošnje prvo polletje — Jurka Sinko nova predsednica občinske konference ZSMS
Skofja Loka — Druga seja volilno programske konference ZSMS Skofja Loka, ki je bila v četrtek, 1. marca, je vsebovala obravnavo akcijskega programa za letošnje prvo polletje, potrditev finančnega poročila za preteklo leto in letošnjega finančnega plana ter nadomestne volitve v organe občinske konference. Spregovorili so tudi v letošnjih najpomembnejših mladinskih akcijah: Titovi štafeti, mesecu Mladosti, mladinski delovni akciji Brkini 79 in drugih.
Akcijski program, ki je letos prvič izdelan le za polovico leta, temelji na poživitivi dela osnovnih organizacij, zlasti tistih, ki slabo delajo in na oblikovanju novih, kjer se kaže potreba po njihovi ustanovitvi. Predvidenih je več okroglih miz o problematiki mladih, organiziranje KVIZ tekmovanj, lokalnih delovnih akcij, usposabljanje brigadirjev, po-
JESENICE
Včeraj popoldan je bila v sejni sobi jeseniške Kazine razširjena seja sveta Zveze sindikatov Slovenije z Jesenic. Člani sveta in predsedniki osnovnih organizacij sindikatov so med drugim obravnavali oceno lanskoletnega gospodarjenja v organizacijah združenega dela, narejeno na osnovi poročil osnovnih organizacij Zveze sindikatov v akciji za sprejemanje sklepnih računov in predlog poročila za republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Ena od osrednjih točk je bila tudi razprava o stališčih občinskega sindikalnega sveta do pridobivanja in razporejanja dohodka ter uveljavljanja načel delitve po delu in rezultatih dela, ki jih je svet izoblikoval po javni razpravi v osnovnih organizacijah Zveze sindikatov. (S)
živitev dela komisij in centrov pri občinski konferenci ZSMS.
Zasedanja konference so se udeležili tudi predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij. Sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov, Lovro Gajger, je pohvalil akcijski program in pripomnil, da bi podobne programe lahko izdelali tudi krajevni sveti ZSMS in se obrnili na organizacije združenega dela za finančno pomoč. Opozoril je na veliko manifestacijo, ki bo letos v Bohinju v počastitev 60-letnice SKOJ. Sekretarka občinskega sindikalnega sveta, Olga Bandelj, je pozvala mlade, naj se bolj vključujejo v delo osnovnih organizacij sindikata in naj na predvečer prvega maja organizirajo več prireditev. Predsednik občinske konference socialistične zveze, Jaka Gartner, pa je podal informacijo o volitvah, ki se bližajo koncu in povedal, da je število mladih v organih krajevnih konferenc socialistične zveze večje kot pri prejšnjih volitvah. Poudaril je, naj se mladi bolj vključujejo v delo krajevnih skupnosti, pri čemer bodo tudi finančna sredstva manjši problem, saj ta ne smejo biti vzrok za premajhno aktivnost mladih.
Mladinci in mladinke so za novo predsednico občinske konference ZSMS izvolili Jurko Sinko, dosedanjo predsednico komisije za socialno ekonomsko delo. za podpredsednika pa Janeza Dolinarja.
Mojca Pirman
Kasnitve zapirajo
vrata
TRŽIČ - Kmalu bo mi dni, ko je Splošno gradbeni jetje Tržič začelo a prvi« I pri izgradnji socialnega za s ta rej še občane o žirom upokojencev v Bistrici, se je zavezalo, da bo don.. ca minulega leta spra vik! streho, da bo poskrbelo m njo ureditev, medtem ko se prvi stanovalci vanj 29. novembra letos.
Odbor, ki spremlja in skrbi za zbiranje dei pred meseci opozoril na neizpolnjevanje rokov, sicer, da so imeli ti dela s poslovnim in centrom Deteljica in da . stava zemlje ni bila taka predvidevali — to je tudi čilo prve zamude — pa obljubili, da bo dom republike odprt.
Vendar pa SGP Trti* še ni uspelo nadoknaditi' nasprotno; gradnja iz dan  kasni, načrte za ureditev pa so predložili kratkim,  potem  ko je • stvari razpravljal izvrtaj skupščine občine Trtic, sklenil trdno vztrajati vorjenih rokih, saj je material vedno dražji. In gotovo ni nikomur všeč, št^ ne delovnim ljudem in ord cijam  združenega   dela A občine, ki gradnjo finaff izvajalcem pa tudi ne, »j utegnejo doleteti »lepe« s** obresti.   Zato  je izvrta zahteval predračune vsak L benih del kot tudi vsakoafjj poročila o poteku gradnje. 4 ka, SGP Tržič bo moral« A vse sile, kajti kasnitve ne m jo vrat le bodočim stano") doma, pač pa tudi ugledi H teljev. rLJeHi
Zamenjave v mladinske^ vodstvu *K
Tržič - V začetku aprilij, Tržiču  volilno-programsza J renca občinske konferenc« A na kateri bodo sprejeli akc 1 gram organov, zanimiva , zlasti razprava o kandidati sta v predsedstvu. O tem beseda že na več sejah kc organiziranost, razvoj ter L vprašanja pri občinski ko ZSMS. Tako je komisija sedanjega predsedsednika Valjavca, ki odhaja v JLA! gala za predsednico ol ference Majo Ahačič, sednika pa Antona L Zamenjave bodo deleži., sednik konference mladih >i nih skupnostih, predsednik ' nacijskega odbora za ganizacije in društva, treba še konferenco i
KRANJ
Predsednik občinske konference SZDL Kranj Slavko Malgaj sklicuje za jutri, 14. marca, ob 13. uri sejo kandidacijske konference občine Kranj. Delegati združenega dela, interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev se bodo na konferenci uvodoma seznanili s poslovnikom o delu občinske kandidacijske konference, ki je bil sprejet pred lanskimi volitvami delegatov in delegacij. Konferenca bo nato poslušala poročilo koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja in volilne komisije o pripravah na volitve člana predsedstva SFRJ iz Slovenije, predsednika in člana predsedstva SRS in delegata družbenopolitičnega zbora skupščine SRS. Sredina konferenca bo tudi izbrala kranjska delegata za republiško kandidacijsko konferenco.
Izvršni svet kranjske občinske skupščine je ocenil, da je letošnji družbeni dogovor o davčni politiki zrel za podpis. Prav tako je menil, da naj tudi v letošnjem dogovoru ostane določilo o nižjem prometnem davku za izdelke, prodane na sejemskih prireditvah, čeprav tega predlog republiškega dogovora ne določa. -jk
ŠK. LOKA
Danes ob 7. uri 9e je sestal izvršni svet občinske skupščine in med drugim obravnaval poročilo o uresničevanju plana razvoja kmetijstva v preteklem letu, osnutek odloka o zazidalnem načrtu »Športni center« Železniki, osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje Stara Loka ter poročila o delu javnega in družbenega pravobranilstva samoupravljanja, sodišča združenega dela in temeljnega sodišča, občinskega sodnika za prekrške in postaje milice.
Danes ob 17. uri se bodo sestali delegati zbora uporabnikov skupščine občinske zdravstvene skupnosti. Obravnavali bodo samoupravne sporazume o izvajanju menjave dela v letošnjem letu za TOZD Zdravstveni dom Skofja Loka, TOZD zdravstvene dejavnosti bolnišničnega zdravstvenega varstva in Onkološki institut v Ljubljani.
V petek, 16. marca, ob 13. uri bo svet INDOK centra v občini Skofja Loka med drugim pregledal poročilo o opravljenem delu v preteklem letu, predlog programa za letošnje leto, predlog vsebinske analize glasil organizacij združenega dela, v obravnavi pa bo tudi poslovnik o delu sveta INDOK centra.
Obsežen progra:
E. Kardelj: Temelj vseh svoboščin in pravic delovnih ljudi in v naši socialistični družbi je pravica do samoupravljanja.
Pred skupščino kluba samoupravljavcev občine Kranj, ki ^ stala te dni, je tudi sprejem obširnega programa izobraževanja v -kluba, ki ga je pripravil njegov izvršni odbor. Čeprav klub de**", tretje leto, je dosegel pri usposabljanju samoupravnih organov.; plinskih komisij, odborov samoupravne delavske kontrole, pn mf. 1 ranju samoupravljavcev za sprejemanje zaključnih računov :::
V,dnVeHkohjee bilo storjenega za izobraževanje delegatov, organa* so bile nekatere poglobljene oblike družbenopol^čnega »*obra*J
kot so šole, intenzivni seminarji itd. Vendar je moto šele xač*£ .
stematičnega in organiziranega procesa širokega izobraževanja 0 >
ca, kateremu se mora posvetiti vsa družbena P™""*- . L"
V sodelovanju z Delavsko univerzo Tomo Brejc v Kranju jej J
letos pred klubom samoupravljavcev obsežen program izobraie* J
Za letošnji marec je dan poseben poudareka nalogam m vlogi *J J
upravnih delavskih kontrol, njihovim metodam dela m njenim o* J
upravnih interesnih skupnosti. j„„u«;„0 -   j-i^f v
V aprilu predvidevajo seminar za medsebojna razmerja de»T
podfi& ,
V apnlu prenviaevMju »cm««" —-------- _ j~
v združenem delu in politično šolo samoupravnih organov, n
ne^™^^**™' kJer bod° »J*« «in *r*z ******fcg Spravljanju, gospodarjenju, socalnoekonomsk, problema* metodah dela samoupravnih organov.
Maja bo seminar za tajnike organov upravl^nja^jun.ja p. narji o nadaljnjem uveljavljanju dohodkovnih odnosov v * delu in kadrovskih ter izobraževalnih Premih.
V kolikor bo dovolj zanimanja za te teme bodo določen, p po želji naročnikov tudi ponovljeni
I L*
■
13. MARCA 1979
3.STRAN G L/AS
»tanovanjski krediti za kmete
wanjski krediti za kmete kooperante pod imi pogoji kot za delavce — Delno kritje obresti glede na prostorske pogoje
Loka — Kreditiranje sta-ajske izgradnje pri kmetih ni w, čeprav  dogovarjanje na republike teče že več let. V i U*i menijo, da ne gre več iti in da je treba do sprejetja ukrepov poiskati začasne ki naj bi omogočile stano-kreditiranje kmetom pod » pogoji kot delavcem, sedaj so kmetje za stanovanj-gradnjo dobili le kratkoročne oziroma srednjeročne po 10 obrestni meri. Kmetijska *JJsla skupnost  je regresirala tako, da so kmetje plačali za .°dobrene kredite le 6 odstotno no mero, razliko pa je skup-š krila iz svojih sredstev. V pre-dveh letih je v ta namen po-196.457 dinarjev.
*»i odbor kmetijsko zemljiške torti je že podprl predlog hra-kreditne službe pri Kmetijski Skofja Loka in pri K meti j -.gozdarski  zadrugi   Sora Žiri. sta  namreč   pravilnik o ureditvi stanovanjskega loja kmetov-kooperantov in za refundacijo obresti po 'fravilniku.
Po tem pravilniku je obrestna mera za stanovanjske kredite 6 odstotna. Za pridobitev pravice do kredita bo moral kmet kooperant vezati pri hranilno kreditni službi vezano hranilno vlogo v višini 25 odstotkov od odobrenega kredita in sicer za eno leto več kot je odobren kredit, po brezobrestni meri. Ob podpisu pogodbe pa bo moral plačati del stroškov kreditiranja v višini enega odstotka od odobrenega kredita.
Ob tem pa bo kmetijsko zemljiša skupnost delno krila obresti za stanovanjske kredite na osnovi že sprejetih kriterijev o prostorskih pogojih. Za zaščitene kmetije v nižinskem predelu, do 500 metrov nadmorske višine, bo veljala 4 odstotna obrestna mera. Do prav takih obresti bodo upravičene tudi kmetije na področju od 500 do 800 metrov nadmorske višine, s pogojem, da obdelujejo kmetijska zemljišča in redijo govejo živino. Kmetije, ki ležijo nad 800 metrov nadmorske višine pa bodo na osnovi enakih pogojev plačevale le 1 odstotne obresti. Do teh najnižjih obresti bodo upravičene  tudi  kmetije pod 800
imnik proti zvišanju davkov
tka skupščina zavrnila predlog republiške-dogovora o usklajevanju davčne politike — ijitev:    resolucija družbenoekonomskega a ne predvideva večjih davčnih bremen
^ik — Vsi trije zbori kamni-jWnske skupščine so na svojem zasedanju v preteklem ted-rnili predlog republiškega do-o usklajevanju davčne poli-ktošnjem letu. Glavni razlog odločitve je stališče, naj se obremenitve   v letošnjem le spreminjajo. Utemeljitev * iz resolucije družbenoeko-ga razvoja občine Kamnik za ii ne predvideva višjih dav-
izvršni svet je o osnut-govora prvič razpravljal že v decembru in pripombe poti republiškemu sekretariatu Jnce. Nanašale so se predvsem Imi člen dogovora, ki predvidi* spremembe pri davkih po i od obrtnih in intelektualnih K ki se uporabljajo za obdav-[posameznih in priložnostnih 9V. Takšne spremembe nam-"jo z resolucijo dogovorjen davčne politike ter hkrati k> tudi na prelivanje sredstev združenim  delom   in samo-limi interesnimi skupnostmi, »nib na dogovor v republiki je ^*Uilo, posredovalo  jih je le ^.občin, od teh jih je pet menili # stopnje ne menjajo, ostale predlagale manjše zvišanje • določene preuvrstitve ih fc Vendar ob različnih stali-fin do usklajevanja dogovora H Ce smo doslej dosegli dokaj stopnjo usklajenosti na pod-»včne politike, bi jo s tem 'i.
na različnost mnenj in sta-je skupnost občin Ijub-regije sklicala posvetovanje 'vnikov izvrsnih svetov občin-
skih in mestne skupščine, na katerem je bilo, poleg ostalih, sprejeto tudi stališče, da ostanejo stopnje davkov po odbitku v sedmem členu dogovora nespremenjene, torej enake lanskim. M.Volčjak
metri nadmorske višine, ki imajo posebne težke proizvodne in prostorske pogoje. Zanje bo treba pripraviti spisek naselij, v katerih so take kmetije.
Za refundacijo obresti do stanovanjskih kreditov bo morala kmetijsko zemljiška skupnost v letošnjem letu zagotoviti okrog 200.000 dinarjev, od tega bo polovica od kreditov iz preteklih dveh let. M.Volčjak
Obiski v delovnih organizacijah
Radovljica — Občinski svet zveze sindikatov, občinski komite ZKS in občinska komisija za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu so se odločili, da organizirajo obiske predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine v organizacijah združenega dela. Pred delovnimi organizacijami so številne pomembne gospodarske in samoupravne ter politične naloge, uresničevanje le-teh pa povsod ne poteka zadovoljivo. V razgovorih so se ali pa še bodo seznanili z razmerami in s problematiko na gospodarskem samoupravnem in na političnem področju. Na osnovi ocen v delovnih organizacijah bodo nato sestavili oceno za vse delovne organizacije v občini.
Tako bodo v okoli sto delovnih organizacijah ugotavljali, kako so organizirani, kako je s samoupravnimi odnosi, kako je z dohodkovnim povezovanjem, z nagrajevanjem, s samoupravnim planiranjem, z medsebojnimi odnosi in samoupravnimi splošnimi akti, kako je z odgovornostjo, z obveščenostjo in z vsemi ostalimi samoupravnimi dolžnostmi in nalogami. Poskušali bodo najti odgovore na številna druga vprašanja ter opredelili najbolj pomembne probleme v posameznih delovnih organizacijah.
D. Sedej
Vrniti, kar je preveč
Izvrsni svet skupščine občine Tržič je sprejel nove prispevne stopnje za skupno porabo v naslednjih devetih mesecih letos, ki so zaradi ustvarjalnih presežkov v lanskem letu nižje kot v prvih treh letošnjih »začasnih« mesecih - Presežki se torej v celoti vrnejo delovnim ljudem in organizacijam združenega dela, le milijon in pol dinarjev naj bi preusmerili za gradnjo vrtca v Bistrici, - O tem zdaj razpravljajo delavci na svojih zborih
novih prispevnih stopnjah, ki naj bi
Tržič — V lanskem letu so občinska skupnost otroškega varstva, izobraževalna skupnost, kulturna in telesnokulturna skupnost ter skupnost socialnega skrbstva, katerih programe financirajo delovni ljudje tržiške občine iz svojih osebnih dohodkov, zbrale skupaj 2,698.000 dinarjev več kot za uresničitev programov načrtovale. Višek v znesku 5,440.000 je ustvarila še skupnost zdravstvenega varstva, ki pa denar zbira iz dveh virov: iz osebnih dohodkov in iz dohodkov organizacij združenega dela. Skupnost je predlagala, naj bi presežek upoštevali le pri izračunu letošnje prispevne stopnje iz dohodka.
Letos te interesne skupnosti potrebujejo 97,121.000 dinarjev, ki se bodo natekli iz osebnih dohodkov, in 10,862.000 dinarjev iz dohodkov organizacij združenega dela. Prav zaradi lani preveč zbranih sredstev pa je izvršni svet skupščine občine Tržič na torkovi seji razpravljal o
ftenar ostaja nepotrebnem
**j — Ce bi se stanovalci '1° prek hišnih svetov dogo-1' o trošenju sredstev, potem N^,1* bi smel ostajati. Potrebe ^0«ike, pa tudi denarja je v lVk1' Primerov dovolj, le odgo-V^kirti za gospodarjenje marsi-VIprimanjkuje. To je ena od ^v^ih ugotovitev pogovora V^rtavnikov hišnih svetov, ki J* organiziral odbor za gospodi* s skladom v hišah druž-'astnine pri samoupravni *njski skupnosti kranjske Pogovori so bili v večjih ^""h skupnostih, kjer je stanovanjskih objektov —>ih. To so skupnosti Zlato Planika, Vodovodni stolp ^*nj-Center. X£tt°upravna stanovanjska HC**t Kranj upravlja s 496 hi-v katerih je 5898 stanovanj, ^teri stanovanjski objekti tk> hišne svete, marsikje pa jih ?to*jo! Za investicijsko vzdrže-teh hiš se bo letos nabralo K400.000 dinariev. Potrebe
in želje pa terjajo kar 2,b()0.(XX) dinarjev. Zato bodo letos prišla na vrsto le najnujnejša popravila, ki bodo preprečevala škodo. Ostaja pa denar za tekoča popravila, s katerim upravljajo hišni sveti. Skoraj neverjetno se sliši, vendar je tako. Za nekatere hiše to ne velja, drži pa za vso skupnost v celoti. Kjer so hišni sveti dobro organizirani in skrbijo za tekoča popravila, potrošijo ves denar. Kjer pa tega ni, denar ostaja.
Posvetovanja so bila koristna. Opozorila so na možnost pretakanja denarja med hišami in hišnimi sveti na osnovi dogovora. Zal pa se pogovorov ni udeležila več kot polovica hišnih svetov in prav ti ne vedo za nove dogovorjene možnosti trošenja denarja. Veliko je stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, kjer že leta niso imeli zbora stanovalcev. Ljudje so premalo obveščeni in marsikaj ne vedo. To pa je škoda. V odstranjevanje teh pomanjkljivosti se morajo bolj vključiti družbenopolitična organizacija in stanovalci, ki so zaradi tega prikrajšani. Izgovor na hišne svete povsod ni sprejemljiv!
K. Maku.
1. aprila zamenjale začasne iz prvih treh mesecev. Menil je, da bi morale skupnosti presežke vrniti izključno tistim, ki so jih ustvarili, torej ne le delovnim ljudem in tudi ne le organizacijam združenega dela, kot je na primer predlagala skupnost zdravstvenega varstva.
Okvirni poračun je že napravljen. Tako naj bi od 1. aprila naprej prispevna stopnja iz osebnih dohodkov v skupni vsoti za naštete interesne skupnosti znašala 14,07 odstotka in ne več 15,20 kot v prvih treh mesecih, prispevek iz dohodka organizacij združenega dela za skupnost zdravstvenega varstva in skupnost za zaposlovanje pa naj bi bil 1,59 in ne več 1,85 odstotka.
Na zadnji seji skupščine občine Tržič je bilo rečeno, naj bi delovni ljudje vendarle odstopili milijon in pol dinarjev za gradnjo dodatnih prostorov vrtca v Bistrici. Gradnja je v tem srednjeročnem obdobju itak načrtovana in bi jo, če ne na ta način, morali pokriti z višjo prispevno stopnjo v prihodnjem letu. 0 tem predlogu prav te dni tečejo razprave na zborih delovnih ljudi.
Izvršni svet je še posebej obravnaval novo prispevno stopnjo za občinsko izobraževalno skupnost, ki je predvidena v višini 4,56 odstotka iz osebnih dohodkov. Treba pa je povedati, da izračun še ni dokončen, ker bo morala skupnost pokriti še obveznost za republiško solidarnost, katere višina pa trenutno še ni znana. Podobno velja za zvezo skupnosti otroškega varstva. Prispevna stopnja naj bi bila enaka v vsej republiki in bo predvidoma znašala 2,16 odstotka.
Obenem, ko je izvršni svet podpri predlog, naj se del presežkov nameni za izgradnjo vrtca v Bistrici, pa se ni strinjal s predlogom skupnosti socialnega skrbstva, da bi del lanskih viškov odvedli za gradnjo doma upokojencev. Menil je, da bi morala biti postavitev vrtca s tako zbranim denarjem resnično enkratno dejanje, sicer pa naj bi vse druge presežke skupnosti vračale tja, od koder so prišli.
Zavzel je tudi stališče, naj bi samoupravne interesne skupnosti ostanke neuporabljenih sredstev iz preteklega leta ne izkoriščale za nenačrtovane naloge, ampak naj bi jih dosledno prikazovale kot dohodek v naslednjem letu.
H. Jelovčan
Zaključni računi
V računovodstvu ni skrivnosti
V radovljiški občini so sklenili akcijo zaključnih računov — Največ pripomb na financiranje in delovanje skupnih strokovnih služb — Premalo o vzrokih slabe produktivnosti in slabših poslovnih rezultatov
Radovljica — Ko so na nedavni seji radovljiški sindikati in člani komiteja občinske konference ZKS ocenjevali akcijo zaključnih računov, so ugotovili, da so letos ob zaključnih računih v delovnih organizacijah temeljito in vsestransko razpravljali, pobudo za temeljito obravnavo pa so poleg samoupravnih organov posredovale tudi družbenopolitične organizacije. V občini bodo tudi na osnovi obiskov po delovnih organizacijah v teh dneh lahko pripravili temeljito analizo o uresničevanju zakona o združenem delu ter nasploh o samoupravnih in gospodarskih razmerah v delovnih organizacijah.
Domala povsod so si ob zaključnih računih prizadevali, da bi se izognili formalizmu in delavcem na zborih posredovali jasne in nedvoumne podatke. Ugotavljajo pa, da so ob razpravah premalo analizirali vzroke problemov in zaostajanja in osvetlili težave. Se posebno pozornost bi morali posvetiti slabi produktivnosti dela, stroškom, zaostajanju naložb. Številna poročila izkazujejo, da pada reproduktivna sposobnost, ob tem pa skoraj ni pripomb, kako naj bi to preprečili.
V poročilih, ki so jih delovne organizacije posredovale, je tudi čutiti, da so si zelo prizadevali, da bi dali obsežno politično oceno, namesto da bi naravnost in brez ovinkov spregovorili o najtežjih problemih, ki jih bodo morali odpravljati. Ni dovolj, da so le ugotovili, da naložbe zaostajajo, treba bi bilo tudi analizirati vzroke, zakaj se z deli zavlačuje in odlaša. Le-tako bi delavci bolj konkretno dali svoje pripombe.
Vendar pa je bila kljub pomanjkljivostim akcija dosti bolj učinkovita kot leta prej, s pomočjo in s sodelovanjem osnovnih organizacij sindikata in Zveze komunistov. S svojo aktivnostjo naj bi nadaljevali, še posebno ob tromesečju, ko bodo ponovno pregledali gospodarjenje in rezultate dela. Tedaj naj bi primerjali svoje gospodarjenje in svoje kazalce razvoja tudi z rezultati panoge, v katero sodijo.
Velja pa, da bodo morali povsod zavzeto odpravljati nesporazume in probleme. Čeprav danes v skupnih skužbah in v računovodstvih ni ob številkah in podatkih nobenih skrivnosti več, se še vedno pojavljajo številne pritožbe ob financiranju in dejavnosti skupnih služb. Vse to naj bi razčistili tudi tako, da bi se v organizacijah primerno samoupravno organizirali in racionalno razporedili delovne naloge in dolžnosti. D. Sedej
Neusklajenost
z zakonom o združenem delu
Radovljica - Po podatkih družbenega pravobranilca samoupravljanja samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo združenega dela od 77 delovnih organizacij s sedežem v občini ni podpisalo 6 organizacij združenega dela, samoupravnega sporazuma o združevanju temeljne organizacije združenega dela v delovno organizacijo pa od 34 organizacij ni uskladilo 5 delovnih organizacij. 9 delovnih organizacij z zakonom o združenem delu ni uskladilo samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih, statut pripravljajo še v treh temeljnih organizacijah in 10 delovnih organizacijah. Smernice za plan ni uskladilo 12 organizacij združenega dela. samoupravnega sporazuma o osnovah plana delovne organizacije pa 31 organizacij združenega dela.
Precej delovnih in temeljnih organizacij združenega dela v občini še ni uskladilo z zakonom o združenem delu tudi ostalih samoupravnih aktov, zato bodo te delovne organizacije morale pohiteti in čimprej sprejeti tiste akte, ki jih še nimajo.
D. Sedej
Izobraževanje mladih
Radovljica — Po programu občinske konference ZSMS Radovljica bodo marca pripravili več izobraževalnih oblik za člane vodstev osnovnih organizacij ZSMS. V soboto, 10. marca, bo na Bledu seminar o nalogah mladine na območju krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. O tem bodo udeležencem spregovorili člani sveta za ljudsko obrambo občinske skupščine Radovljica.
V vseh osmih razredih osnovnih šol pa že tečejo predavanja po programu šole za življenje, ki jih v sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS organizira radovljiška delavska univerza. Razen zdravstvenih, socioloških in psiholoških tem je na programu tudi več predavanj iz zgodovine SKOJ, povezano s 60-let-nico njegove ustanovitve. Marca bo dvanajst takih predavanj.
Za na novo izvoljene člane sekretariatov osnovnih organizacij ZSMS in predsednike komisij pa se bo 16. marca začela mladinska politična šola po programu, ki ga bo prav tako pripravila delavska univerza. Udeleženci se bodo seznanili z zgodovino delavskega gibanja, z značilnostmi našega samoupravnega in delegatskega sistema, z zunanjepolitičnimi dogodki in praktičnimi organizacijskimi temami.
JR
loka, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje,
n.soi.o., Skofja loka
objavlja prosta dela oziroma naloge:
1. vzdrževalca hladilnih naprav
Pogoj: končana delovodska šola za monterje hladilnih naprav in eno leto prakse oziroma končana poklicna šola za monterje hladilnih naprav in dve leti prakse. Poskusno delo traja 60 koledarskih dni.
2. ELEKTRIČARJA
Pogoj: končana delovodska šola elektro stroke in eno leto prakse ali končana poklicna šola elektro stroke in dve leti prakse. Poskusno delo traja 60 koledarskih dni.
3. vec ekonomskih tehnikov za delo v računovodstvu ds skupnih služb
Pogoj: končana ekonomska srednja šola. Poskusno delo traja 60 koledarskih dni.
Vsa dela se združujejo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo svoje prošnje z dokazili o izobrazbi na naslov: LOKA, DS skupnih služb, Kidričeva 53, Skofja Loka — kadrovski sektor, v roku 15 dni po objavi oglasa.
GLAS4.STRAN.
TOREK, 13.
Gumarski industriji bo vedno potrebno živo delo
Do konca letošnjega leta ne bodo izpolnili niti povzroča kup težav - večja nuk-
lanskega plana kadrov - Najhujša cokla stano- ^^J^^i^t
vanja — Savski delovni programi v drugih delov- jjJSJjj "truktu"^ varstdvu' kvač,ifi"
nih organizacijah — Žene na moška delovna zaWv^^ob^ž^anju!i^-^J*
mesta  -  Kdaj usklajeni programi kadrov v in kljub vsem očitkom, ki jih sava
občini? dobiva na raznih mestih zaradi veli-
kih kadrovskih zahtev, moramo priznati, da se dosti odgovorno obnašajo: sprejet je morda komaj vsak deseti delavec.
Tudi tako daleč je v Savi prignalo pomanjkanje delavcev, da preučujejo, kako bi moška delovna mesta zapolnili z ženami. Prvi poskus je prav zdaj v teku v tovarni avtopnevma-tike. Seveda je to združeno s podrobnim preučevanjem dela, analiziranjem pogojev dela, zdravniškimi pregledi in ugotavljanjem psihofizioloških lastnosti žena, dodatno izobraževanje in novo uvajanje. V gume-no-tehničnih izdelkih pa prav zdaj delajo program preusmerjanja. Pravijo sicer, da gre za delovna mesta, ki so lažja in na katerih so nekoč že delale žene, vendar vse skupaj nakazuje na resnično hudo pomanjkanje kadrov, ki Savo pesti zdaj že vrsto let.
Potem je tu še problem dela manj zmožnih, za katere je tudi treba najti primerna delovna mesta.
Vsa problematika, ki ob tem nastaja, vseeno ni samo stvar Save, pravijo Savčani, ker ni Sava sama zaradi sebe v prostoru, v katerega se vklaplja, in bi se vsa ta njena problematika, kljub temu, da jo Sava rešuje sama, morala reševati tudi v tem širšem prostoru.
Pogrešajo dogovor v celotni občini in regiji, kar se tiče problematike zaposlovanja, ker vsaka delovna organizacija ima svoje programe, in da bi te uskladili, se je treba skupaj dogovarjati o možnostih in nemožno-stih. V programu občinske skupščine pa je za zdaj zaslediti le razvojni program Iskre in Save.
D. Dolenc
Preusmeritev v radovljiški Almiri
Sprememba pletenine
Na osnovi strokovnega in dohodkovnega povezovanja Almire s Suknom iz Zapuž bo jeseni prišla na trg nova originalna pletenina z videzom tkanine — Izdelek je novost na jugoslovanskem tekstilnem trgu
Ena od rešitev iz najhujše kadrovske stiske v Savi — žene na moška delovna mesta
To ni neka poenostavljena sepa-j racija, petrokemija in podobno, to je n vendar konfekcija, ki zahteva ogromno živega dela, pa čeprav je tehnologija na svetovni ravni!«, pravijo za svojo proizvodnjo v Savi. »2e res, da se bo sčasoma, s še višjo tehnologijo dosegla tudi nižja zaposlenost 'vv tej veji industrije, toda svoje živo
• delo bo zahtevala vedno.« r    V kranjski Savi, ki so svojo pro-- izvodnjo spravili v sam evropski vrh,
se soočajo s še posebej perečimi kadrovskimi problemi: fluktuacijo so sicer nekoliko omilili in jo spravili od
% 13 odstotkov v letih 1972, 1973 na 9,6 odstotka v lanskem letu, toda plana kadrov, ki so si ga zastavili za leto 1978, ne bodo dosegli niti do konca
/ letošnjega leta. S poglobljenim ka-
• drovanjem, s strokovno dodelanim sprejemnim postopkom, ki zdaj poteka timsko, in v katerega so vključeni socialni delavec, referent za družbeni standard, psiholog, zdravnik, izobraževalni center in referent za stanovanjske zadeve, so omejili zaposlovanje — lani je bil odstotek zaposlovanja le 1,2 — in se držijo sporazuma o minimalnih življenjskih standardih. Vse to pa je povzro-
. čilo dosti  manjši dotok delavcev.
j kot so potrebe v Savi: kljub vsemu
! programskemu kadrovanju, boljši tehnologiji, serijski proizvodnji in usmerjenemu izobraževanju se do-
', gaja, da stroji ostajajo brez delav-
i cev . . .
Najhujša cokla pri vsem tem so M'veda stanovanja. Delno so rešili samske delavce z najetjem sob Skofji Loki, z nadgradnjo samskega doma v Stražišču, odkupili pa bodo še 196 ležišč v novem samskem domu na Planini, ki je zdaj v gradnji. Skrbi jih le, da gradbena operativa ne bo napravila svojega do roka; v tem primeru bo v Savi izpad proizvodnje neizogiben.
Ne čakajo pa seveda samo na nova stanovanja; pomagajo si tudi z adaptiranjem, kreditiranjem individualne gradnje. Dogovarjajo se tudi v delovnih organizacijah, kjer so zaposleni zakonci, toda največkrat so tu slabi odzivi. Vseeno pa v Savi upajo, da bo v kratkem rešenih kar 350 njihovih stanovanjskih vpra-! šanj.
Najnovejši poskusi reševanja perečega kadrovskega problema so v Savi na per-pektivnem prenašanju delovnih programov na področja, kjer je dovolj delavcev — zadnji primer je to del Savskega delovnega programa pri Sigmi Ptuj in niškem Vulkanu — ostaja pa še vedno največji problem Tovarna avtopnevma-tike, kjer je bilo v preteklosti nujno širšjenje proizvodnje, ki kljub temu, da je tehnološko na svetovni ravni, še vedno, kot tudi povsod drugod po svetu, zahteva določeno število delavcev.
Sava ima danes 30 odstotkov delavcev iz drugih republik, kar jim
Radovljica — Tovarna Almira prav gotovo sodi v vrsto naših najbolj znanih trikotažerjev. Zadnja leta je predvsem postala znana po tako zaželenih shetland pleteninah. Kljub priznani kvaliteti in dejstvu, da njihove pletenine nosi vsak petindvajseti Jugoslovan, pa vendar možnosti, ki jih trikotažerjem daje izdelovanje bolj ali manj klasične pletenine, za okoli 8(X)-članski kolektiv ne pomenijo morda najboljše perspektive.
Prav zato so se v Almiri odločili za spremerhbo proizvodnje v novem srednjeročnem programu: iz proizvodnje lahkih in srednje težkih pletenin se bodo usmerili v proizvodnjo srednje težkih in težkih vrhnjih oblačil. Za novost so se odločili, potem ko so skrbno pretehtali tudi možnosti strokovnega sodelovanja in dohodkovnega povezovanja s Suknom iz Zapuž. Obe organizaciji združenega dela sta že sklenili, da bosta v novo Almirino proizvodnjo
[ Radovljiška Almira je za letošnjo jesen že pripravila nove izdelke. Namesto
j klasičnih pletenin, lahkih in udobnih, ponuja trgu nič manj zanimiv in
j predvsem trpežen ter mehak izdelek, ki bolj spominja na tkanino kot pletivo
i Volneno pletivo ali pletivo iz mešanice namreč v Suknu Zapuže pa posebnem
i postopku obdelajo, tako da ima pletenina povsem drugačen videz, primerna
• pa je za težja vrhnja oblačila, kot so ženski kostimi, blazerji, plašči, moški
' suknjiči, vetrovke.
skupaj investirali okoli 2 milijona din za nove stroje. Ze sedaj je poskusna proizvodnja pokazala, da ima takšno povezovanje tekstilne industrije v gorenjskem prostoru dobre obete tudi za naprej.
Novost, za katero se je Almira odločila, je novost le za jugoslovansko tržišče, medtem ko v evropskih deželah ponekje že nekaj časa uspešno na podoben način obdelujejo pletenino, da dobi videz tkanine in s tem novo uporabnost. Za zdaj v Almiri pletejo še iz uvožene volnene preje, pletivo pa nato obdelajo na tekstilnih strojih za blago v Suknu Zapuže. Volnena preja, shetland pletivo ali pletivo iz mešanice volne in sintetike se v posebnem postopku toplotnega obdelovanja ali kosmatenja, kar imenujejo valjanje tkanine, čeprav tega ne gre vzeti dobesedno, spremeni v mehko, trpežno, kosmateno pletenino z videzom tkanine. Valka-no pletenino, kot jo tudi imenujejo, ter pletenine z videzom žameta in pliša nato urezujejo v Almiri v kvalitetna vrhnja oblačila, kot so ženski kostimi, plašči, blazerji, moški jopiči, vetrovke, površniki in drugo. Vse te izdelke odlikuje razen trpežnosti in mehkobe še to, da se praktično ne mečkajo; ne nazadnje pa je prednost teb izdelkov tudi v njihovi ceni, saj ta vrhnja oblačila veljajo dosti manj kot pa podobna v konfekciji.
Brez dvoma pomeni preusmeritev proizvodnje v Almiri z uvajanjem nove zahtevnejše tehnologije, pomemben korak tudi v preusmeritvi jugoslovanske tekstilne industrije. Novi originalni izdelki i/.pod pit*t i 1 -skih in tekstilnih strojev obeh gorenjskih tovarn pa obenem pomenijo spodbudo tudi ostali tekstilni industriji, da se da na razmeroma zasičenem jugoslovanskem trgu dosegati s preusmerjanjem ugodne gospodarske učinke.
. Pletenine z novim licem je Almira Že.lestirala tako na jugoslovanskem kot tudi evropskem tržišču in po odzivu sodeč bo nova usmeritev morala biti uspešna. Tekstilni strokov njaki iz Zapuž pa tudi obljubljajo, da bodo iz domače volnene preje v Suknovi predilnici lahko spredli še kvalitetnejšo nit za pletiva, kot pa jo sedal Almira dobiva i/, uvoza. {,. M
Smučarske čevlje izvažajo predvsem v ZDA in Kanado.
Visoke cene zavirajo uspešnoi
Lani je žirovska Alpina poslovala zelo usj Izvozili so kar tretjino več kot leta 1977 — jih pestijo visoke podražitve surovin — Nom nje v Žireh in na Colu
Žirovska Alpina se že nekaj let vzpenja proti vrhu najuspešnejših delovnih organizacij v škofjeloški občini, po prodaji na tuje pa že nekaj časa vodi. Lani so tudi zelo povečali prodajo doma in zmanjšali zaloge.
Re?ultat vseh teh prizadevanj je 1.509 milijonov celotnega dohodka in 236 milijonov ostanka dohodka ter 45 milijonov akumulacije. Izvozili so za 13.7 milijona dolarjev lobutve, kar je za 34 odstotkov več od prodaje'na tuje v preteklem letu in tudi precej nad planom. V prejšnjih letih pa so izvoz povečevali v poprečju za petino. Na vzhodno tržišče so prodali za 9,2 milijona dolarjev izdelkov in na zahodno za 4,5 milijona dolarjev. Izvoz predstavlja več kot polovico celotne proizvodnje. Lani so namreč izdelali 1.200.000 parov obutve in so jo na tuje prodali slabih 700.000 parov, od tega v vzhodne dežele — predvsem v Sovjetsko zvezo 425.(XM) parov.
Na zahodu največ izvažajo v Združene države Amerike in Kanado, kjer nastopajo pod enakimi pogoji kot avstrijski in italijanski konkurenti. Veliko slabši pa je njihov prodor v dežele evropske gospodarske skupnosti, ker imajo te dežele izredno visoke uvozne carine in so zato Alpinini izdelki v deželah zahodne Evrope predragi. Sicer na zahodno tržišče največ izvažajo športno obutev, v vzhodne dežele pa predvsem modno žensko obutev.
Alpina mora veliko surovin uvažati. Uvoz sicer v celoti pokrivajo z i/vo/om. težave pa nastajajo, ker izvažajo več v v/hodne dežele, uvažajo pa le z zahoda. Surovin namreč v vzhodnih deželah in v deželah tretjega sveta ne morejo dobiti. Težave nastajajo tudi zato, ker cene surovin skokovito rastejo. Za primer naj povemo, da se je letos usnje podražilo že za tretjino, granulati. ki jih potrebujejo /a vlivanje gornjih delov smučarskih čevljev pa za desetino. Na vse to pa pridejo še visoke uvozne carinske dajatve.
Prav zaradi tega v Alpini letos pr.čakuieio nekoliko slabši uspeh kot lani oziroma ne predvidevajo tako visoke rasti kot  lani. Izvozih
naj bi približno isto količin«* in tudi proizvodnja naj bi enaka. Povečali naj bi jo le kot bo porasla produktivn ljudi pa ne nameravajo za
Pač pa bodo leto* vefihr stirali. Več kot 100 milijona« jev naj bi porabili - za skladišča za gotove i* skladišča za lahko vnetljive Zireh in za gradnjo nove hale na Colu v ajdovski omenjene naložbe Vooraja čane no konca leta.
irve» a
Lojze Kopač: ^Drage suči/o obutev.«
Večji prevoz na železnici \
i
Priznanje za Utokovo konfekcijo
Na sejmu MODKST 79 v Skopju je kamniški V tok za svojo kolekcijo usnjene konfekcije U lesen in zimo prejel najvišje priznanje, kipec Hiljane Uspelo kolekcijo )<■ kreirala Darja Cantar. študentka višje krealorske sole na Dunaju in stipendjstk* l'toka.
A. Mali
Delavci železniškega gos^vc.-^ Ljubljana so zadovoljni . nun delom v februarju  V«* »-j enakem mesecu lani so prevozil sovnega blaga, rude in bakra » blaga iz luke Koper in iz nood do morja. Več je hilo tudi tok«' prometa.
Slovenski železničarji so feM naložli 36.141 voz, kar je v to»*i petino več kot lani februarja aJ ša 650.540 ton. Razložili pa s* I odstotkov več vagonov kot U» .'16.185 - to je 758.857 ton. rW so skoraj 614 milijc^ovJuHorad kar je za 27 odstotkov vec s februarja.
Zaradi večjega obsega • bile večje zamude vlakov. P«*" vlaki so zamujali v popreč;« ^ minute na 100 kilometrov in po 8,6 minute na 100 ki vedno je namreč prece; ga tovora za Luko Koper, unskih vagonov pa je bilo zaradi napak y ogrevalnih Do največjih zamud zaradi carinskih pregledov pa februarja na mejnem prehod« lani • ;   - o «4
13. MARCA 1979
5.STRAN G LAS
Vzpodbujevalna in usmerjevalna vloga banke
Pomoč obrtnikom in malemu gospodarstvu
■ gorenjski obrtniki kažejo vedno večje zaupa-Temeljni banki Gorenjske, se jim skuša le-ta osnovi razvojnih programov družbenopoliti-skupnosti oddolžiti z ugodnimi posojili — Naraščanje žiro računov
- ''■■i - Podatki o povezanosti ^ Mdriovanju malega gospodarstva arežbenega kot zasebnega, med ■ »odi tudi obrtništvo, s Te-- banko Gorenjske v Kranju PodmZnicami na Jesenicah, v h. Radovljici, Skofii Loki in 1 ao vzpodbudni. Podatki o žiro k  obrtnikov   pri Temeljni povedo, da  je bilo konec 0 leta na njih kar 22.850.000 **, od tega v kranjski občini I dinarjev, na Jesenicah dinarjev,   v Radovljici dinarjev,   v Škofjeloški i 3.432.000 dinarjev in v Tržiču —000 dinarjev. Lastnikov žiro **fin»v je bilo konec lanskega no-^•fflbri na Gorenjskem 1623, od tega ^■0 v kranjski občini 645. Primerja » koncem leta 1977 je vzpod-*^bs, saj se je Število imetnikov f*o računov med obrtniki povečalo " 1 skoraj 200, vsota pa za več kot JKMH) dinarjev. Tako banka kot ***)rtn8ci oziroma malo gospodarstvo * sedanjim položajem Se niso ^•f^oljni Na obeh straneh vlada fcnjttvljenost preseči nesoglasja in Malo gospodarstvo in obrt-•tftvo imata tudi v razvojnih pro-tnmih   družbenopolitičnih skupaj*1 pomembno mesto, banki pa je ^■pm* pospeSevalna vloga. Med Oprtniki je bilo zadnje čase slišati Opombe zaradi počasnosti pri po-
sredovanju izpiskov. Zastopniki Temeljne banke tega ne zanikajo in zagotavljajo, da bo zamenjani in posodobljeni računalnik poslovanje na tem področju zbolišal. Potlej po sodbi banke za negodovanja ne bo več vzrokov. Banka se želi obrtnikom Se bolj odpreti. To je eden od pogojev za utrditev medsebojnega zaupanja, saj je malo gospodarstvo pomemben faktor gospodarskega snovanja na Gorenjskem, katerega poslanstvo pa brez vzpodbude banke ne bo uspeSno.
Gorenjska Temeljna banka odobrava posojila obrtnikom za obratna sredstva, posojila nu osnovi družbenega dogovora za osnovna sredstva in posojila, odobrena na osnovi pravilnika o vezavi za osnovna sredstva. Gorenjska banka je lani odobrila obrtnikom za obratna sredstva 7.254.000 dinarjev. Posojila je prejelo 73 obrtnikov. Posojil za osnovna sredstva, odobrenih na osnovi družbenega dogovora, je bilo 50 v skupnem znesku 8.993.000 dinarjev, povezanih s pravilnikom o vezavi za osnovna sredstva, pa je bilo lani 130 v skupnem znesku 2.110.000 dinarjev. Razveseljivo je, da je število posojilojemalcev večje kot leta 1977. Leta 1977 jih je bilo 66, lani pa 136, znesek vseh posojil pa se je z 8.515.000 dinarjev leta
Krajevnim
1977, povzpel na 18.357.000 dinarjev lani.
Pri dodeljevanju posojil malemu
Gospodarstvu upoSteva Temeljna anka Gorenjske republiški družbeni dogovor o pospeševanju razvoja malega gospodarstva. Posojila so ugodna, če je razvoj tega področja usklajen s programom razvoja občine. Posojilo doseže od 30 do 70 odstotkov predračunske vrednosti investicije. Vračilna doba traja do 10 let, za storitveno dejavnost pa je obrestna mera 6 odstotkov, za proizvodno dejavnost pa 8 odstotkov. Deficitarne dejavnosti pa so deležne še ugodnejših pogojev. Vsote posojil so visoke, ugodna pa je tudi vračilna doba in obrestna mera. V banki pa že snujejo spremembe, ki bodo banke in obrtništvo ter malo gospodarstvo Se bolj povezale.
J. KoSnjek
Novi prostori
Radovljica — Prostorsko stisko, ki je pestila skoraj vse krajevne družbenopolitične organizacije in društva v krajevni skupnosti Radovljica, so ob koncu lanskega leta uspešno rešili tudi za krajevno organizacijo ZB NOV Radovljica. Nov pisarniški prostor so pridobili v domu upokojencev na Ljubljanski cesti, v neposredni bližini mesta. V domu je tudi sejna soba in drugi prostori za družabno življenje, ki ga nudi Društvo upokojencev.
Po sklepu izvršnega odbora krajevne organizacije Zveze borcev bodo odslej člani Zveze borcev lahko vsako sredo in petek od 9. do 12. ure v novi pisarni opravljali svoje zadeve in dobili informacije. Razen tega se bodo lahko borci v teh dneh prijavili za specialistične zdravstvene preglede.
JR
Izobraževanje delegatov steklo
Tržič — Po dolgotrajnih pripravah so v tržiški občini konec februarja začeli z množično akcijo usposabljanja delegatov. V dvodnevnih ciklusih spoznavajo člani delegacij zakon o združenem delu, smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, delegatski sistem, informiranje in komuniciranje ter druge problemske sklope, brez katerih si ni mogoče zamisliti dobrega delovanja delegacij v vseh sredinah.
Celodnevni seminarji potekajo v delavski univerzi, ki je skupaj s koordinacijskim odborom za družbeno izobraževanje pri občinski konferenci SZDL nosilec in izvajalec akcije. V dosedanjem toku izobraževanja je razgibana razprava delegatov dokazala potrebnost te oblike usposabljanja še posebej zato, ker delegacije mnogokrat zaradi neusposobljenosti niso zmogle poseči v raz-reSevanje vprašanj.
Seveda je zastonj pričakovati, da bodo dvodnevni seminarji kar čez
noč odpravili vse težave. Zmanjševanje števila udeležencev seminar jev v dopoldanskem in popoldanskem času, neresen pristop nekaterih .delegatov do usposabljanja ter drugo so pokazatelji odprtih vprašanj, s katerimi se bodo vse družbenopolitične organizacije morale spopasti.
V okviru usposabljanja delegatom predavajo tržiSki družbenopolitični delavci. Metoda dela je razgovor. Prav tu pa se kažejo nekatere pomanjkljivosti, saj prihaja do neusklajenosti posameznih tem. Zato je občinska konferenca SZDL pripravila pogovor z vsemi predavatelji, da bi na podlagi izkušenj iz prvih dni zagotovili uspešnejše delo za naprej. Izobraževanje bo trajalo do sredine maja, v predavalnici delavske univerze pa se bo zvrstilo 1638 delegatov temeljnih in posebnih delegacij iz združenega dela in krajevnih skupnosti.
-mv
Program razvoja
TRŽIČ - Da je dobro, pametno planiranje temelj razvoja in uspeha vsake družbene sredine, ni nič novega, zlasti ne danes, ko to področje dobiva tudi pri nas vedno večji pomen.
Podobno kot vse druge oblike družbenega in gospodarskega razvoja naj bi načrtovali tudi malo gospodarstvo in podpirali predvsem tiste veje obrti tako v zasebnem kot družbenem sektorju, ki so občanom in organizacijam združenega dela najbolj potrebne.
Tržičani so pri Inštitutu za regionalno ekonomiko in socialni razvoj v Ljubljani naročili izdelavo programa razvoja malega gospodarstva. Program je bil narejen in o njem je na eni svojih zadnjih sej, preden bi ga posre-
doval v širšo javno obravnavo, razpravljal izvršni »vet. 2al pa takega, kakršen je, nI mogel sprejeti. Ugotovil je namreč, da je program vse preveč načelen. Govori na primer (med drugim), da bi se morala davčna in kreditna politika ter politika pridobivanja poslovnih prostorov spremeniti, nič pa ne pove, kako naj bi to storili v tržiški občini. Tudi program ne opredeljuje, katere obrtne dejavnosti zasebnega in družbenega sektorja naj bi na podlagi veljavnih meril sploh sodile v malo gospodarstvo.
Strokovnjaki, izdelovalci programa, se bodo morali torej malo bolj potruditi in program krepko dopolniti ter prestaviti na trži-ška tla. Sele tedaj bo namreč o njem lahko ponovno tekla beseda« H. Jelovčan
skupnostim zagotovljen razvoj
Zneska občinska skupščina sprejela dokument ^3^^X15
l*unoupravnem razvoju k™{e™lh^WnosUm ^ k„
^ejela ter dopolnila kriterije za delitev zaruze- p0ro«a vkijuievanje najr.zlie-
\ sredstev krajevnim skupnostim za investicije j^5g23^1£&
za vzdrževanje komunalnih objektov in na- delegatskega sistema in pomoč
% potrdila pa je tudi kriterije za delitev sred- o™ «7X2.
krajevnim   Skupnostim   iz   Občinskega pro- vite in pomembne naloge, ki jih
^        r             ^              „   i   ■  ..„^c/ morajo uresničevati organi kra-
računa za osnovno dejavnost
DOGOVORILI SMO SE
Seja kranjske občinske skupščine
—  Kako pozorna je BN>ka občinska družbenopo-skupnost do samouprav-Ji* razvoja krajevnih skupno-* *■ njihovega financiranja, 5*"* razprava v sredinem zase-»borov kranjske občinske JPfcine. Največ razprave je J* namenjene prav krajevnim ^Paoaljm. Predvsem pa je po-^***ao, da odločitve niso bile ^*v*t* na pamet, temveč so po-
po aci-
Vsebina še čaka
Zbori občinske skupščine so se v *redo seznanili s poročilom in 'Jgotovitvami komisije za sprem-■janje uresničevanja zakona o ^ruženem delu pri skupščini ob-™* Kranj. Razprava na skup-^"i je opozorila, da je bilo po *BWiizacijski, formalni in pravni jyi marsikaj narejeno in da je ^njženo delo pokazalo dobršno ?*ro resnosti in prizadevnosti.
^njkljivo je uresničevanje ^»ona po vsebinski plati. Pre-je bilo storjenega pri obli-*0v«nju dohodkovnih odnosov, Paniranju, uveljavljanju k vali-*taih dejavnikov razvoja in zniževanju dela in sredstev. 2tBflkje so se preveč izgovarjali, * nimajo izkušenj in da ni bilo ^ph spremljajočih aktov. K-2?*]* in zbori občinske skupil priporočajo, da je treba v Podnje posvetiti še posebno
K»most izpopolnjevanju druž-oekonomakih in samouprav-JS odnosov, prilagajanju zakonih določil razmeram, v katerih ^*uiejo organizacije združenega sprejemanju najrazličnej-*n samoupravnih aktov, ustvar-*°ju in delitvi dohodka in oseb-dohodkov, nagrajevanju po svobodni   menjavi dela, ^tnemu ocenjevanju poslova-na osnovi zaključnih in pe-"odičnih obračunov, oblikovanju .^Ijnih organizacij združenega 1 in povezovanju med proiz-
'°Qnjo in trgovino.
sledica večmesečnih razprav krajevnih skupnostih, delegacijah, v združenem delu in v organih skupščine, izvršnega sveta in zbora krajevnih skupnosti.
Predlog samoupravnega razvoja krajevnih skupnosti je eden temeljnih dokumentov za razvoj krajevnih skupnosti. Osnutek samoupravnega razvoja je dopolnjen predvsem v poglavjih o statutih, delovanju delegatskega sistema, vlogi izvršilnih organov in skupščin, o kriterijih za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti, o opravljanju strokovnih nalog v skupnostih, ljudski obrambi in družbeni .< mozaščiti, posebne vrednosti so priporočila in konkretne naloge. Gre za ponovno oceno pro storske in organizacijske obliko
o sapa
jevnih skupnosti in družbenopolitične organizacije, upravni organi skupščine, skupščina sama in izvršni svet. V akciji mora vladati usklajenost, ker le tako ne bo dvotirnosti. Predvsem pa je pomembno, da bo izvršni svet po enem letu ocenil uresničevanje stališč, priporočil in sklepov dokumenta o samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti.
Skupščina je v sredo dopolnila in sprejela kriterije za delitev združenih sredstev za investicije in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav. Delegati so soglašali s predlogom, da je treba krajevnim skupnostim, ki nimajo najosnovnejših prostorov za delovanje, pomagati pri pridobivanju zemljišč in projektne dokumentacije brez lastne soudeležbe. Vendar posamezna krajev-
Delegati so potrdili
• Kranjska občinska skupščina je na sredinem zasedanju potrdila predlog odloka p nagradah in nadomestilih sodnikom porotnikom
Te-
meljnega sodišča v Kranju. Odlok temelji na ustreznem republiškem predpisu in je to področje enotno urejeno v republiki.
• Delegati so brez večje razprave potrdili predloge detajlnih urbanističnih redov funkcijskih območij krajevnih skupnosti Brniki. Duplje in Mavčiče. To so območja, ki niso urejena z urbanističnimi in zazidalnimi načrti, treba pa jih je urbanistično urejevati in načrtovati gradno komunalnih in drugih naprav. Na detajlne urbanistične rede čaka še 14 krajevnih skupnosti v kranjski občini, od katerih so urbanistični redi za Desnico, Visoko, Trstenik, Tenetiše, Velesovo, Voklo in Voglje že v javni razpravi. Tako kaže, da bo kranjska občina kmalu v celoti urbanistično obdelana.
• Ukrepi za odpravo posledic potresa v krajevnih skupnostih kranjske občine so bili prav tako v sredo potrjeni. Gre za poškodbe na cestah in mostovih v krajevnih skupnostih Jezersko, Kokra, Olševek-Hotemaže, Velesovo, Grad, Zalog, Preddvor,
Trstenik in Podbrezje. Izvršni svet je v te namene že namenil 500.000 dinarjev, skupščina pa se je na predlog izvršnega sveta odločila še za dodaten milijon dinarjev. Denar bo razdelil poseben odbor, vendar bodo združena sredstva krajevnih skupnosti temu primerno manjša za druge namene.
• Družbenopolitični zbor je onrav-naval poročilo o sprejemanju aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za letos in leto 1980. Sprejemanje aneksov je bilo uspešno, vendar kaže po sodbi družben opol it ič nega zbora posvetiti posebno pozornost organizaciji združenega dela, ki je anekse zavrnila, in 27 organizacijam združenega dela in temeljnim organizacijam, ki svoje odločitve niso sporočile. 82 odstotkov temeljnih organizacij je anekse podpisalo, v teh TOZD pa je zaposlenih 95,5 odstotka delavcev kranjske občine.
• Zbori občinske skupščine so v sredo sklenili, da se prispevna stopnja iz osebnih dohodkov od 1. aprila dalje zmanjša od 29,34 odstotka na 29,16 dinarja.
na skupnost letos za ta namen ne more dobiti več od 200.000 dinarjev, skupna vsota za ta namen pa letos ne sme preseči 1,5 milijona dinarjev. To je pomembna novost, ki pa bo uresničena v izjemnih primerih po predhodnem usklajevanju v samoupravnih interesnih skupnostih in telesih izvršnega sveta. Dopolnjeni se bili tudi kriteriji za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav in kriteriji za delitev sredstev krajevnim skupnostim iz občinskega proračuna za osnovno dejavnost. Tu je upoštevana tudi dejavnost in organizacija dela družbenopolitičnih organizacij. Krajevne skupnosti bodo letos na osnovi teh kriterijev prejele denar za splošne stroške (materialni in funkcionalni izdatki), za osebne izdatke strokovnoadmi-nistrativnih delavcev, za proslave in prireditve, za spominska obeležja, za obveščanje, na kar so delegati na sredini seji še posebej opozarjali, posebna sredstva pa prejmeta novi krajevni skupnosti Čirče in Olševek-Hotemaže   in   hribovite krajevne skupnosti. Kriteriji veljajo le za letos, za prihodnje leto pa jih je treba dati še prej v razpravo in usklajevanje.
J KoSnjek
Proračun sprejet
Skupščina je brez posebne raz prave sprejela letošnji proračun kranjske občinske skupščine. Iz vršni svet je o osnutku in pred logu proračuna nekajkrat faz pravljal in je zato uspel delegatom    predložiti vsestransko usklajen predlog. Lanski proračun je znašal 113,903.787 dinarjev, letošnji pa je za 22 odstotkov večji, kar pomeni 139,038.200 di narjev. Viri proračunskih sred stev naj bi se letos povečevali v lanskem obsegu. Nekaj več denarja predvidevajo v Kranju od davkov od obrti in od prometa alkoholnih pijač. Letošnji kranjski proračun predvideva za deiav-nost organov družbenopolitične skupnosti 84,763.948 dinarjev, za ljudsko obrambo 9,887.554 dinarjev, za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 7 milijonov 682.363 dinarjev, za negospodarske investicije 1,536.835 dinarjev, za socialno skrbstvo 4 milijone 386.900 dinarjev, za komunalno dejavnost 5,550.000 dinarjev in za dejavnost krajevnih skupnosti 3,970.000 dinarjev. Tekoča proračunska rezerva je letos nekoliko višja, saj se je lani izkazalo, da pridejo ta sredstva prav še posebej v primerih naravnih nesreč.
V.
Socialistična republika Slovenija
Skupščina občine Tržič
Svet delovne skupnosti upravnih organov Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
1. komunalnega redarja
2. snažilke
Pogoji:
pod 1.: dokončana srednješolska izobrazba ustrezne smeri, eno leto delovnih izkušenj,
nepopolna srednješolska izobrazba ustrezne smeri, dve leti delovnih izkušenj pod 2.: nekvalificirana delavka,
Šest mesecev delovnih izkušenj
Delovno razmerje pod 1. se sklene za nedoločen čas s krajšim od polnega delovnega časa.
Kandidati naj vlože pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh od objave, komisiji za delovna razmerja skupščine občine Tržič. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh od objave.
O LAS 6.STRAN
TOBEK, 13, MAftCA 1!
Za steklino ni zdravila
Steklina, ki so jo ugotovili na območju jeseniške p°Javi sum ° ojbpMcgti. oboievapa
občine in tudi že ogroža radovljiško področje, je boiezn? nenehoma ViSi in %ežko
nalezljiva bolezen, za katero zbolijo živali in ^-P^^^^j^-voM-aJboieio
»•»• j-j v    •      • j t   - t • " v Jugoslavip 11 (KM) Živali, predvsem
ijuaje — rrenasajo jo predvsem lisice, zato bi lisic, psov in govedi, zat o je še tako jih morali čimprej razredčiti — V letih po vojni je v Jugoslaviji zbolelo 11.000 živali in zaradi stekline obolelo in umrlo 369 ljudi
Jesenice, Radovljica — Nevarna nalezljiva bolezen, steklina, se je začela širiti iz Poljske leta 1939 in od tedaj dalje več ali manj ogroža vse države. Širi se poprečno 40 do 100 kilometrov na leto in tako so jo leta 1972 zabeležili v Murski Soboti, nato pa se je razširila še na Lendavo. V Zahodni Nemčiji so se zavzeli za posebno stroge ukrepe, na primer, ko so uničili eno lisico na območju treh kvadratnih kilometrov, smatrajo pa, da bi jih dovolj zatrli tako, da bi uničili po eno lisico na pet kvadratnih kilometrov.
Lani se je steklina začela širiti po sosednji Avstriji in delno v Italiji, v krajih, ki mejijo na Slovenijo. Tako sta postali občini Jesenice in Tržič neposredno ogroženi, letos januarja pa so v Podkorenu že ubili steklo lisico, kmalu nato pa jih je bilo še več in so tako Veterinarskemu zavodu Slovenije v Ljubljani že dostavili 8 lisic, 7 psov, 8 mačk, kunca in dvoje možgan srnjadi.
NEVARNI UGRIZI
Steklina je izredno nevarna nalezljiva bolezen, za kate. o zbolijo živali in ljudje. Povzročitelja stekline prenašajo živali z ugrizom. To so predvsem psi in mačke, med gozdnimi živalmi pa lisice in volkovi ter druge mesojede živali in nekateri glodalci. Lahko pa zbolijo prav vse domače in gozdne živali, saj se bolezen   prenaša   celo   preko ptic.
Virus pozuje iz ogrizenega mesta po živčnih vlaknih do možganskih celic, tam se namnoži in potuje spet po živčnih vlaknih v različne organe. Človek ali živali izločajo virus že nekaj dni pred pojavom vidnih znakov bolezni s slino, solzami, urinom in mlekom. Vsak ugriz sicer ne povzroči zanesljive okužbe s steklino, vendar pa je vsaka okužba smrtna. Manj nevarni so ugrizi skozi obleko in na mesta, ki so slabše oskrbljena z živci. Bolezen ima ponavadi več faz. najprej nemir, krče in ohromelost, živali so plašne, se skrivajo, grizejo in žro različne predmete. Močno se slinijo in težko požirajo ali dihajo. Nato postanejo napadalne, popadljive in pred koncem' ohromijo.
Stekle zveri zaradi izgube strahu pred človekom pridejo v naselja tudi podnevi in se pustijo ujeti. Stekle lisice imajo povešeno čeljust, so shujšane, krzno je brez leska. Ko pridejo v naselje, prihajajo /. njimi v stik največkrat domače živali, psi. mačke, zato naj bi na neposredno ogroženem območju takoj pokončali vse pse in mačke, ki so neregistri-
rani, necepljeni, torej potepuške pse in tudi mačke.
PRIVEZATI PSE IN ZAPRETI MAČKE
Veterinarski inšpektorji, ki so do zdaj opravili vse potrebne ukrepe, da bi čimbolj zatrli steklino, resno opozarjajo na nevarnost stekline. Te nalezljive bolezni nikakor ne bodo mogli zajeziti brez sodelovanja vseh krajanov, brez sodelovanja lovcev in vseh drugih, ki lahko pomagajo. Uplenjene ali najdene zveri se morajo zbirati na določenem mestu, v zmrzovalni skrinji. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj pa je organiziral predavanje in prikaz filma o steklini za zdravstvene delavce ter sanitarne in veterinarske inšpektorje Gorenjske. Film so predvajali tudi na območju občine Jesenice okoli 850 otrokom in 550 odraslim, da bi jih tako seznanili 0 nevarnosti stekline. Med številnimi ukrepi naj bi kar najbolj skrbno sodelovali predvsem lovci, s pregonom, z nadzori nad živalmi, tudi člani radovljiških lovskih družin, kajti z okužbo v jeseniški občini je postala neposredno ogrožena tudi Radovljica. Na območju radovljiške občine so film o steklini prikazali 2000 otrokom in 600 odraslim, s strokovno obrazložitvijo.
Jasno je tako, da morajo vsi lastniki domačih živali biti nenehno pozorni in budni in morajo ob vsakem sumu bolezni nemudoma obvestiti veterinarsko inšpekcijo. Čeprav smo domačega psa cepili, mora biti privezan, kajti lahko pride v stik z bolno živaljo in prenaša s slino povzročitelje bolezni. Lovci naj tudi ne bi streljali obolelih živali v glavo, ker se možgani raztreščijo in okužba je lahko tu. Se posebno mačke, ki so nočni lovci in nam vse dni prespijo doma, ponoči pa odidejo na lov, naj bi čimbolj zadržali doma. Ljudje zdaj prinašajo cepivo za mačke iz tujine, mačka tako sicer ne bo obolela, bo pa lahko povzročitelje prenašala. Z ugrizom ali z dotikom sline na rano lahko oboli tudi človek in če odlaša vse dotlej, dokler se ne pokažejo znaki bolezni lahko pa se dokaj pozno — je prepozno. Za steklino ni zdravila!
NEVARNOST SPOMLADANSKEGA OBDOBJA
Vsi, ki so zadolženi za nadaljnje preprečevanje bolezni in za njeno zajezitev, so se že dogovorili za dosledne ukrepe. Za vse lastnike živali pa je pomembno, da kar najbolj pazijo, da ne bi domače Živali prihajale v stik /. gozdnimi, da takoj opozorijo veterinarje, če se le
Odbor za delovna razmerja
Cestnega podjetja v Kranju
objavlja prosta dela in naloge
PRIPRAVA DOKUMENTACIJE ZA INVESTICIJSKA DELA
2 KV AVTOMEHANIKA
3 STROJNIKE TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE
UPRAVLJAČ LAHKIH GRADBENIH STROJEV 3 VOZNIKE MOTORNIH VOZIL 2 VZDRŽEVALCA CEST
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: gradbeni inženir, strokovni izpit,
4 leta ustreznih delovnih izkušenj
pod 2.: avtomehanik,
3 leta ustreznih delovnih izkušenj
pod 3.: zaželena poklicna šola kovinske stroke in tečaj za strojnike težke gradbene mehanizacije,
ustrezne delovne izkušnje na težkih gradbenih strojih, starejši od 18 let
pod 4.: priučeni strojnik s tečajem za upravljanje gradbenih
strojev lahke gradbene mehanizacije,
ustrezne delovne izkušnje pri delu s strojem lahke
gradbene mehanizacije
starejši od 18 let pod 5.: poklicna šola za voznike motornih vozil,
dve leti delovnih izkušenj, pod 6.: interno priučeni delavec — cestni delavec,
eno leto delovnih izkušenj,
starejši od 18 let. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki so določeni s samoupravnim sporazumom o delitvi sredstev za osebne dohodke.
Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 14 dneh po objavi v kadrovsko službo podjetja. _
bolj pomembno, da so lastniki pozorni zdaj, ob spomladanski paši, ko je največja možnost, da prihajajo v stik s steklimi lisicami in drugimi gozdnimi živalmi.
Ne tako nepomemben problem pa bodo zdaj, spomladi predstavljali tudi turisti in nedeljski izletniki, ki bodo prihajali v gozdove s svojimi psi. Psi stikajo po gozdovih in se lahko takoj okužijo, steklina pa se tako prenese z ogroženega območja tudi v mesta.
Letos spomladi bodo proti steklini cepili vse pse, le tistih ne, ki še ne bodo stari štiri mesece. Vendar pa bodo morali lastniki pripeljati psa na cepljenje takoj, ko bo star štiri mesece  in  ne šele naslednje leto.
Vsekakor je steklina izredno nevarna bolezen in tega bi se morali prav vsi še kako zavedati. Menda je ob vsem tem jasno, da sami inšpektorji ne morejo hoditi po vaseh in naseljih ter stikati za potepuškimi psi in mačkami, dolžnost krajanov samih je, da na te živali opozarjajo, saj svoj kraj, ljudi in živali kar najbolj poznajo. Že res, da bi se morda zamerili sosedu, če bi prijavili njegovega neutrudno potepuške-ga psa ali njegovo stalno odsotno mačko, vendar se moramo zavedati strahotnih posledic, smrtnih ugrizov steklih živali. Ne gre le zato, da bomo preprečili nesmiselno in škodljivo uničenje živali, temveč zavarovali ljudi, predvsem otroke, ki so nič hudega sluteč vedno radi v stiku z živalmi, ne da bi opazili njihove morebitne bolezenske znake.
D. Sedej
Škodljivi molk
Človek, ki je obveščen in ki mu ni noben problem, da ne bi obveščal i tudi druge, skorajda ne more verjeti. Še.vedno se namreč dogaja, daje za nekatere čista, razumljiva samoupravna informacija popolnoma ; zasebna stvar in jo ljubosumno zaprejo v najbolj skrit kotiček. Potem prihaja do raznih deformacij, do negodovanja, do odkritega odpora
Poznam delovno organizacijo — ki pa sploh ni edina — ki ima centralni delavski svet in v njem delegate vseh temeljnih organizacij Le-ti dobivajo gradivo za seje in začne se pravzaprav že pri prejemu pošte. Vabilo za sejo delavskega sveta je zanje kot najbolj tajinstvena poslovna stvar, namenjena le njim in nikomur drugemu, čeprav na sejah ponavadi ni nobena stvar prav nič skrivnostna. To gradivo potem skrbno čuvajo in skrivajo pred sodelavci, kajti oni so delegati, najbolj izbrani, najbolj poklicani, najbolj obveščeni in najbolj posvečeni. Vrata na sejo bodo tako trdno zaprta.
Še bolj nedoumljivo, da ne rečem smešno, je tedaj, ko se ti izbranci vrnejo na delovno mesto. Sodelavci so pač že od nekod izvedeli — le kdo si je upal tako nesramno govoričiti! - da so na seji delavskega sveta razpravljali tudi o delitvi osebnih dohodkov. Sprašujejo delegata, vrtajo vanj, želijo si stališče delavskega sveta, on pa kot egipčanska mumija, z važnimi odgovori, da bodo pač že obveščeni na zboru de-lavcev.
Zal se tako ne dogaja le v samoupravnih organih delovnih organizacij, tako se obnašajo tudi nekatere družbenopolitične organizacij v podjetjih. Če bo dnevni red zahteval le malo več tehtne (kočiji« razprave, če bo le prihajalo do nekaj dilem in različnih mnenj, se seje skličejo skorajda tako, kot bi šlo za ilegalni sestanek. Sklepi ali ukrep se nato objavijo, delavci o njih ne vedo ali vsaj dolgo niso obveščen: o sestanku.
Razumljivo je, da takšni delegati še malo ne poznajo poti in zahteve delegatskega sistema in da veliko bolj škodijo kot koristijo. Ze zdavnaj smo namreč preživeli prakso, ko so o pomembnih problemih odločali direktor in nekaj vodilnih in na zbore delavcev prihajali s stahšfc. ki jim večinoma neobveščeni delavci niso znali oporekati. Za danes pa vsaj to velja, da naj bi bili delavcem takoj na razpolago vsi podatki a vsi problemi, kajti še zdaleč ne odločajo delegati, temveč sredina, s katere izhajajo.
Zato naj bi veljalo, da se zaupanje pridobiva in utrjuje tudi tal da delegati tudi v osebnih pogovorih razčlenijo sodelavcem probler se z njimi pogovarjajo, jih obveščajo. Zato naj bi veljalo, da tudi sk družbenopolitičnih organizacij niso nekaj skrivnostnega, temveč stopna, jasna in objavljena stvar, zaradi vseh zaposlenih in zanje.
V tem je pravzaprav bistvo: noben samoupravni organ ali oi, zacija ni nekaj zase in sama sebi namen, temveč so jo izbrali in novali delavci, ji zaupali in zato od nje vedno in povsod tudi i čeno pričakujejo, da dela v imenu njih in zanje. In takojšnja, tivna obveščenost je prej ali slej njena prva nujna zahteva.
D.Sedei
Kdor hitro da, dvakrat da
Spomnimo se samo, koliko hudih besed je bilo izrečenih, ko je tudi pošta, ki jo vsi tako potrebujemo in imamo po svoje radi, včasih pa tudi gledamo po strani, ko je še tako vsa »francjožefovska«, vzdignila svoj glas, da ne more več tako naprej, in če hoče ustreči vsem željam občanov, krajanov, razviti celotni PTT-sistem tako, da bo segel s po-štarsko torbo in telefonsko žico v slednji živec, da je treba za to sredstev in še sredstev... Dopovedovala je, dokazovala, rotila! Dušila se je v naših zahtevah, zalivalo ji je grlo in potem smo po treh letih le odrinili tistih 10 par za impulz ... In zdaj smo spet pred tem, da rečemo svoj »da« za 20 par. Bomo spet rabili tri leta?
ČE NE BI TOLIKO ODLAŠALI...
in bi podpisali samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja PTT prometa za obdobje 1976— 1980 že takrat V letu 1975, ko se je akcija začela, bi bilo lahko na tem področju ogromno storjenega . . .
Tako pa danes, ko tudi PTT delavci in IO Območne samoupravne interesne skupnosti pregledujejo zaključni račun za leto 1978. žal ugotavljajo, da ni zagotovljenih sredstev za predvidene investicije v sprejetem srednjeročnem planu do leta 1980. Sredstva so se začela zbirati šele lani, koristili jih bomo pa šele v letošnjem letu.Tri lela se torej sredstVa niso zbirala in zaostanka je kar okrog 3 stare milijarde združenih sredstev. S tem denarjem bi se pa dalo že marsikaj prigospodariti. precej krajevnih telefonskih omrežij urediti!
Po zaključnem računu Območne interesne skupnosti za PTT promet je razvidno, da je združeno v 1978. letu 8,500.000 din, V tekočem letu porabljeno .{,178.000 din. preostalih 5,021.000 din pa je deloma tudi že angažiranih v začetnih objektih tekom leta. ki bodo dokončana v le tošnjem letu. ter za najetje kreditov.
Tako zbrana združena sredstva so bila porabljena za krajevna telefonska omrežja na Jesenicah — Plavž I. KS Orehek-Drulovka pri Kranju, krajevno telefonsko omrežje Vodovodni stolp I. Zg. Bela pri Jesenicah, Grad Bled in deloma v Škofji Loki.
IN KAKŠNA SO PREDVIDEVANJA OBMOČNE SIS ZA PTT V LETU 1979?
Predvidevajo, da bo v letu lf)79 združenih nadaljnjih 10 milijonov dinarjev. S temi sredstvi in z ostankom iz leta 1978 pa predvidevajo, da bi se pričela gradnja naslednjih krajevnih telefonskih omrežij — seveda ob pogoju, da bodo krajani teh območij zbrali preostala potrebna sredstva:
v Kranju Mlaka, Cirče, komunalna cona. Preddvor; v Radovljici Pod na rt. Rečica — Bled. Zasip — Podhom: v Škofji Loki Skofja Loka — mesto. Železniki. Hotavlje — Ca-brače, Gorenja vas, Ziri; na .Jesenicah Cesta železarjev. Koroška Bela in Javornik ter v Tržiču industrijska cona. Vsi navedeni objekti, pri katerih sodeluje območna SIS z združenimi sredstvi, so dosledno vzeti iz
prioritetne liste, ki jo je sprejela skupščina Območne SIS za PTT promet na zadnjem zasedanju lansko jesen.
POLOVICA SREDSTEV GRE ZA ODPLAČEVANJE DOLGOROČNIH KREDITOV . ..
Podjetje za PTT Kranj predvideva za leto 1979 po planu investicij porabo v višini 51,150.000 din; od tega je lastnih sredstev 36^600.000 dinarjev in najetje kreditov za 14.506.000 din. Iz tega pa bo šlo za odplačilo obveznosti iz dolgoročnih kreditov kar 22.500.000 din. tako da jim ostane za lastne investicije le 19,:i00.000 din. od tega lastnih sredstev 4.750.000. Navedena sredstva investicij pa bodo komaj zadostovala za dokončanje del V avtomatskih telefonskih centralah, ki bodo omogočale, da bo do konca leta lahko vključena celotna Gorenjska v mednarodni avtomatski telefonski promet. Za zdaj sta tega tehničnega dosežka deležna le Kranj in Skofja Loka.
ZA MODERNIZACIJO POŠTE PA SKORAJ NIČ!
Tudi investicijska sredstva Delovne organizacije PTT Kranj v letu 1979 ne zadoščajo za izvrševanje sprejetega srednjeročnega plana 1976—1980, predvsem na področju izgradnje krajevnega telefonskega omrežja, kjer delovna organizacija sama ni več v stanju sodelovati z lastnimi sredstvi
Za pošto samo. poštni promet, predvsem pa za modernizacijo delovnih mest na poštah in dostavljačem pošte, pa se vlaga izredno malo.
ali skoraj nič. Letos je namer? le 500.000 din za transportna stva, nujno bi pa rabili vsaj do nih 200.000 din za obnovo vc parka. Za poštno mehanizacij predvidenih 1,000.000 din. to pravzaprav vse investicije za službo, razen dokončanja adat na glavni pošti v Kranju in na Naklo.
POŠTAR NOČEM BITI
Tako majhna investicijski nja v poštno službo povzročijo dodatne kadrovske težave, predv* pri pridobivanju novih delavcev dostavno službo. Iz poslovnem ročila je razvidno, da so imeli v 1 1978 kar .T2-odstotno fluktuacijo, prav ni nič manjši problem pri tavljanju zadostnega števila ka za delovna mesta na okencih za< z uporabniki poštnih uslug V> leto iz strokovne PTT-šole v t) ljani za celo Gorenjsko pride k" delavcev za delo na okencih, zadošča niti za pokrivanje teke izpada delavcev, ki ga povzroča t nacija.
PO DOLGIH LETIH LE NEKAJ NOVEGA!
Program PTT Kranj sicer deva, da bi na večini poš; celodnevno službo in tako pr PTT storitve tudi tistim delati ki so na delu dopoldan, vendar drovskih razlogov za zdaj to mogoče. Je pa pošta Kranj prt nila kritikam občanov na neme. prostore na pošti. Preureditev po* ho pomenilo tudi izboljšanje dd*1 nih pogojev za poštne delavec veda t udi "za občane. Te dv dokončan prostor za opravljan e legrafskih in telefonskih storitei konca marca pa predvidevajo končno preureditev poštnih p rov pošte Kranj. Montirane tudi štiri javne medkrajevne t« ske govorilnice, tako da občat bo več treba čakati v vrsti k slej. Torej, kljub vsemu le novega in razveseljivega za delavce in občane. rj Doka*
Glavna pošta v Kranju dobiva />orsc
m
nov Ugl^d. - Foto: F. Perdan
5 T?««. 13. MARCA 1979
7.STRAN.G LAS
Mladi in film
V eni od zadnjih številk Nedelj-***ga smo se lahko zamislili ob ^^^uu o rezultatih ankete med mla-srednješolci v Zagrebu o tem, U^**n' fibni *o jim najbolj všeč. Da-15'- pred ostalimi izstopajo filmi o ^■*cc Lee ju, torej karate filmi in ***p/oA akcijski filmi,  v katerih ■°tai junak zmaguje vse prepreke '/e mtper frajer*. Psihologi pojas-£*9*Jo takšno usmerjenost mladih s da gre za sproščanje mladost-Qoie energije ter za psihološki L^*^ moči, ko se kot gledalec z glavnim junakom. Posledice ■^T**^ filmov   med   mladimi so sJ^***1 - kot smo imeli cel kup P^*0^ Sandokanov, Tarzanov itd-j *edaj dovolj pogumnih mladih z ^enm Bruce Lee, ki strahujejo ^rjJ*M4olce.
Program
srečanja slovenskih lutkarjev
!r*TKTEK. is. MARCA 1979
uri v dvorani Prešernovega
STORITEV IX. SREČANJA SLOVEN-
H^JH LUTKARJE V H^^Bri v dvorani Prešernovega gle-
^^»ro«:   CAŠPERCKK   SI DOM
^*«Tio gledališče K ranj «?Ji. uri v dvorani Prešernovega
^j*J*-Kovacić: PRAVLJICA O ME-
skupina    pri Pionirskem Ljubljana
a^J^nri v dvorani Prešernovega gle-
C^*^C»gnin: GREGEC KOBILICA *wVTB" »kupina PiKUD osnovne sole r^CMkar Maribor
1%^      uri v koncertni dvorani de-£ *k<fadonia ■ V*'11'-8«1'11«: VOLK IN KOZ LIC I <■ *vJ*0V1"»   skupina   Koroške dijaške
I rv^*Celov« oder Lutke J ^»wl „nn v osnovni sole France Pre-T Mokrica
I /AV CBr«»ti«n Andersen: CESARJEVI *-w*°vA OBLAČILA ^•j^kovna sekcija Centra za estetsko ^JopriZKO Kranj
j^m^Bri v dvorani Prešernovega gle-
££*e™«i-Vranc: GRDI RAČEK ■^^f»»a skupina KUD Martin
Bri v delavskem domu j/V)V0R O PREDSTAVAH
KK, 16. MARCA 1979 ^ »uri v VVZ Janina
^».tri v VVZ Janina ^T*r'Hr«u8ky-Kos-Tacol: KRTAC-
\J**»vbs skupina Pedagoškega šol-t>^t» e»tra Celje %  llsri VVZ Najdi hojca Vjj* Loboda: POD GORO ZF •^^•»»o gledališče Ljubljana
i Konftak
■n v VVZ Janina {^•Pavlin: ŽABEC SKOKEC
h: NA ZELJNEM LISTU kupina VVZ Jožica Flandei
Pa pustimo te izsledke zagrebških psihologov ob strani ter se ozrimo na gorenjska filmska platna. Na njih je Bruce Lee pogost gost, sicer v različnih filmih, a vendar zelo priljubljen med mladimi. Kinopodjetje Kranj se mora pač v skladu s komercialnimi načeli ozirati za tem, da vrti v kinematografih po Gorenjskem filme, ki pritegnejo gledalce. In pregovor, da imajo kramarji semenj, kadar imajo otroci denar, drži kot pribit. Največji delež obiskovalcev kinematografov predstav-, Ijajo mladi gledalci, ki si šele izgra jujejo svoj filmski okus. Tu pa je stična točka med našo načelno usmerjenostjo v socialistično vzgojo mlade generacije ter med našo prakso, ki se vse prerada umika proklamiranim načelom. Pri filmu je tako. Želimo si mlade ljudi, ki bi bolj razumeli potrebo po sožitju v družbi, obenem pa jim v kinu ponujamo filme, v katerih uspeš le kot močan posameznik. In mlad človek nedvomno bolj verjame realnosti, prikazani v filmu kot pa papirnatim dokumentom.
Kratek stik je torej med filmskim repertoarjem naših kinematografov ter med željami. Kinopodjetje je prisiljeno ponuditi filme, ki jih uvozijo veliki distributerji. Obenem je dohodkovno vezano na samofinanci-ranje in je ekonomsko prisiljeno vrteti filme, ki jih večji del publike zahteva. A film je del kulture in morda ne bi bilo zgrešeno razmišljati o tem, da tudi filmsko vzgojo kot del kulturnega razširjanja obzorja mlade generacije vključimo v finančne programe samoupravnih interesnih skupnosti za kulturo. Ali pa bo treba še bolj kot doslej razmišljati o oblikah, kot je kranjsko Filmsko gledališče ter tržiški ponedeljkovi filmski večeri v kinu, ki gledalcem ponudijo dobre, idejno ustrezne filme. In kot ena od faz v tem procesu mora biti politična akcija za izgrajevanje politike distri-buterskih hiš, ki ne morejo biti orientirane zgolj v komercializem, pač pa tudi v skupne napore za graditev socialističnega samoupravljanja. Gledalci v kinematografih so na primer dokazali, da radi gledajo domače filme s sodobno tematiko — a tako v kinu kot na televiziji se prej pojavi kakšna ameriška limonada ali kavbojka kot pa vsebinsko dober film, ki gledalca potegne v svoj doživljajski svet, ki ga vzgaja in mu daje snov za razmišljanje.
-mv
Loboda: POD GORO ZELENO r^**r»o gledališče Ljubljana ^i^^Bri v dvorani Prešernovega gle-
JtVuBtar: HA
, *obanei   Lutkovno gledaliftčt-
^I^Bri v dvorani Prešernovega gle-
$^<Puatar: PESFM GRE NA ZME-
\^"»o gledališče Maribor
JV^'*- uri v koncertni dvorani delav-
TK«k«i
° COSKI. KI SE JE UCl-
.^0?T,a skupina osnovne sole III. \***«8oboU
avSJ*.0r' v koncertni dvorani delav-»dom«
S»>»-Ro«: HIŠICA IZ KOCK ^^•"»a skupina VVZ Murska Sobota ^k*'- Bri v dvorani Prešernovega gle-iV^^ilcinski-Matija Milčinski: BU-
»kupina Mladinski oder PGD *^ • Goric,
'J- ari v dvorani Prešernovega
rS^T-Roosa: MALI PRINC V 1»? Hedalisce K ranj
v delavskem domu fc-KJVfjR o PREDSTAVAH
V^A. 17. MARCA 1979
J^* Bri v koncertni dvorani delav-
f^jjj^^Makarovič: ŽIVALSKA
rS^** skupina osnovne sole Ivan
A ""»Peter pri Novi Gorici
JV* Bri v koncertni dvorani delav-
t^V^antar: HRUŠKE GOR. HRl'-r^aZ*?** skupina osnovne sole Draga 5Sai***- uri v dvorani Prešernovega
VU^fj*1 PETELIN SE SESTAVI
gledališče Jože Pengov Ljub-
SNJl*?? Br* v kadilnici Prešernovega A^OR 0 PREDSTAVAH ■ «ri v dvorani Prešernovega
»rN^JfPSClNA SLOVENSKIH LUT-
Novo v kinu
Bogati milijonar Philip Ste-vens je najel razkošno letalo, da bi prepeljal ugledne goste v svojo poletno rezidenco, ki jo je spremenil v galerijo. V isto letalo je dal natovariti tudi precej dragocenih slik. Te naj bi bile plen tatinske tolpe, ki pa ji poskus ni uspel. Uspelo pa ji je onesposobiti posadko letala, ki se končno zruši v morje in potone . .. Pustolovski film Brodolomci iz boeinga 747 so vznemirljivo nadaljevanje filmov Letališče in SOS iz boeinga 747. Igrajo sami znameniti igralci: Jack Le m m on, Brenda Vaccaro, Joseph Cotten, Olivia de Havilland, George Kennedy, James Steivart in drugi.
Neznanec, ki nas spremlja je francoska kriminalka. Na prijetnem potovanju iz Rima v Pariz spremljamo Ale.ra (Jean-Louis Trintignant) in Marka, enajstletnega sina njegove žene (Mareille Darc). Nepričakovano pa se prijetna vožnja spremeni v napeto dirko, beg pred neznanim zasledovalcem. Razplet sledi šele v Parizu.
»Afera« za vse abonmaje
Kranj — Od sinoči do vključno 17. marca bo Prešernovo gledališče za svoje abonente uprizarjalo Afero Primoža Kozaka, ki je po mnenju kritike med letošnjimi najvidnejšimi slovenskimi gledališkimi dosežki. Prešernovo gledališče s to predstavo delovno obeležuje 60-letnico Zveze komunistov Jugoslavije, pokrovitelj predstave pa je medobčinski svet ZKS za Gorenjsko.
Gledališko upodobitev Afere, ki je doživela premiero na letošnjem Tednu slovenske drame 79, so pripravili režiser Janez Drozg, dramaturg Taras Kermauner, scenograf Sveta Jo-vanovič, kostumografinja Milena Kumar, glasbeni opremljevalec Ilija Su rev in lektor Jurij Souček.
V predstavi se bo predstavil domala celoten moški del ansambla kranjskega gledališča: Miran Kenda. Jože Kovačič. Franc Oerne, Janez Dolinar, Jože Vunšek, Tine Oman, Rsto Tepina, Miha Stefe, Tone Strlič. Jože Mohorič in Cic Vidic.
M. L.
Do 5. aprila bo v galeriji Prešernove h
Veliko zanimanja za ročna dela
Skofja Loka — Ko je centralni odbor žena zadružnic K met i jske zadruge Skofja Loka sprejel pobudo, da ob dnevu žena pripravi razstavo ročnih del in domače obrti, se je o()_ bornic loteval dvom. Kaj pa. <Y izdelkov za razstavo ne bo dovolj? Toda izkazalo se je, da strah ni bil
potreben.
Ze prva razstava na Ceftnjiei je pokazala, da je izdelkov več kot dovolj in komisija, ki ie odhirala predmete za osrednjo razstavo, je imela težko delo. saj so bili vsi izdelki dobri Presenečenje se je ponovilo v Javorjah, Poljanah in na Logu. V sami Škofji Loki krajevne razstave ni bilo, ker so zadrtižnice menile, da ob osrednji ni potrebna. Toda danes pravijo, da se je tudi v -proizvodnem okolišu Trata in Skofja Loka nabralo toliko predmetov, da bi zlahka piiptavile posebno raz stavo.
Osrednja razstava ročnih del m domare obrti je bila v prostorih Kmetijske zadruge Skofja Loka na Spodnjem trgu - nad zadružno trgovino — odprta v soboto, .'{.marca. Prostor je kar premajhen za ^tc vilne razstavljene domače i/.dclkv. Občudovanja vredne so čipke, gobelini, pletenine, prti Ne manjka narodna noša, tudi pravo avbo š<- znajo irrtolnti kmečke žene. Tudi pesnice
in slikarke so med njimi. Na arkadnem hodniku nas sprejmejo izdelki suhe robe. Zadružnice niso pozabile na prave kmečke dobrote in na mizo so postavile tudi napis: kmečka hrana — zdrava in varna prehrana. Krofov, piškotov in drugih sladkih dobrot so napekle toliko, da jih oh šilcu domačega ponudijo slehernemu obiskovalcu.
Otvoritev razstavo je spremljal kratek kulturni program. V uvodu se je javnosti prvič predstavila najmlajša skupina tamburaškega orkestra Bisernica iz Heteč. Povabljena je bila tudi folklorna skupina Osnovne šole Cvetko Golar. Vendar se obiskovalcem, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, niso mogli predstaviti, saj za nastop potrebujejo več
prostora. Po pozdravnih besedah direktorja Kmetijske zadruge Skofja Loka Vinka Kržišnika in predsednice centralnega odbora žena zadružnic Ane Križnar je zapel dekliški sekstet iz Bukovice. Pozornost sta vzbudili kmečki pesnici Pavla Primožič in Julka Frtuna, ki sta za razstavo pripravili svoji pesmi, ter Vida Mezeg, ki je prebrala svoj prispevek. Glanica kidt u rno-umetni-ftkega  društva   iz  Ciodešiča Nežka
Jenko pa je prebrala Cankarjevo črt ico o materi.
M. Volčjak
V stebriščni dvorani mestne hiše v Kranju so v petek zvečer odprli razstavo 2. TRIENALE JUGOSLOVANSKE FOTOGRAFIJE 1978. Razstavo, ki bo
odprta do 25. marca, je pripravila in posredovala Pilonova galerija iz Ajdovščine. — Foto: F. Perdan
Lutke se predstavijo
Nadaljevanje s 1. strani
šol, odrasle amaterske skupine ter člani vseh treh slovenskih poklicnih lutkovnih gledališč.
Letošnje IX. srečanje poteka v znamenju mednarodnega leta otroka in 50. obletnice ustanovitve UNIMA, svetovnega združenja lutkarjev, ki je bilo ustanovljeno v Pragi. V okviru tega združenja se po vsem svetu odvijajo množični lutkovni festivali.
V Jugoslaviji ga zaenkrat še nimamo, obljubljajo pa ga že za letos ali najkasneje prihodnje leto v Bugojnu. Naši lutkarji se zdaj v širšem jugoslovanskem prostoru lahko predstavijo edi-nole na festivalu otroka v Šibeniku ali na esperantskom festivalu v Zagrebu.
Posebna zanimivost srečanja slovenskih lutkarjev je, da bodo predstave v najrazličnejših krajih, zlasti šolah in vrtcih kranjske občine, največ pa seveda v dvorani Prešernovega gledališča. Vse predstave bodo brezplačne, torej resnično dostopne vsem mladim in odraslim gledalcem.
Z Gorenjske bodo sodelovali trije lutkovni odri, vsi iz Kranja, in sicer mladinska in odrasla skupina Lutkovnega gledališča Kranj, ki letos praznuje deset let uspešnega dela, ter lutkovna sekcija centra za estetsko vzgojo pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj.
Mladi bodo z Malim princem (Exupery-Rooss) prikazali kombinacijo lutke in žive igre. Predstava je namenjena bolj mladini kot pionirjem, saj obravnava pu-
bertetnike, ki ne živijo več v pravljici, ampak iščejo številni odgovore na svoja iskanja. Odrasla skupina bo nastopila z delom Gašperček si dom gradi (Jiri Jaroš), v katerem je dosti situacij ske komike. Lutke za obe predstavi je oblikoval SašaKump Cveto Sever bo na srečanju sodeloval z že dobro znano pravljične igrico Cesarjeva nova oblačile (H. C. Andersen), v kateri pripoved dopolnjujejo lutke.
Razen samih nastopov bo IX srečanje slovenskih lutkarjev v Kranju vsebovalo tudi nekaj dru
fin prireditev. V petek ob 12. uri o vse sodelujoče sprejel predsednik skupščine občine Kranj Stane Božič, za vse tri dni pa je predviden tudi pogovor o predstavah, ki bo neke vrste seminar, saj bodo razpravljali o vseh slabostih posamezne uprizoritve. Srečanje slovenskih lutkarjev se bo končalo v soboto ob 16. uri z občnim zborom, na katerem bodo sprejeli delovni program za 1980. leto, spregovorili o organiziranosti slovenskega lutkarstva ter o programskih izhodiščih za načrtovanje kulturno animacijskih in informativnih lutkovno vzgojnih in usmerjevalnih dejavnosti lutkovnih skupin.
H. Jelovčan
RAZSTAVA JUGOSLOVANSKIH UMETNIC
Hlebine — V nedeljo, 4. marca, je bila v Hlebinah, centru hrvatskega naivnega slikarstva, odprta že deveta razstava slik in kipov, ki so jih ustvarile žene. umetnice iz vse Jugoslavije. Na razpis so prejeli 101 delo, razstavili pa so jih le 53; 43 slik in 10 kipov.
Umetnice v njih prikazujejo vsakdanje življenje, delo in razvedrilo pa veliko cvetja. Ob vsakdanjih dolžnostih, ki jih ima vsaka sodobna žena, najdejo čas za umetniško ustvarjanje v različnih stilih, od takoimenovane hlebinske šole do Kovačice in Uzdina in Svetozareva do Slovenije (Pečnik, Lelja. Kolar, Volarič).
Razstavljene umetnine prikazujejo enoletni razvoj ustvarjanja žena v naivnem slikarstvu Jugoslavije. Ob otvoritvi je zapel domači ženski pevski zbor, prof. Franjo Horvatič pa je govoril o značilnostih razstavljenih del.
Zlata Volarič: Prijatelji
USTVARJALNOST V GLASBENI SOLI Kranj — Učenci glasbene šole so v sredo popoldne pripravili koncert svojim mamicam in učiteljicam, ki so ga popestrili še njihovi vrstniki iz osnovne šole Simona Jenka z razstavo likovnih del. Koncert ne bi bil nič posebnega, če ne bi izhajal iz povsem novih pogledov na glasbeno izvajanje. Učenci so namreč igrali svoje lastne stvaritve in nekatere izmed njih so prave male mojstrovine. Za tak način se že nekaj časa zavzema profesorica Jasna Kalan skupaj z drugimi glasbenimi učitelji, ki želijo tudi v glasbeno šolo vnesti ustvarjalnost.   H. J.
KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA SKOFJA LOKA
V sredo, 14. marca, ob 18. uri si bodo udeleženci sredinih srečanj lahko ogledali film o Malti, ki ga je pripravil Igor Veter.
V četrtek, 15. marca, ob 17. uri bo Edi Sever vodil likovno pravljico, otroci pa bodo risali po njenem motivu.
V petek, 16. marca, ob 18. uri se bodo v knjižnici zbrali študentje.
i
O LAS8 STRAN TOREK, 13.
Številna priznanja TD Cerklje     vez med stanovalci
in stanovanjsko skupnostjo
Na Planini v Kranju so ustanovili zbor stanom cev, ki se bo ukvarjal predvsem z vprašanji r
spodarjenja s stanovanji, urejanjem stanovanjskega naselja
Cerklje — V petek zvečer je bil v osnovni Soli Davorin Jenko občni zbor Turističnega društva Cerklje, ki zajema sedem krajevnih skupnosti pod Krvavcem in se ga je udeležilo več kot 300 članov, gospodinj in ljubiteljev cvetja, prisostvovali pa so mu tudi številni gostje med njimi Lepold Krese, predsednik Turistične zveze Slovenije, predstavniki Gorenjske turistične zveze, sosednjih turističnih društev in družbenopolitičnih organizacij cerkljanskega območja.
O delavnosti turističnega društva Cerklje v preteklem letu je poročal Janez Globočnik, predsednik društva. Omenil je le glavne prireditve, ki so se zvrstile v preteklem letu v okviru turističnega društva. V tekmovanju med sedmimi krajevnimi skupnostmi pod Krvavcem je bila najbolje ocenjena krajevna skupnost Grad pred Cerkljami in Pože-nikom ter Velesovim, v občinskem merilu je bilo najboljše turistično društvo Cerklje, v tekmovanju šestih turističnih društev pa so bili najboljši ponovno Cerkljani pred Naklom in Šenčurjem, v republiškem merilu pa so Cerklje spet med desetimi najbolje urejenimi v Sloveniji in sicer na odličnem drugem mestu.
Posebno skrb so posvetili tudi lanski razstavi cvetja in lovstva, ki si jo je v štirih dneh ogledalo več kot 17 tisoč obiskovalcev, vsako leto pa io organizirajo ob 4. juliju — dnevu borca. Na razstavi sta med lanskimi 450 razstavljavci zelo uspešno sodelovala Lovska družina Cerklje in domače gospodinje, ki jih je turistično društvo nagradilo po posameznih krajevnih skupnostih.
Letos nameravajo do razstave cvetja in lovstva izdati tudi zanimivo brošuro z naslovom Cerklje na Gorenjskem, katero smo že dolgo pogrešali. Na občnem zboru so podelili prvouvrščenim turističnim društvom iz lanskega uspešnega tekmovanja umetniška dela akademskega slikarja Milana Batiste, turističnim društvom Cerklje za prvo, Naklu za drugo in Šenčurju za osvojeno tretje mesto, ki je potekalo pod geslom Uredimo naše okolje, posebno priznanje pa je prejel za dosedanje uspešno delo v društvu Janez Globočnik, dosedanji predsednik društva.
Visoko priznanje Turistične zveze Slovenije je izročil njen predsednik Leopold Krese za doseženo drugo mesto, ki si ga delijo še z dvema turističnima društvoma v Sloveniji, v tekmovanju za najbolj prizadeven
Največ gostov na Bledu
Radovljica — Januarja je bilo v turizmu radovljiške občine za 7 odstotkov gostov več kot januarja lani. Od vseh 87.000 prenočitev je bilo 90 odstotkov domačih in 10 odstotkov tujih prenočitev. Skoraj polovico nočitev je bilo na Bledu, večinoma v hotelih. V Bohinju je bilo od vseh prenočitev v občini 40 odstotkov nočitev, največ v hotelih. Gostje so >ivali povprečno 5' dni, hotelske mogljivosti pa so bile zadovoljivo isedene, na Bledu v 74 odstotkih, v 3ohinju v 85 odstotkih, na Pokljuki v 83 odstotkih in v Radovljici v 67 adstotkih.
V radovljiški občini je bilo največ domačih gostov iz Slovenije, Hrvatske in Srbije. Največ tujih turistov oa je bilo iz Zvezne republike Nem-5ije, iz Nizozemske in Velike Britanije. D. S.
in urejen kraj v Sloveniji. Ob tem priznanju je Lepold Krese med drugim poudaril, da so naloge turističnega društva vse večje na področju ohranjanja narave, saj če imamo gorsko stražo za Čuvanje flore, bi moralo priti tudi do masovne vzgoje zaradi nepravilnih posegov v naravo v zimskem času, saj so naša smučišča, ko odleze sneg prava smetišča. Tako so na pobočjih Krvavca mladinci krajevnih skupnosti Cerklje in Grad nabrali kar 32 vreč odpadkov in konzerv.
Tudi za letos so sprejeli bogat program dela, med prireditvami pa velja omeniti v mesecu marcu tradicionalno tekmovanje v veleslalomu na Krvavcu med vsemi turističnimi društvi v kranjski občini, razposlali pa bodo tudi razpis šestim turističnim društvom za tekmovanje za najlepše urejen kraj, v aprilu bo očiščevalna akcija v naseljih in pričetek tekmovanja med krajevnimi skupnostmi cerkljanskega območja, v maju pa očiščevalna akcija
na pobočju Krvavca juniju    bo potekalo
v mesecu ocenjevanje
vrtov, oken in balkonov, na Krvavcu pa bo planšarski dan. Junija bo 10. razstava lovstva in 13. razstava cvetja ter drugi planšarski dan na Krvavcu, avgusta pa bo že drugo ocenjevanje vrtov, oken in balkonov, septembra pa srečanje borcev, aktivistov in planincev na Kriški planini, ki ga bodo organizirali skupaj s KO ZB Cerklje, hkrati pa bo tudi zaključek planšarske sezone na Krvavcu. Oktobra in novembra bo več zanimivih predavanj, decembra pa pripravljajo silvestrovanje.
Na občnem zboru so za častna člana sprejeli kot dolgoletna in aktivna sodelavca Poldeta Lovšina in Ivota Kerna. Za novega predsednika so izvolili Staneta Bobnarja ml., za tajnika Andreja Ropreta in za blagajnika Janeza Pora. Na kraju pa so vsi z zanimanjem ogledali film o lanski uspešni razstavi cvetja in lovstva, ki ga je posnel Miha Kern.
J. Kuhar
okolja I
Kaj veš o kmetijstvu
Skofja Loka — V soboto, 3. marca, je v kulturnem domu Sv. Duh pri Škofji Loki potekalo regijsko kviz-tekmovanje »Kaj veš o kmetijstvu«. Sodelovale so štiri ekipe mladih iz kmetijstva: ekipa Sloga 1 in Sloga 2, obe iz Kranja, ekipa Kmetijske zadruge Naklo in ekipa Kmetijske zadruge iz Škofje Loke. Tekmovanje je organiziral aktiv mladih zadružnikov Kmetijske zadruge Skofja Loka pod pokroviteljstvom Kmetijske zadruge Skofja Loka in občinske konference ZSMS Skofja Loka.
Tekmovalci so bili dobro pripravljeni, saj so se pripravljali dva meseca, znanje pa so črpali iz Kmečke knjižne zbirke, ki jo izdaja Kmečki glas. Vprašanja so bila razdeljena v tri težavnostne stopnje in so zajemala področja živinoreje, poljedelstva, kmetijske mehanizacije in kmetijske zakonodaje. Tekmovanje
je potekalo v prijetnem in obenem napetem vzdušju, vendar je bil v tretji težavnostni stopnji zmagovalec kmalu znan.
Zmagala je ekipa Kmetijske zadruge Skofja Loka, drugo mesto je pripadlo ekipi Sloga 1, tretja je bila Sloga 2, četrta pa ekipa Kmetijske zadruge Naklo. Žirijo, ki je ocenjevala odgovore, so sestavljali strokovnjaki s področja kmetijstva. Nagrade in priznanja so podelili predstavniki Živinorejsko-veterinarskega zavoda iz Kranja in občinske konference ZSMS Skofja Loka. Za popestritev prireditve sta poskrbela folklorna skupina in nonet mladih zadružnikov.
Ekipa Kmetijske zadruge Skofja Loka se je s tem uvrstila v republiško tekmovanje »Kaj veš o kmetijstvu«, ki bo prihodnji mesec v Domžalah. Mojca Pirman
Prevzeli so dolžnost
V ponedeljek zvečer so se na občnem zboru zbrali člani ene največjih krajevnih organizacij zveze borcev na Gorenjskem, Vodovodni stolp — Kranj. Kar 618 članov štejejo. Tudi po aktivnosti so med najbolj prizadevnimi, saj so trenutno kar 203 člani njihove organizacije aktivno vključeni v delo na terenu, v krajevni samoupravi, družbeni samozaščiti, družbenopolitičnih organizacijah in drugod.
Veliko so imeli na zboru poročati o svojem delu v preteklem letu in tudi njihov program za letos je zelo bogat: ob 8. marcu so obiskali vse tovarišice nad 70 let, vključili se bodo v praznovanje krajevnega praznika 21. marca, udeležili se bodo vseh večjih proslav v občinskem merilu in drugih, in tudi dva izleta bodo priredili — na Osankarico k spomeniku Pohorskega bataljona in na Pokljuko, kjer se bodo poklonili spominu borcev 3. bataljona Prešernove brigade. Za 4. julija gredo pa množično na Ostri vrh.
Organizirano se bodo vključili v akcijo za ohranitev spomenikov NOB in urejanje grobišč, še bolj poskrbeli za bolne soborce in si tudi v bodoče prizadevali za športno in rekreacijsko aktivnost članov. Pripravljeni so pomagati pri akciji, ki jo bo vodila socialistična zveza — organiziranje po sosekah. ulicah, blokih.
Čebelarstvo dobilo streho
škofjeloški plan razvoja kmetijstva vključuje tudi zobraževanje čebelarjev — Čebelarski krožki na treh osnovnih šolah
Skofja Loka — Čebelarstvo ima tisočletno tradicijo in opravlja pomembno poslanstvo  v kmetijstvu, zlasti sadjarstvu. Čebelarji pravijo, da sami pospravijo le 20 odstotkov koristi od  čebel, ostalo pa dajejo sadjarjem. Poleg čebeljih produktov, i bogatijo naše zdravje, so prav če-elarji med najvnetejšimi borci za arstvo narave. Onesnaženo okolje groza tudi čebele in danes že marsi-atero škropivo uničuje čebelji za-)d. O koristnosti čebelarske dejav-,osti torej ne moremo dvomiti. Ven-ar pa pri nas čebelarstvo ostaja ne-tako ob strani, pojmujemo ga kot jubiteljstvo nekaterih zavzetih posameznikov.
Vendar pa tako ne bi smelo biti. Prvi korak so naredili v Škofji Loki. £e lanski, predvsem pa letošnji plan •azvoja kmetijstva vključuje tudi iz-»braževanje čebelarjev. Sredstva so esda majhna, toda pomembnejše v $m trenutku je dejstvo, da je kme-jsko zemljiška skupnost vzela cesarje pod svojo streho. Na zase-
danju zadnje skupščine kmetijsko zemljiške skupnosti je prevladalo stališče, da bo treba zastavitLpoUti-ko tudi na področju čebelarstva, da mora postati to družbeno priznana dejavnost in da je treba glede na njen obseg ugotoviti, kdaj postane družbeno priznana dejavnost. Nedvomno bo k razreševanju položaja čebelarstva prispeval tudi bogatejši program dela medobčinske zveze čebelarskih družin, ki bo v prihodnjih letih dobil svojo materialno osnovo. To pa čebelarji vsekakor potrebujejo, saj poudarjajo potrebo po vzgoji naraščaja, v zadnjem času pa jih tepejo bolezni čebel.
Lanska sredstva v višini 10.000 dinarjev so čebelarji porabili za priprave na osnovanje čebelarskih krožkov na treh osnovnih šolah. Izdelali so opazovalne in prenosne čebelnjake. Tudi letošnjih 15.000 dinarjev bo šlo v ta namen. Prvi čebelarski krožek se bo še v tem mesecu pričel na Osnovni šoli Cvetka dolarja na Trati. M. Volčjak
v akciji »Nič nas ne sme presenetiti«, predvsem pa se zavedajo, da morajo sodelovati z mladino na terenu in šolami ter še naprej zbirati zgodovinsko gradivo iz NOB.
Stanovanjska vprašanja borcev na njihovem terenu so v glavnem rešena, pojavlja pa se vprašanje stanovanjskih razmer borcev v zasebnih hišah, ki so po večini potrebne adaptacij.
Kot vse kaže, se borci v krajevni organizaciji ZB NOV Vodovodni stolp dobro zavedajo, da imajo poleg vseh pravic, ki so jim bile v teb desetletjih dane. tudi dolžnosti in da zanje še vedno veljajo Titove besede. V tistem trenutku, ko je vsak izmed nas stopil v to revolucijo, je prevzel dolžnost do konca . . .
D. D.
Sanitarna deponija v Mežakli
Jesenice — V občini predstavlja poseben problem onesnaževanje okolja, predvsem z odpadki. Se vedno ni organiziranega odvoza na območju krajevnih skupnosti: Žirovnica, Blejska Dobrava, Rateče, Planina pod Golico. Akcija za organiziran odvoz je v minulem letu potekala na območju krajevne skupnosti Žirovnica in delno v Kranjski gori, kjer opravlja odvoz krajevna skupnost. Kljub precejšnjim naporom in vloženem delu akcija odvoza smeti iz krajevne skupnosti Žirovnica ni uspela zaradi odločnega nasprotovanja občanov, ki nočejo odvoza s kontejnerji. Na zboru občanov je bil sprejet sklep, da se preide na način odvoza preko plastičnih vrečk, ob tem pa naj bi se dopolnil odlok o obveznem odvozu in odlaganju smeti i in odpadkov.
Na območju občine so poleg manjših odlagališč smeti, ki jih uporabljajo posamezne vasi in zaselki tri centralne deponije in sicer na Jesenicah, v Kranjski gori in v Vrbi. Za vse tri pa ugotavljajo, da so lokacijsko neprimerne. Sanitarna inšpekcija že nekaj let opozarja, da bo nujno treba poiskati novo deponijo. Nova lokacija naj bi bila po predlogu inšpekcije na pobočju Mežakle nad Hrušieo, če bi za to lokacijo dobili vsa ustrezna soglasja.
Glavni onesnaževalec je še vedno železarna in kanalizacija mesta Jesenic z neposrednim izpustom v Savo. Pri nadzorih, ki so jih opravili v železarni, so ugotovili, da je najmanj urejeno prečiščevanje odplak v temeljni organizaciji združenega dela hladna valjarna Bela.
D. Sedej
Na pobudo skupščine kranjske samoupravne skupnosti so v soseski Planina v Kranju ustanovili zbor stanovalcev, katerega glavna naloga je reševanje vprašanj na področju stanovanjske gradnje, gospodarjenja s stanovanji, urejanja okolja in drugih problemov, ki se pojavljajo v na-
sel'u- , u
Na nedavni seji zbora so obravnavali program investicijskega vzdrževanja hiš. Za letos so v ta namen predvidena veliko večja sredstva, kot so bila na razpolago lani. Vendar pa se že sedaj kaže, da bodo potrebe veliko večje. Velik del stroškov gre na rovaš prezgodnjih popravil novih stavb, na katerih nastajajo napake zaradi slabega dela graditeljev ah zaradi slabih vgradnih materialov. Zbor je menil, da je potrebno zahtevati večjo odgovornost graditeljev in projektantov, da napake takoj odpravijo. Nadzorni organi pa bi morali z večjo odgovornostjo izdajati vse-litvena dovoljenja.
Zbor stanovalcev je, kot so poudarili na seji, primerna samoupravna oblika združevanja interesov in potreb stanovalcev. Za uresničevanje nalog pa bo potrebno tesno sodelovanje med posebno delegacijo za skupščino stanovanjske skupnosti in zborom. Da bi delo lahko v redu potekalo, so na zboru imenovali tudi
posebne odbore in komisije. 0 zirali jih bodo zaradi delim v zboru stanovalcev in za r. reševanje problemov. Probles jih ne bodo mogli razrešiti bodo posredovali v obravnave ■ vanjski skupnosti.
Med prvimi nalogami, ki ; bodo odbori in komisije lotii voj dejavnosti hišnih svetov naj bi zaživeli tudi v zase.k naj bi vanje vključili tudi 1» zasebnih hiš. Skupaj naj b: M vprašanja okolja, predvsem p* prizadevali za odpravo indrvia kurišč.
Boj proti onesnaževanju n* okolja naj bi bila naloga vseh * svetov in tudi zbora stan** Glavni vir slabega zraka je ■* ja, zato bo ta problem f& obravnavati v občinskem nier-čistočo okolja pa lahko past-Planini stanovalci sami.
Problem, s katerim se na pogosto srečujejo, je pobi narin. Nekateri krajani tudi do 20.000 dinarjev naj., stanovanje. Da bi problem . treba na eni strani pregledati.' krajani bi bili upravičeni do a najemnine, pri tistih, ki je ne jejo, pa je potrebno poiskati
Prijeli bodo za del
Leše - Mladi v Lešah pri Tržiču so na minuli programski konferenci sprejeli program dela za letos, ki sloni predvsem na delovnih akcijah. Gre zlasti za lokalne delovne akcije, saj njihova krajevna skupnost sodi med manj razvite v tržiški občini.
Ne samo pri mladih, ki jih je v tej krajevni skupnosti precej, pač pa tudi pri starejših že dolgo časa gori želja po vpadnici v vas, ki je zdaj precej odrezana od drugega sveta. V čakanju, da dobijo novo cesto, pa so se mladi odločili za akcijo, s katero bodo popravili staro cesto, seveda s pomočjo vseh krajanov. To pa ni edina delovna akcija, ki jo načrtujejo za letos; pomagati nameravajo še krajanom ob izkopih kanalizacije in
vodovodov, čiščenju okolic«
dobno.
Seveda ne pozabljajo niti; turno in športno življenje 1 Tako kot vsa leta doslej, ba*i letos pripravili ob krajevaec niku kulturno in športno prfl*1 organizirali pa bodo Še sreči, drugimi   osnovnimi oi ZSMS v tržiški občini.
Sodeč po razpravi na kt_ videti, da mladi niso najbd* čeni v delegatski sistem v jevni skupnosti, za kar je premajhna povezanost krajevne skupnosti in njena* benopolitičnimi organa*' Vendar nameravajo tudi to kljivost čimprej odpraviti
Odbor za delovna razmerja pri
Veletrgovini ŽIVILA Kranj
DS Skupne službe
na podlagi sklepa objavlja proste naloge in opravila
1  RAČUNOVODJETOZD
2. KNJIGOVODJE ZA OSNOVNA SREDSTVA IN DROBNI INVENTAR
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še
pogoje:
pod točko 1.: da ima višjo izobrazbo ustrezne smeri in tr
delovnih izkušenj,
da ima po zakonu o knjigovodstvu (Ur vilka 56/67) zahtevano izobrazbo in tri leta H
lovnih izkušenj, poskusni rok je 3 mesece pod točko 2.: da   ima   srednješolsko   izobrazbo ekoi
smeri,
poskusni rok je 2 meseca Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Pismene prijave z dokazili morajo kandidati vložiti v dneh na naslov: Veletrgovina Živila Kranj, kadrov*
služba, Cesta JLA 6/IV.
Kmetijska zadruga Skofja Loka
objavlja potrebe po novih delavcih za dela in n
1 POSLOVODJE ŠPECERIJSKE TRGOVINE V ŠKOFJI LOKI
2 2 PRODAJALCEV ŽIVILSKE STROKE
3 SALDAKONTISTA DOBAVITELJEV 4. ANALITIKA - PLANERJA
Dela in naloge pod tč. 1 in 2 se objavljajo za nedoločen čas H tč. 3 za čas nadomeščanja porodniškega dopusta, pod tč. 4pt" čas nadomeščanja bolezenske odsotnosti.
Pogoji za sprejem: " ,
pod 1.: trgovski poslovodja in 2 leti prakse na podobni« *W
ali prodajalec s 5-letno prakso,
pod 2.: šola za prodajalce,
pod 3.: srednja ekonomska šola ah nepopolna srednja .
2 leti prakse v knjigovodstvu ter tečaj iz strojnega
pod 4.: visjefiolska izobrazba - po možnosti ekonomske W* Prijave z dokazili o strokovnosti naj kandidati dostopi v tajništvo zadruge v Škofji Loki v 15 dneh po ol**'j oglasa.
TOREK, 13. MARCA 1979
13.STRAN G LAS
V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO
Bled — Gorenjska turistična zveza, komisija za turistični podmladek je imela v soboto na Bledu posvetovanje mentorjev na šolah, predsednikov in članov komisij pri turističnih društvih in pri zvezi. Pogovorili so se o nadaljnjem delu z mladimi ter se dogovorili, da bo letos srečanje turističnih delavcev v škofjeloški občini. — B. B.
ZADNJE PREDAVANJE
Naklo — Podmladek Turističnega društva iz Nak 1« je v soboto, 10. marca, zaključil z letošnjo sezono potopisnih in turističnih predavanj v dvorani doma družbenopolitičnih organizacij, ki je tako spet postala zbirališče in središče družbenopolitičnega in družabnega življenja v Naklem. Občinstvo je v soboto v sončno Grčijo popeljal predavatelj profesor Ciril Hubad. Z besedo in sliko je pripovedoval o Makedoniji, Pireju, Korintskem prekopu, Delfskem preročišču, Olimpu in drugih značilnostih naše južne sosede. Sobotno predavanje je bilo že sedmo v tej sezoni. Člani podmladka so se že odločili, da bodo jeseni s predavanji nadaljevali. Naklancem so letos predavali domačin Tomo Križnar, Stane Tavčar, Roman Herlec, profesor Ciril Hubad in Rado K očeva r.
D. Papler
NAJBOLJŠE MLADINKE KROJA
Skofja Loka — Športna komisija pri občinski konferenci ZSMS Skofja Loka je v počastitev dneva žena pripravila v soboto, 3. marca, na kegljišču v Puštalu tekmovanje za članice osnovnih organizacij zveze mladine. Med osmimi sodelujočimi ekipami so bile najboljše članice osnovne organizacije Kroja iz Škofje Loke, druga je bila ekipa Alplesa iz Železnikov, tretja pa ekipa Kla-divarja iz Zirov. Zmagovalke so v trajno last prejele pokal, prvih pet uvrščenih ekip diplome, najboljša mladinka pa je prejela praktično nagrado. Posebne nagrade je prispevala še delovna organizacija Kroj iz Škofje Loke. Športna komisija za letos pripravlja še več akcij, za katere je značilna zmožična udeležba mladih.
Mojca Pirman
PIONIRJI DOBRI PLANINCI
Kranj — Pionirske planinske sekcije na kranjskih osnovnih šolah so marljive, kar je zasluga učencev, njihovih mentorjev in načelnika pionirskega odseka Francija Benedika. V začetku marca je imel pionirski odsek občni zbor, na katerem so pregledali delo in potrdili delovni program za letos.
Vsaka sekcija je lani pridno pripravljala izlete, odsek pa je skupno organiziral 10 izletov. Vsakega od njih se je povprečno udeležilo 38 pionirjev. Uspele so bile tudi druge akcije. Pionirji niso manjkali na množičnih pohodih. Skupaj z mladinci so pripravili prireditev Mladina in gore v počastitev 200. obletnice prvega pristopa na Triglav. 32 pionirjev je obiskovalo planinsko šolo, od katerih jih je bilo 24 uspešnih. 13 pionirjev je prejelo bronaste značke pionir-planinec, po trije pa srebrne in zlate znake. Načelnik Franci Benedik je na občnem zboru vsem podelil priznanja. V letošnjem programu velja še posebna pozornost vključevanju pionirjev v sekcije in usmerjanju učencev iz osmih razredov v mladinski odsek. Tu se pogosto pokažejo vrzeli. Občni zbor je bil popestren s predavanjem o lepotah naše domovine.
D. Maretič
NEKAJ SPREHODOV OKROG DOMŽAL ob breg ovih PŠ3te, Bistrice in Rače
Opisuje Črtomir Zoreč
V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO
Radovljica — člani Planinskega društva Radovljica so se zbrali na svojem rednem letnem občnem zboru. — Foto: J. Rabič
Pestra dejavnost planinskega društva
Radovljica — Planinsko društvo Radovljica je z 2400 člani eno največjih naših planinskih društev. Ob koncu februarja so se člani spet zbrali na rednem letnem občnem zboru. Ocenili so, da je bila dejavnost lani pestra in razgibana, osrednja pozornost pa je bila namenjena velikim planinskih jubilejem, predvsem 200-letnici prvega vzpona na Triglav. V počastitev tega jubileja so pripravili tri razstave, in sicer razstavo planinskih fotografij Jaka Čopa Raj pod Triglavom, razstavo likovnih amaterjev in razstavo Triglavska planinska zbirka, za katero •J razstavljene predmete preskrbeli člani muzejskega odbora Planinskega društva Dovje-Mojstrana.
Predsednik Janez Pretnar je v <Vf>jem poročilu poudaril, da so člani društva lani sodelovali na številnih Manifestacijah in pohodih. Pri tem v> bili posebno prizadevni člani planinske sekcije Plamen iz Krope. DruStvo je dobro sodelovalo tudi z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami in ostalimi društvi v občini.
Člani so redno vzdrževali svoje tri Planinske postojanke pri Valvasorjevem domu, na Robleku in Pogačni-''>'■< dom na Križkih podih. Z adaptacijo PogaČnikovega doma so dobili več sob in je zdaj ta dom najbolj urejena planinska postojanka v Julijcih. Zdaj so se tudi resno lotili priprav za postavitev tovorne žičnice do PogaČnikovega doma.
Lani so bili uspešni tudi alpinisti, f->d8ek je šel 19 članov in tri pripravnike. Skupno so opravili 132 vzponov, lani pa so organizirali tudi odpravo v Mehiko, kjer so se Povzpeli na tri vrhove, višje kot 5000 metrov. Organizirali so alpinistično tolo in sodelovali pri različnih akcijah planinskega društva Radovijica.
Prav tako je bila ves čas delovna tudi postaja Gorske reševalne službe in člani mladinskega odseka.
V razpraviu so člani poudarili, da si želijo več izletov, pokazali pa so tudi pripravljenost za pomoč v planinskih postojankah poleti, ko je v njih največ obiskovalcev.
Na občnem zboru so podelili več priznanj. Franc Snoj je prejel zlato značko Planinske zveze Jugoslavije, Brinšek pa srebrno. Niko je prejel priznanje za prehojeno transverzalo, Dušan Gorišek pa za prehojeno pot v planinah. Izvolili so nov upravni odbor, ki ga bo tudi v novem mandatnem obdobju vodil -Janez Pretnar.
J. Rabič
Janko Tomšt
Gorjanski planinci so zborovali
Gorje — Ob koncu februarja so se sestali na svojem rednem letnem občnem zboru marljivi gorjanski planinci. V krajevni skupnosti je planinska organizacija precej množična, saj šteje okoli 800 članov.
Gorjansko Planinsko društvo skrbi za dom Planiko in Dolič tik pod Triglavom. Ta dva domova sta v poletnih mesecih vedno polna. Ze pred leti so povečali dom na Doliču in imajo tako večjo restavracijo in 80 ležišč. Uredili so tudi sanitarije in napeljali elektriko na Doliču in v Planiki.
Mladinski odsek že več let uspešno vodi Jože Kosmač, mladi pa se udeležujejo izletov, planinskih zborov in pohodov. Alpinistični odsek vodi Edi Torkar.
Letos čaka gorjanske planince precej dela, saj letos obenem praznujejo tudi 50-letnico svojega obstoja. Pripravili bodo proslavo ter izdali bilten v nakladi 2000 izvodov. Meseca avgusta pa bo v okviru praznika radovljiške občinske skupščine v Gorjah zbor vseh planinskih društev radovljiške občine.
Ob koncu so podelili 15 zlatih, srebrnih in bronastih značk ter diplom dolgoletnim in prizadevnim članom Planinskega društva Gorje.
J. Ambrožič
PTT kasni
Kranj — Krajani KS Struževo, ki so v pogodbenem roku poravnali svoje obveznosti do PTT Kranj, sedaj že negodujejo, saj PTT kasni z napeljavo telefonskega omrežja v to naselje. Na zboru krajanov pretekli petek je bilo večkrat poudarjeno, da izgovarjanje na prezgodnjo, mrzlo in predolgo zimo traja že predolgo in vsako nadaljnje zavlačevanje izvršitve sprejetih obveznosti kvari ugled tej OZD, ki že sicer kasni z deli in priključki kar za tri mesece.
I. S.
Jamarji v blejskem breznu
Bled — Kot aktiv za raziskovanje jam so blejski jamarji delovali dve leti v društvu Kranj. Na občnem zboru marca lani pa so ustanovili na Bledu svoje društvo, ki šteje 17 članov. Vpisujejo pa tudi nove, predvsem mlade šolarje, tabornike ter planince.
Blejski jamarji so lani raziskovali v blejskem breznu pod Bab jem zobom, Šimnovo brezno in druge jame pod Babjim zobom. Člani so sami prispevali za obnovitvena dela v leb jamah, namestili so kažipote, uredili svoje društvene prostore, organizirali predavanja s prikazovanjem diapozitivov po šolah in društvenih organizacijah.
Te turistične zanimivosti so /daj dostopne turistom, dostopne pa so tudi mladim, ki jim nudijo ob organiziranih ogledih strokovno vodstvo. V okviru društva deluje sekcija za geografijo, zoologijo, biologijo in fotografski krožek. Pohvalno je sodelovanje s krajevno
organizacijo Socialistične zveze, jamarji su se zavzeli za vzdrževanje oddaljenih spomenikov i/. NOB na območju Jelovice. Želijo si še tesnejšega sodelovanja z jjarnizijo Ribno polje in Planinskim društvom prav pri raziskavah jam.
Pogosto pa pri svojem delu naletijo na težave, zato se ogrevajo za ustanovitev minerske trojke v okviru društva. Društvo je mlado in aktivno, zato upravičeno pričakuje
pomoč organizacij pri nabavi1 opreme, ki je odvisna od uvoza. Razveseljivo je, da je tudi med ženskim članstvom precej zanimanja. Društvo zasluži vso pozornost in razumevanje pri dodelitvi letne dotacije pri temeljni telesni kulturni skupnosti Radovljica in pomoč drugih organov pri nabavi najbolj nujne opreme. Samo tako lahko upajo, da bodo njihovi programi uresničeni, kar je skupna Želja vsega članstva.
U. R.
(9. zapis)
Vselej me zvabi bližnjica — lepa asfaltirana cesta — da iz Mengša kar povprek »čez ravno polje« pohitim v Domžale in odtod naprej v Črni graben ali v Moravsko dolino.
Slikarija na oknu jabeljskega gradu — domnevno delo Franca Jelovška (fotoarhiv Zav. za spom. varstvo v Kranju).
DVAKRAT BOMBARDIRANA VAS
No, to pot pa sem jo ubral iz Mengša naravnost proti jugu, proti Trzinu — imenitni vasi s staro zgodovino pa tudi po »prete-paštvu« slovečo (vsaj pred 50 leti!); saj so prav tu celo neustrašnega Dimeža »Strahu kranjske dežele« ugonobili.
Še preden pa cesta pripelje v trzinsko središče, se moram ustaviti v Loki (pri Mengšu); že zato, da se bom mudil nekaj časa ob Pšati, hudourniški vodi izpod Krvavca. Je pa situacija zdaj že taka, da so Mengeš, Loka in Trzin en sam strnjen kraj s tremi imeni. Hiše na obeh straneh ceste, vsekakor več na zahodni strani.
Loka je bila nekoč izrazito kmečka vas — zdaj so skoraj vsi mladi ljudje zaposleni v bližnji industriji. Prebivalcev — Ločanov — pa je kar 680. Če je že število ljudi, ki jih je nekoč preživljala dobra ravninska zemlja, pa je obrtniška podjetnost nenavadno narasla: saj imajo v vasi mehanike, pasarje, kovinsko galanterijo, avtokleparstvo, vodno inšta-laterstvo, zidarje, pečarje, kolarje, mizarje, jermenarje, sedlarje, usnjarje, tkalce, pletilce, avtoprevoznike idr. Toliko in tako pestrega obrtniškega izbora še v marsikaterem večjem mestu nimajo.
Omeniti še velja trgovino, dve gostišči — le žag in mlinov ni več. Le čevljarja nisem odkril, krojača tudi ne. Morda sem preveč hitel skozi dolgo obcestno vas.
V času NOB se je Loka kar častno izkazala — varovala je od 19. februarja 1943 rajonsko tehniko RKV. — Iz vasi je bilo 11. marca 1944 od-gnanih v nemška taborišča 16 zavednih domačinov.
Da bi bila vas še bolj prizadeta, so zavezniška letala prav nad Loko v sili odvrgla bombe. Bilo je to že v zadnjem letu vojne, dne 17. februarja 1945. — No, še enkrat je bila Loka bombardirana, spet po naključju, dne 4. maja 1945.
NA POLJU ZNAMENJE STOJI...
Kar precej sama zase izven vasi stoji loška podružnična cerkev sv. Primoža in Felicijana. Prvič jo omenjajo listine leta 1526. Prvotno gotsko zgradbo so leta 1752
baročno predelali. Po potresu leta 1895 pa obnovili. Na južni cerkveni vnanji steni je zelo poškodovana freska sv. Krištofa. Izdelal jo je Matija Koželj ob koncu prejšnjega stoletja. Nad vhodnimi cerkvenimi vrati je bil do leta 1946 vzidan Lichtenbergov grb — kje je sedaj?
Čez vse pa so zanimiva (in leta!) številna znamenja, ki krase mnoge kraje ob Bistrici in Pšati. Kaže, da so v teh krajih ljudje radi postavljali poceni znamenja, kot da bi gradili drage kapelice ...
Seveda so znamenja kaj različna, ne le po vnanjem pač pa tudi po namenu, v katerega je bilo znamenje postavljeno.
Blizu loške cerkve stoji novogot-sko znamenje s figuralno plastiko. Ob cesti Mengeš —Trzin stoji novejše znamenje (iz leta 1900) s kamnito streho; prej je imelo to znamenje na vrhu križ, v vdolbinah pa freske. Ob poti med Domžalami in Mengšem stoji sredi polja Dimčevo kužno znamenje (iz 17. stol.); na podstavku stoji 3 m visok steber, ki ima globoke vdolbine; slike v njih so propadle.
Loka se ponaša tudi z lepim spomenikom padlim borcem — načrt zanj je izdelal arhitekt Darko Mali-goj. — Na hiši, ob Mušičevi cesti št. 15, je vzidana spominska plošča Ivanu Dolinšku in Jožetu Korenini-ju, ki sta na tem mestu padla pod okupatorjevimi kroglami (dne 6. februarja 1944).
GRAD JABLJE
Gotovo nekoč najbolj ljubek grad — danes nemarna zapu-ščenost in razpadanje .. . Zares škoda!
Jablje — nemško Habach — so sezidali leta 1530 gorenjski Lambergi. Postavili so graščinico nekoliko v breg, na parobek gozdov ob vznožju Rašice (641 m). Za Lambergi so si lastili Jablje Raspi, do konca druge svetovne vojne so mu gospod^tftikv Lichtenbergi. Gradič ima na Y&§aT\h zasnove stolpov, zaprto dVprišče obdajajo arkadni mostovži.
Kaže, da so bili gospodarji Jabelj iskalci lepote, cenilci umetnosti, svetovljansko razpoloženi. To smemo sklepati z bogato slikovno okrasitvijo notranjih prostorov (biblioteke, kitajske sobe, obednice idr.). Večino teh podob in fresk je ustvaril v letu 1745 naš slikar, mengeški rojak, Franc Jelovšek.
Zal so doživele Jablje po koncu vojne pravcato izropanje. Nekaj tapet je bilo rešenih in so zdaj na blejskem gradu (v muzeju).
Valvazor meni, da je ime gradiča iz osnove Habicht (sokol). Ti ptiči, lepe ujede, so menda v izjemno velikem številu gnezdili v bližnjem gozdu na pobočjih Rašice.
V veliki baročni obednici je sedaj laboratorij biotehnične fakultete ljubljanske Univerze. Večino drugih prostorov v gradu zasedajo delavci kmetijskega poskusnega centra. Stanovanja niso udobna — so pa prostori dokončno ruinirani, saj drugače ne gre, če so prostori vlažni, temni, mrzli.
Kako je z grobovi »v obokih velikega stopnišča« še nisem dognal. Valvazor piše, da v enem od »obokov« počiva plemeniti gospod Lam-berg, prvi lastnik gradu. Zraven naj bi bila pokopana tudi njegova žena in otrok.
Križni hodnik (arkade) v prvem nadstropju gradu Jablje (fotoarhiv Zav. za spom. varstvo v Kranju).
Peto svetovno prvenstvo s smuških poletih Planica 79
Najkvalitetnejša udeležba doslej
LJUBLJANA - V pisarni organizacijskega komiteja Planica na Poljanski cesti je te dni kot v panju. Tu delajo se zadnje načrte o pripravi za največjo smučarsko prireditev v letošnji sezoni pri nas. Vsi hitijo, da bo vse pravočasno nared za peto svetovno prvenstvo v smuških poletih. Pokroviteljstvo nad tem prvenstvom je prevzel
Bredsednik republike Josip Broz Tito, častni odbor pa vodi Stane olanc.
Dolina pod Poncami in letalnica bratov Gorišek, ki je prenovljena in bo dopuščala polete do 180-metrov, je že slavnostno urejena. Čaka le ie sedemdeset letalcev iz petnajstih evropskih držav ter Amerike. Prijavilo se je namreč rekordno število tekmovalcev. Vsi ti letalci pa so sedaj med najboljšimi na svetu. Pripravljali so se kot še nikoli doalej. Prav zato pričakujemo, da ob normalnih pogojih za polete padel tudi nov svetovni rekord. Tako naj bi Planica dobila ponovno v svoje roke najdaljši polet v zgodovini poletov. Izgubila ga je leta 1976. Takrat je Avstrijec Toni Innauer v Oberstdorfu poletel 176 metrov.
NAJBOLJŠI IN NAJPOGUMNEJŠI V PLANICI
Če pogledamo samo na prijave tekmovalcev, ki so jih poslali za peto prvenstvo, vidimo, da so na spisku res vsi najboljši letalci na svetu. Med njimi so sama zveneča imena svetovnega skakalnega športa. Na velikanki pod Poncami bodo leteli Finec Kokkonen in njegov rojak Ylianttila, predstavniki ČSSR Škoda, Samek in Jirasko, Borovitin iz SZ in Leit-ner iz NDR, naš Norčič in še mnogi drugi.
Baldur Preiml iz Avstrije, prvi trener naših sosedov, je za Planico prijavil Lippurgerja, Koglerja, Neuperja, Groverja, Piirstla, Milloniga in Wallnerja. Vprašljiv pa je še nastop Tonija
Innauerja in Tuschererja. Innauer še vedno čuti poškodbo, Claus pa si je menda na treningu v Lahtiju zlomil roko.
Američani bodo prišli s Ker-nom, Bromanom, Malquistom, McNeillom ter Sundgaardom. V Kranjsko goro jih bo jutri pripeljal Pentti Ranta.
Zdenek Remza in Jiri Raška iz ČSSR sta s svojimi tekmovalci že teden dni v Planici. Trenirajo na stari Bloudkovi velikanki. V reprezentanci so Škoda, Samek, Hy8ek, Novak, Jirasko, Tanczos in Felix, sami prekaljeni letalci.
Fince bo na prizorišče obračunov za svetovni naslov v smučarskih poletih pripeljal Eino Kirjonen. V njihovi reprezentanci je pet fantov, ki bodo skušali   doseči   največ.   Tu bodo
Od 9,5 do 176 metrov
KRANJ — Bila je zimska smučarska sezona, če ji lahko tako rečemo, leta 1808. V tej je kot prvi čez skakalnico skočil Norvežan Olaf Rye in doskočil pri 9,5 metra. Norvežani ter Američani so bili nasploh prvi, ki so začeli s to zimsko smučarsko disciplino. Vsaj tako pise zgodovina smučarskega skakalnega sporta.
Od teh 9,5 metra leta 1808 v Eidsbergu se je razvoj skokov po tem letu nadaljeval in leta 1976 je na poletih v Oberstdorfu Toni Innauer iz Avstrije poletel 176 metrov. Tudi Jugoslovani smo v tej disciplini, poletih, imeli svojega junaka in svetovnega rekorderja. Na poletih v Oberstdorfu je nas Jože Šlibar leta 1961 poletel 141 metrov daleč.
Smučarska zvrst, poleti, so imeli v prvih letih svojega razvoja kaj malo podpore pri mednarodni smučarski organizaciji FIS. Toda Planica je dala s 120-metrsko skakalnico, ki je pod Poncami zgradil pokojni Stanko Bloudek, svoj pečat temu Sportu. Daljave so se večale in ko so v Kulmu in Oberstdorfu zgradili 6e dve velikanki, FIS možje niso mogli več zatisniti očesa, da se razvija nova disciplina smučarski poleti. Se posebno ne, ko smo v zibelki poletov v Planici po načrtih Janeza in Lada Goriška zgradili letalnico, ki je dopuščala varne polete do 165-metrov.
Mednarodna smučarska zveza je dokončno izenačila ti disciplino leta 1971 na kongresu v Opatiji. Na tem osemindvajsetem kongresu FIS v Opatiji so tudi sklenili, da bo prvo svetovno prvenstvo leta 1972 v Planici. In to je tudi uspelo. Doslej so bila organizirana že štiri in vsa so izredno uspela. Ta teden, od srede do nedelje, pa se bo pod Poncami odvijalo peto.
Prav je, da pogledamo zgodovino razvoja po dolžinah: 9,5 - Olaf Rye (Norveška), leto 1808 Eidsberg, 19,5 m - Sondre Norheim (Norveška) leto 1868 Telemark, 20,0 m - Olaf Haugann (Norveška), leto 1897 Huseby, 22,0 m - SveinungSvalastoga (Norveška), leto 1881 Huseby Johannes Nordgard (NorveAka), leto 1886 Seljord, G. Bye (Norveška), leto 1890 Blyberget, Mikkel Hemmestveit (Norveška), leto 1891 Red Wing, Mikkel Hemmestveit (Norveška), leto 1893 Red Wing. SveinSollid (Norveška), leto 1897 Morgedal, Asbjdrn Nilsen (Norveška), leto 1899 Solberg, Morten Hansen (Norveška), leto 1899 Solberg Olaf Tandberg (Norveška), leto 1900 Solberg, Nils Gjestvang (Norveška), leto 1902 Gustad. Nils Gjestvang (Norveška), leto 1902 Gustad, Oscar Gundersen (Norveška), leto 1909 Chrippevva Falls Harald Smith (Norveška), leto 1909 Bardonecchia, Harald Smith (Norveška), leto 1909 Davos, Anders Haugen (Norveška), leto 1911 Ironwood, Gunnar Andersen (Norveška), leto 1912 Gustad. Thorleif Knudsen (Norveška), leto 1913 Davos, Ragnar Omtvedt (Norveška), leto 1913 Ironwood, Ragnar Omtvedt (Norveška), leto 1913 Ironwood, Amble Ommudsen (Norveška), leto 1915 Vikkollen, Ragnar Omtvedt (NorveAka), leto 1916 Steamboat Springs, Henrv Hali (ZDA), leto 1917 Steamboat Springs, Henrv Hali (ZDA), leto 1918 Steamboat Springs, Anders Haugen (Norveška), leto 1919 Dillon, Anders Haugen (Norveška), leto 1920 Dillon, Henrv Hali (ZDA), leto 1921 Ke vel stoke. Nils Nilsen (NorveAka), leto 1925 Revelstoke. Adolph Badrutt (Švica), leto 1930 Pontresina, Birger Ruud (NorveAka), leto 1931 Odnes, SigmundRuud (NorveAka), leto 1931 Davos, Robert Lvmbvrne (Kanada), leto 1932 Revelstoke, SigmundRuud (NorveAka), leto 1933 Villars, SigmundRuud (NorveAka), leto 1933 Villars, 87,0 m - Henrv Ruchet (Švica), leto 1933 Villars, 87,5 m — Robert Lymbyrne (Kanada), leto 1933 Revelstoke, 92,0 m - Birger Ruud (NorveAka), leto 1934 Planica, 93,0 m - Reidar Anderson (NorveAka), leto 1935 Planica, 95,0 m - Stanislav Marusarz (Poljska), leto 1935 Planica, 98,0 m — Reider Anderson (NorveAka), leto 1935 Planica, 99,0 m - Reider Anderson (NorveAka), leto 1935 Planica, 99,5 m - Franz Kainersdorfer (Avstrija), leto 1935 Pontedilgno, 101,0 m — Sepp Bradi (Avstrija), leto 1936 Planica, 107,0 m - Sepp Bradi (Avstrija), leto 1938 Planica, 108,0 m - Rudi Gering (Nemčija), leto 1941 Planica, 111,0 m — Hans Lahr (Nemčija), leto 1941 Planica, 112,0 m — Rudi Kraus (Nemčija), leto 1941 Planica, 118,0 m — Rudi Gering (Nemčija), leto 1941 Planica, 120,0 m — Fritz Tschanen (Švica), leto 1948 Planica, 124,0 m - Willl Gantschnigg (Avstrija), leto 1950 Oberstdorf, 127,0 m - Sepp Weiller (ZRN), leto 1950 Oberstdorf, 135,0 m - Dan Netzel (Švedska), leto 1950 Oberstdorf, 139,0 m — Tauno Luiro (Finska), leto 1951 Oberstdorf, 141,0 m - Jože Slibar (.Jugoslavija), leto 1961 Oberstdorf. Peter Lesser (NDR), leto 1962 Kulm, Ljell Sjoberg (Švedska), leto 1964 Oberstdorf. 142,0 m - Dalibor Motejlek (CSSR), leto 1964 Oberstdorf, 144,0 m - NiloZandanel (Italija), leto 1964 Oberstdorf, 145,0 m - Peter Lesser (NDR), leto 1965 Kulm, 146,0 m - Bjorn VVirkola (NorveAka), leto 1966 Vikersund,
147 0 m - Lars Grini (NorveAka), leto 1967 Oberstdorf,
148 0 m - Kjell Sjoberg (Švedska), leto 1967 Oberstdorf, 150,0 m - Lars Grini (NorveAka), leto 1967 Oberstdorf, 154 0 m - Reinhold Bachler (Avstrija), leto 1967 Vikersund, 156*0 m - Bjorn VVirkola (NorveAka), leto 1969 Planica,
Jiri RaAka (ČSSR), leto 1969 Planica, 180 0 m - BjOrn Wirkola (NorveAka), leto 1969 Planica,
164 0 m - Jiri RaAka (C88R), leto 1969 Planica,
165 0 m - Manfred Wolf (NDR), leto 1969 Planica, 169 0 m - Heins Woaipivo (NDR), leto 1973 Oberstdorf,
Walter Steiner (Švica), leto 1974 Planica.
173 0 m - Geir Ove Berg (NDR), leto 1978 Oberstdorf,
174 0 m - Toni Innauer (Avstrija), leto 1976 Oberstdorf, ' Falko WeisspfIog (NDR), leto 1976 Oberstdorf.
176.0 m - Toni Innauer (Avstrija), leto 1976 Oberstdorf. Q Humer
26,0 m
30.0 m
31.1 m
31.4 m
31.5 m 32,5 m
35,5 m 38,5 m 41,0 m 42,0 m 43,0 m 45,0 m 46,3 m 47,0 m 48,0 m
48.2 m 51,5 m 54,0 m 58,5 m 61,9 m 62,2 m 64,9 m 65,2 m 69,8 m 73,0 m 76,0 m 76,5 m 81,5 m 82,0 m 84,0 m 86,0 m
Ylianttila, Kokkonem, Pulkki-nen, Reijonen in Raisanen.
Francozi, ki trenirajo že lep čas v Planici, bodo skušali seči po novem državnem rekordu. Prav zato trenirajo pod Poncami. Za barve trikolorov se bodo za čimboljšo uvrstitev potegovali najboljši.
Trener reprezentance Italije Ludvik Zaje ima za Planico prijavljene Temassija, Giacimellia ter Wagherja.
Vodja Japoncev je Yuji Kawa-mura. Prijavljeni pa so Hirokazu, Tsuruga, Kawabata in Kawa-mura.
Norvežani so prijavili Berge-ruda, Steinerja, Nordliena, Hal-vorsena Vaalerja in Tveda.
Iz NDR bodo prišli: Danne-berg, Duschek, Meisinger, Ost-vvald. Weber ter Weisspflog. Vodja reprezentance pa je Barnd Bauer.
Stanislav Bobak in Pjotr Fias sta na spisku reprezentance Poljske, njihov trener pa je Tadeusz Kolder.
Švicarji največ pričakujejo od Sumija, Moschinga ter Rinaldija. Na poletih pa bodo tudi Roland Glas, Favre in Hunter. Vodja reprezentance je znameniti Ewald Roscher, trener pa Josef Zehnder.
Iz ZRN bodo leteli: Leitner, Schwarz, Prosser, Eschrich, Sternkopf, Kramer, trenerja sta Helmut Wegscheider in Helmut Kurz, vodja pa Sepp Kleisl.
Zanimivo je tudi zastopstvo iz SZ. V njihovi reprezentanci so: Ivanov, Savin, Borovitin, Kali-nin, Piroškov ter Kartašev.
Švedi so prijavili le dva tekmovalca. To sta Holmlund in Reijonen, trener pa Jachum Bolin.
Jugoslovani so prijavili Nor-čiča, Mlakarja, Bogataja, Tepe-ša, Velikonjo in Bajca. Trener je Andrej Tomin. Trener predska-kalcev — Zupan, Križaj, Loštrek, Anžel, Kajzer, Dolhar in Ulaga — je Luka Koprivšek, skupni vodja naših pa je Albert Šoba.
Seznam vseh nastopajočih še ni zaključen. Lahko pride do sprememb in se v Planici pojavi tudi odkritje poletov iz Oberst-dorfa Hille iz NDR ter še drugi znani skakalci.
D. Humer
Dolar prvi
KRANJSKA GORA - Smučarski klub Triglav je v soboto organiziral na 40 m skakalnici letošnje prvenstvo Gorenjske za mlajše pionirje. Po hudi borbi s Kranjčanom Skrjancem je prvo mesto pripadlo Dolarju, ki je tako osvojil naslov gorenjskega prvaka s prednostjo le 0,3 točke.
Rezultati: 1. Dolar (Jesenice) 183,2 (32, 32), 2. Škrjanc (Triglav) 182,9 (32,5, 32), 3. Silar (Triglav) 176,1 (31, 31,5), 4. 2abkar (Križe) 166,8 (28,5, 29,5), 5. Slatnar (Triglav) 161,7 (29,5, 29,5), 6. Peljhan (Jesenice), 7. Mur (Žiri), 8. Mandeljc (Križe), 9. Stirn (Triglav), 10. Pogačnik (Križe), 11. Bogataj (Žiri), 12. Jekovec (Križe), 13. Se-menič (Triglav), 14. Gorjup (Triglav), 15. Kopač (Žiri).
•i. Javornik
KeSnar prvak
PLANICA — Ob rekordni udeležbi najmlajših skakalcev je smučarski klub Triglav v soboto organiziral letošnje republiško prvenstvo v skokih za cicibane. Prvič so tekmovali cicibani v dveh starostnih skupinah. Med starejšimi je osvojil naslov slovenskega prvaka član kranjskega Triglava Jože Kešnar, na odlično drugo mesto pa se je uvrstil Matjaž Zupan iz Križ. V skupini najmlajših je prvo mesto pripadlo Martinčiču iz Mengša, na drugo mest« pa se je uvrstil Kranjčan Igor Knifie. bronasto kolajno pa je osvojil Franci Cešnovar iz Žirov. Zelo dobra sta bila tudi Kranjčana Mubi in Kešar, ki sta zasedla 4. oz. 5. mesto.
Rezultati: cicibani B: 1. Kešnar (Triglav) 206,0 (18,5, 18,5), 2. Zupan (Križe) 202,5 (18,5, 18,5), 3. Debelak (Braslovče) 193,0 (18, 18), 4. Polanc (Predmeja) 192,0 (18,18), 5. Baloh (Jesenice) 190,0 (17.5, 18), 6. Kopač (Žiri), 7. Naraločnik (Ljubno), 8. Golob (Velenje), 9. KopoAar (Ljubno), 10. T. Knifie (Triglav), 11. Smid (Jesenice), 14. Valjavec (Križe), 15. Jereb (Žiri), 17. Bož-nar (Žiri), 21. Rančigaj (Triglav);
cicibani A: 1. Martinčič (Mengeš) 172,5 (16, 16,5), 2. I. Knifie (Triglav) 152,0 (14, 14), 3. Cešnovar (Žiri) 140,5 (14, 12,5), 4. Mubi (Triglav) 139,0 (12,5, 13,5). 5. Kešar (Triglav) 137.0 (14, 11), 6. Prem (Predmeja), 7. ZavrAnik (Braslovče), 8. GaAperin (Jesenice), 9. Krapež (Predmeja), 10. Kopač (Žiri), 11. Legat (Jesenice), 12. KunAič (Jesenice), 13. A. Kopač (Ziri), 14. Knafelj (Jesenice).
J, Javornik
Naši
upajo na najboljše
Planica — Prizorišče letošnjih tekem za peto svetovno prvenstvo v smuških poletih Planica 79 je pripravljeno! Okolica in z njo tai letalnica, kjer bodo najboljši skakalni in letalski mojstri na svati skušali osvojiti svetovni naslov in premakniti mejo svetovnega rekord* še za kak meter dlje, je nared. Tu so že vsi letalci in tisti, ki skrbe, da bo prireditev uspela. Snega je dovolj, tako da ni skrbf, da letalnica ne bi zdržala vse dni prvenstva. Vsi tekmovalci pa že nestrpno pričakujejo letalski krst. Prvi se bodo čez most letalnice, ki je največja na svetu, le jutri pognali naši skakalci. Po teh poizkusih bo še njena korektura in že v četrtek bo za vse že uradni trening.
Med druščino najboljših letalcev na svetu so tudi nasi. Kar petnajst jih je. Devet bo predskakalcev, šest pa jih je v našm moštva. Od teh šestih bosta v četrtek odpadla dva, oziroma eden. Trojica ie fc določena. Naš barve bodo tu zastopali Bogdan Norčič, Marko Mlakar Zdravko Bogataj ter Stanko Velikonja, Miran Tepež in Vasja Baje. Zadnja trojica bo v četrtek dala odgovor, kdo bo četrti naš mož, ki bo* moštvu, ki se bo potegovalo za kar najboljšo uvrstitev na svetovne« prvenstvu. Naši so pridno vadili na stari Bloudkovi velikanki in so »nabrušeni« za obračun na najvišjem letalskem tekmovanju na sveta.
Kakšne so možnosti naših? Odgovor pa bomo dobili v nedeljo!
Predstavljamo vam vseh šest skakalcev:
Bogdan Norčič Marko Mlakar
»Trening in priprave za to leto so bile usmerjene na to svetovno prvenstvo, ki je na »domačih tleh«. Vendar sem pri popravah zaostal. To se je poznalo na nekaterih tekmah. lfo državnem prvenstvu sem spet dobil občutek za let in tudi drago mesto v Lahtiju mi je dalo polet. Če bo vse tako, kot sva s Zajcem načrtovala, upam na dober rezultat. Imeti pa moraš k športno srečo. Prepričan sem, da bom dobro letel, tako da arr-stitev ne bo razveselila samo mene, temveč vse ljubitelje poletov. Prav ti nam bodo v Planici v največjo podporo. To be po imenih in številu nastopajočih največje in naj kvalitetne}* svetovno prvenstvo doslej. Med tujimi skakalci je velik« zanimanje. V ospredju je svetovni rekord in zmaga na tes prvenstvu.
Planica si ne sme privoščiti, da bi že v predtekmovanju in * poskusnih letih padel nov svetovni rekord. Ta naj bi bil postavljen v konkurenci treh dni poletov. V idealnih pogojih *
da leteti do 180 metrov.«
Marko Mlakar
»Letalnica je le letalnica. Strah! Strah ti zleze samoumevna v srce. In to vsakomur. Vendar sem prepričan, da bo šlo. Letal bom kot se od mene pričakuje. Na visoko uvrstitev ne računa*. Upam le, da bom dobro letel.«
Zdravko Bogataj Vasja Baje
»Forma se dviguje in tega sem vesel. Državno prvenstvo ji pokazalo, da je to res. Vse priprave so bile usmerjene na Plaar co. Toda se vedno nimam občutka, kam sodim. Boril in letel bas
za čimboljši uspeh.« Vasja Baje
»Vesel sem, da sem sploh med to šesterico. Oberstdorf je velika preskusnja za mene. Spodbudno je tudi to, da ser-dvanajstem tednu poletov v Oberstdorfu poletel 154-m< daleč. Kar lažje srce imam. Sposoben sem leteti in upam, dt bom me tistimi našimi, ki bodo skakali za svetovno prvenstvu.«
SUnko Velikonja
Miran Tepeš
»V Oberstdorfu je bilo dobro. Predvsem mislim na^solidiK dolžine. V Planici ne računam na veliko. ^*/" ^ v na£i ***** rici. V četrtek se bom potrudil, da bom V*1**^^'™ «" *» to uspelo, bi rad, da bi svetovno prvenstvo tudi solidno vse tr
dni odskakal.«
Stanko Velikonja
»Leto in pol sem bil poškodovan. To me nil vrglo s tira. Treniram in treniram. Prepričan sem, da sem v^O^retdorf. s v"imi poleti dokazal, da mi tudi letal n ca leži. Boril .e bosa za uvSvv našo reprezentanco za vse tri dni uradnih poletov..
u. Humer Foto: F. Perdan
torek, 13. marca 1979
Kako v Planico?
15.STRAN O LA
KRANJ - Od četrtka do nečije se bodo v Planico spet *valile« kolone avtomobilov in •vtobusov. Tudi železniški promet iz vseh nadih krajev bo do Jesenic živahen. Od tu naprej pa ^odo na prizorišče petega svetovnega prvenstva vozili avto-brasi. Pomet bo vse dni gost, saj 3« bila Planica vsa leta .slovenski *Portni praznik'. Množice se bodo zgrnile na prizorišče letošnjega svetovnega obračuna, obračuna, *i bo dal odgovor, kdo bo prvak v poletih.
Kako najlažje in najvarneje Priti v dolino peterih skakalnic? 3 avtomobili in avtobusi ter nenazadnje tudi z vlakom do Jesenic. Najlažje pa boste prišli, če si ^oate prej v nadih turističnih Poslovalnicah priskrbeli nalepke parkiranje. V to je vračunana £>di vstopnina za vse osebe, ki fjodo v avtomobilu in avtobusih. **»keti, ki so na voljo v predpro-j**ji, niso dragi. Primerna cena je Ppgoj, da letošnja planiška £*ireditev uspe. Uspe v pogledu »*"tih, ki naj bi prišli pod Ponce.
nekaj je važno: da se bo Promet odvijal najhitreje bodite .M motorizirani gledalci strpni v *oloni, ne prehitevajte in upo-l^hrzjte navodila prometnih mi-:J*aikov in redarjev ter kondorjev.
Kontrole nalepk bodo v Kranjski gori. Prednost bodo imeli ^•u, ki se bodo pravočasno, za dni, oskrbeli z nalepkami za Parkiranje. Parkirnih prostorov N ▼ Planici dovolj, na voljo pa ***do tudi v Ratečah in na ^vovljeni cesti stare železniške
•j^CENA VSTOPNIC IN PAKE-
* ČETRTEK, mladina 10, odrasli ^» parkirnina 10 dinarjev, pa-
keti za četrtek: avtobusi za mladino 500 ter za odrasle 900 dinarjev ter za osebna vozila 100 dinarjev;
PETEK, vstopnina — mladina 10, odrasli 20 ter parkirnina 20 dinarjev, paketi — avtobusi — mladina 500, odrasli 900 dinarjev, osebna vozila 100 dinarjev;
SOBOTA IN NEDELJA -Vstopnina 40 dinarjev in toliko bo treba odšteti tudi za parkiranje, paketi za oba dni za avtobuse so za oba dneva 1800 dinarjev ter za osebna vozila 200 dinarjev.
Na upravi javne varnosti v Kranju so se dogovorili za sledeč prometni režim: vsi avtobusi in osebna vozila z nalepkami, ki bodo kupljene v predprodaji, bodo od začetka Kranjske gore pri prvem odcepu nadaljevali pot proti parkirišču v Planico po novi obvozni cesti, ne da hi jih ustavljali in kontrolirali. Cene so že določene zaradi hitrejšega odvijanja prometa.
Avtobusi, ki bodo pripeljali brez nalepk do Kranjske gore, bodo vozili po novi obvozni cesti do drugega križišča, kjer bo za njih kontrola in prodaja nalepk.
Osebna vozila brez nalepk bodo v Kranjski gori morala skozi vas že pri prvem križišču na levo. Pred hotelom Prisank in Larix bo prodaja nalepk in kontrola. Nato boste vsi nadaljevali pot mimo hotela Kompas brez zastojev na parkirišča pod skakalnico. Če si hočete ogledati že otvoritev, vam priporočamo, da naj bi glavnina v Kranjsko goro prišla že do osme ure zjutraj. Le tako si boste lahko pravočasno priskrbeli parkirišče ob vznožju letalnice.
D. Humer
Nogomet
Previsok poraz
w^-VU zahod, Stadion Stanka Mlakarja, tt*»a« oblačno, gledalcev 50, sodnik Koželj
KRANJ : PRIMORJE 1:5 (0:3) V^trelei: za Primorje Doljak, Markovič,
Vnik 2, Batagelj, za Kranj Mažgon ^v «lo lepi, borbeni in dinamični tek
fostje dali domaćinom pravo lekcijo iz nkovitosti. Kranjčani so bili namreč
zadetki. Gostje pa so z
^**dno pametno in borbeno igro dosegli *^*f0, ki pa je kljub vsemu previsoka.
*o izrazili tudi
<L*Jo*t*vilni gledalci pa so lahko uživali v V*"* nogometu in hitrih akcijah. Uvod i^**«mo torej za domačine ni bil uspešen V*« je dejstvo, ki mora trenerja in igralce Odbvdiu' k analizi napak. Predvsem pa je v?**8 neučinkovitost, ki je prispevala k ^•kemu porazu. Res pa je, da igra ni bila ln jo bo potrebno v prihodnjih kolih ^•zbohsati. Zato jim bo prihodnja prosta ^**')a prišla prav.
M.Subic
Iz pisaril na smuči
V&OHLNJSKA BISTRICA - Na Kobli so ^ fc—čale 16. športne igre delavcev l^aniUi organov gorenjskih občinskih H_*r**is. Letošnje igre je pripravila »s-
skupščine
^•»aloje kar 245 tekmovalcev. Ekipno je v1****]« Radovljica pred Jesenicami, Kratka. Skorjo Loko, Tržičem, Domžalami in *«inikoi
»mdikalna organizacija Radovljica. Veleslalomski in san-I^JJk* proga so bile dobro pripravljene. Soji
-nikom".
•O**1««« -  veleslalom ženske nad 35 SIL 1 Noc (Radovljica), 2. Krape* (Jese-Markelj (Skofja Loka); od 28 do 35 *S ]• praprotnik (Radovljica).  2. Smid '.*«0a Loka). 3. Flajnik (Kranj); do 27 let: .Vf/iatinec (Radovljica). 2. Svetina (Jese-SJ*>. 3. Valentar (Kranj); moški nad 40 V ^ 1 st*fe (Kranj). 2. Ćućnik (Radovljica). V| *ozman (Kranj); od 30 do 40 let: 1. Košir Ja>««»«*), 2. Peternel  (Kranj),  3. Ran« IVJ*" Loka); do 30 let: 1. Marolt (Dom-Cen ček (Jesenice), 3. Mencinger S^tftnica); sankanje — ženske nad 35 Prezelj (Jesenice), 2. Mulej (Radov-Kapiž (Radovljica); do 35 let: 1. Vj"K. 2. Svetina, 3. Šolar (vse Jesenice): 5^* »ad 40 let: 1. Rozman (Kranj), 2. Jfv** (Kamnik), 3. Zorko (Jesenice); do ,*vj£i_Koselj (Radovljica), 2. Pengal (Ra-tvj**M- Bertoncelj (Tržič). ^1*»izMtor prihodnjih iger bo Skofja
Košarka
Alpina in Lokainvest
KRANJ — V tem kolu prve zvezne lige za ženske so košarkarice Alpine po dobri igri premagale ljubljansko Jezico, v ženski slovenski ligi pa so morale Jescničanke doma priznati premoč Mariborčankam.
Kranjski Triglav je v moški slovenski superligi doma moral priznati premoč Kraškemu zidarju. Lokoinvest je v slovenski ligi-zahod premagal Lesonit, Jeseničani pa doma niso imeli sreče z Gostolom.
Izidi - ženske — Alpina : Ježca 48:37 (26:22). Jesenice : Maribor 51:53 (34:29), moški — Triglav : Kraški zidar 59:67 (37:32), Lokainvest Lesonit 108:102 (68:51), Jesenice : Gostol 56:82 (25:43).
Pari prihodnjega kola — ženske — Kon-• čar : Alpina, Pomurje : Jesenice, moški — Triglav : Fruetal, Lokainvest: Jesenice,
H
Vaterpolo in plavanje
KRANJ - V nadaljevanju športnih tekmovanj ob prazniku KS Vodovodni stolp je ŠD Vodovodni stolp v zimskem bazenu v Kranju danes ob 18. uri pripravil vaterpolo tekmo med moštvi Vodovodni stolp ter avstrijskim moštvom.
V nedeljo 18. marca pa bo v zimskem kopališču ob 9. uri Se tekmovanje v plavanju.
H
Gornjesavski maraton Jelencu
KRANJSKA GORA - Premiera gornje savskega smučarskega teka je uspela. Na startu prvega maratona je nastopilo nad sedemsto tekačev. Med temi pa je največ uspeha imel Maks Jelene iz Dražgoš, saj je na osemnajst kilometrov dolgi smučini obračunal z vsemi.
Rezultati - moški do 40 let - 1. Jelene (I)ražgoše) 17:46,96, 2. Cvajnar (Ljubljana) 47:47,59. 3. T. Ojuričič (Mojst.) 48:01,22, 4 Mrak (Mojstrana) 49:32,19;
moški nad 40 let - t. J. Pavčič (Ljubila, na) 54,53,73, 2. ReS (Radovljica) 55:44,43. 3. Osovnikar (Medvode) 59:32,70. 4. Hlebanja (Mojstrana) 1;00:22.67, 5. G Kordc/ (Kranj) 1;00:23.33;
ženske - 1. M. KorHe* (Jamnik) 59:56.61, 2. Fister (Jamnik) i ;01:44.39. 3 Korošec I;03:51,00, 4. Krničar (obe Kranj) 1;04:35.30. H
Spored tekmovanja SP v poletih
SREDA, 14. marca, dopoldne preskus letalnice;
ČETRTEK, 15. marca, ob 9.30 uradni trening za vse letalce;
PETEK, 16. marca, ob 9.30 prvi dan poletov;
SOBOTA, 17. marca, ob 9.30 drugi dan poletov;
NEDELJA, 18. marca, ob 9.30 zadnji dan poletov, zaključek petega svetovnega prvenstva in proglasitev najboljših.
Smučarski skoki
Beton, Dolar in Škrjanc najboljši
PLANICA - V soboto in nedeljo je S K Triglav izvedel tri zaostale tekme v smučarskih skokih za pokal SRS. Mlajši pionirji so se dvakrat pomerili na 40 m skakalnici v Kranjski gori, kjer je prvi dan zmagal Martin Škrjanc (Triglav), drugi dan pa je bil najboljši Jeseničan Dolar. Starejši pionirji so merili moči na 60 m skakalnici v Planici, kjer je z veliko prednostjo zmagal Roman Beton iz Kranja in v prvi seriji skočil kar 64,5 m. Druga največja daljava v tej seriji je bila kar za 10,5 m krajša. Na vseh treh tekmah so se odlično uvrstili gorenjski skakalci, kar je ponovni dokaz, da so v posameznih centrih odlični mladi skakalci, ki zaslužijo sedaj vso pozornost, da bodo čez nekaj let lahko uspešno nasledili sedanjo člansko generacijo.
Rezultati: mlajši pionirji — sobota: 1. Škrjanc (Triglav) 179,6 (31, 31,5), 2. Dolar (Jesenice) 176,2 (31, 30,5), 3. Silar (Triglav) 175,0 (30,5, 30,5), 4. Zabkar (Križe) 171,4 (29,5, 30), 5. Peljhan (Jesenice) 166,5 (30,5, 30,5), 6. Horvat (Ilirija), 7. Slatner (Triglav), 8. Mandeljc (Križe), 9. Mur (Žiri),
10. Stirn (Triglav), 12. Kešnar (Triglav), 13. Melin (Triglav), 14. Pogačnik in Jeko-vec (oba Triglav).
Mlajši pionirji — nedelja: 1. Dolar (Jesenice) 196,2 (33, 36), 2. Horvat (Ilirija) 192,7 (34, 35), 3. Silar (Triglav) 191,7 (34, 35), 4. Slatner (Triglav) 179,3 (33,5, 32), 5. Škrjanc (Triglav) 176,6 (32, 33), 6. Žabkar (Križe), 7. Peljhan (Jesenice), 8. Mandeljc (Križe), 9. Štirn (Triglav)  10. Mur (Žiri),
11. Jekovec (Križe), 12. Smid (Jesenice). Starejši pionirji: 1. Beton (Triglav) 221,5
(64,5, 56,5), 2. Gašpirc (Triglav) 184,2 (53, 52), 3. Kaštrun (Križe) 176,7 (53, 49,5), 4. Bernard (Triglav) 174,8 (54, 48), 5. Urban-čič (Logatec) 174,5 (53, 50,5), 6. Jošt (Križe), 7. Svigelj (Ilirija), 8. Tepeš (Ilirija), 9. Cimžar (Triglav) in Horvat (Ilirija), 11. Poljane (Križe), 12. Kavčič (Žiri), 13. Bez-nik (Bled), 15. Eržen (Ziri).
J. Javornik
V slovenskem derbiju druge zvezne moške odbojkarske lige so To^°FplTdanenU      ^ m°rali priznati Premoč Fužinarju iz Raven -
Bled je klonil
BLED : FUŽINAR 1:3 (9:15, 15:9, 4:15, 5:15) — Gostje iz Raven so v sobotnem srečanju z Bledom dokazali, da uživajo zasluženo sloves najboljše slovenske odbojkarske ekipe. Blejci, ki so po zimskem odmoru prvič igrali pred domačim občinstvom, niso imeli svojega dne. V preteklih dveh kolih so zaigrali obetajoče, v soboto pa jim ni uspelo razviti svoje igre. V veliki želji po zmagi so delali preveč napak. Gostje so po-vedli, vendar je domačinom uspelo izenačiti. Tudi igra je vlivala upanje, saj so se uspešno upirali gostom. Dobro so blokirali nasprotne napade in učinkovito igrali v napadu. Fužinar je igral umirjeno in zrelo. Srečanje je zanesljivo odločil sebi v korist.
Damjan Pogorevčnik, trener Fužinarja: »Domačini so igrali precej nervozno, tako da smo zmagali lažje kot smo mislili.«
Stane Ferjan, trener Bleda: »Le na trenutke smo igrali dobro. Nekateri ključni igralci so odpovedali, kar je vplivalo na igro vsega moštva.«
RAZVESELJIVI ZMAGI
BLED : MISLINJA 3:2 (4:15, 15:8, 15:9, 7:15, 15:3) — Maloštevilni gledalci so bili tokrat priča izredno zanimivemu srečanju tekmecev z vrha. Zaradi odločilnega srečanja za prvaka je kvaliteta igre trpela, ni pa zgubila na zanimivosti. Domačinke so zmagale zaradi dobre igre ob mreži in odličnega serviranja. Blejke tako ostajajo ob Mislinji in Kopru najresnejše kandidatke za prvaka.
ZELEZAR : TREBNJE 3:0 (15:12, 15:9, 15:11) — Domačini so zlahka zmagali. Pri Zelezarju so se ponovno izkazali mladi, ki so najzaslužnejši za uspeh.
B Rauh
Številna smučarska tekmovanja
ZATRNIK - V soboto, 3. marca, je bilo na Zatrniku tekmovanje mlajših pionirk in pionirjev gorenjske in primorske tekmovalne skupnosti. Na odlično pripravljenih progah je sodelovalo 243 mladih tekmovalcev.
Med mlajšimi pionirkami so bile najboljše Breda Tomažič (Triglav), Nataša Bokal (Alpetour) in Barbara Kokalj (Bled), med cicihankami pa Tina Zmitek (Radovljica), Nataša Klinar in Tatjana Žemva, obe z Bleda. Med mlajšimi pionirji so bili najhitrejši Bojan Krapež (Tržič), Rok Likozar (Jezersko) in Tomaž Miklavčič (Matajur). Med cicibani pa so se na prva tri mesta uvrstili Bor Rojnik (Jesenice, Sandi Potočnik (Jesenice) in Igor Svetina (Bled).
M. Potočnik
Novice iz ZTKO Kranj
VASA TEK USPEŠEN ZA NAŠE
Jelene dosegei največ
KRANJ — Na letošnjem Sestinpetde-•*tem Vaaa teku je na 85.800 metrov °0'g> smučini nastopilo rekordno ste vi-1° tekmovalcev. V tem smučarskem maratonu na Švedskem je nastopilo ■* 12.000 tekačev. Med temi je bila t°di deseterica Jugoslovanov. Tekli so Zezjina, Kordež, ReS, Seljak, Boris Kozinc, Brane Kozinc, Zoran Kopač, Martin Kopač, Dolinšek in Maks Je-f«nc. Vsi naši tekači pa so prišli tudi v olj.
Jugoslovani smo na tem maratonu o°bifi najboljšo uvrstitev doslej. Maks «*lenc iz Dražgoš je bil triintrideseti in
za zmagovalcem zaostal le nekaj več kot Sest minut. Najboljšo uvrstitev ji- do tega Maksovega uspeha imel Filip Kalan, ki je bil leta 1977 stodvanajsti. Pred Maksom je bilo letos le devetindvajset Skandinavcev in trije Sovjeti. Jelene je bil tako najuspešnejši srednje Evropejec, za seboj pa je pustil vse maratonce Italije, Sviee, Francije, ZRN, NDR, ĆSSR, Poljske, Avstrije in druge.
V rekordnem času je zmagal Ola Has-sis iz Švedske, ki je za progo potreboval 4,05,58. Zanimivo pa je. da je Šod tekel na Klanovih smučeh. Torej Ac en uspeh za Jugoslovane! Tudi ostali naši so se odlično držali, saj so bili skoraj vsi v prvi polovici tistih, ki so prišli v cilj.
Zmagal je HaNsis v času 4,05:58. Jelene pa je bil s časom 1,12:33 triintrideseti. Uvrstitve ostalih naših — 651. Reš, 754. Seljak. 1258. Boris Kozinc, 1829. Kordež, 2683. Brane Kozine, .I08.V Zoran Kopač, 4214. Zezlina, 4471. Dolinšek in 797». Martin Kopač.
PRIPRAVA NA SKUPŠČINO ZTKO KRANJ — Peta redna seja predsedstva ZTKO Kranj je bila namenjana pripravam na redno letno skupščino, ki bo 12. 3. 1979 ob 17. uri. Člani predsedstva so sprejeli dnevni red skupščine, najzanimivejša točka dnevnega reda pa bo vsekakor programska usmeritev in finančni načrt za leto 1979 ter volitve. Zaradi kratkih časovnih rokov je predsedstvo predložilo predlog IO TKS, da poskuša uskladiti svoj program dela in takoj po skupščini razpravlja in obravnava sklepe, ki jih bodo sprejeli delegati TKO in SŠD v občini Kranj.
V nadaljevanju seje je predsedstvo potrdilo poslovnik o delu koordinacijskega odbora in dela komisij, obravnavalo predlog vključevanja invalidov v TKO po krajevnih skupnostih in zavzelo stališče, da se je potrebno dogovoriti s predlagatelji na eni izmed naslednjih sej predsedstva. Spregovorili so o nakupu teptal nega stroja za SK Triglav in predlagali, da se skliče posebni sestanek na ravni IO TKS, ker je SK Triglav posredoval pomanjkljive podatke. Predsedstvo je menilo, da je za razširitev dejavnosti tak stroj izredno pomemben.
Predsedstvo je na koncu sestanka pozvalo predsednika ter celotni odbor za finančna vprašanja pri ZTKO, da prouči in predlaga TKS Kranj, da bi strokovna služba posredovala ob vsakem zaključku meseca finančno realizacijo po posameznih postavkah. S tem bi bili posamezni odbori, komisije pa tudi TKO pravočasno obveščeni o porabi sredstev.
ALPINIZKM IN LOKOSTRKLSTVO MED PREDNOSTNE PANOGE
KRANJ — Odbor za vrhunski šport je izdelal predlog razdelitve sredstev za prednostne panoge v občini Kranj. Leta 1979 je le teh kar 12, če pa smučarsko dejavnost razdelimo na tri — alpsko, teki, skoki — pa je le teh skupaj 11. Za redno dejavnost posameznim nosilcem j«' bilo za letos planiranih 3.569.0000 din, za delo s selekcijami 210.000  din,   za kvalitetne-tradicionalne
prireditve 100.000 din, za športni dodatek kategoriziranim športnikom 237.400 din ter za delo odbora in intervencijsko rezervo 25.000 din. Razen tega pa je odbor namenil za športno gimnazijo v Škofji Loki 14.600 din za leto 1979. Posamezne športne panoge pa bodo prejele leta 1979: atletika 310.000 din, košarka 426.000 din, plavanje 500.000 din smučanje 1.040.000 din, nogomet 215.000 din s predlogom odbora za finance, da se jim je iz rezerve dodelilo 15.0000, ker je bil prvotni znesek le v višini 200.000 din, namizni tenis 150.000 din, rokomet 233.000 din, vaterpolo 300.000 din, kolesarstvo 280.000 din, strelstvo 55.000 din, alpinizem 45.000 din in lokostrelstvo 30.000 din.
Predlog, ki ga je pripravil odbor za vrhunski šport, je bil posredovan vsem nosilcem prednostnih panog, v ta namen je bil sklican posvet vseh predstavnikov, ki so potrdili razdelitve sredstev, tako da se le-ta lahko predlaga v sprejem skupščini ZTKO in ne le TKS Kranj.
LETOS VEČ SREDSTKV ZA OBJEKTE KRANJ - Odbor za objekte pri ZTKO je dobil letos od TKS Kranj večja sredstva za vzdrževanje obstoječih objektov v sklopu TKO ter za investicije in adaptacije, vendar še vedno premalo, da bi zadovoljili vse želje in prošnje, ki jih je obravnaval na svoji peti redni seji. Tako je med TKO, ki upravljajo z objekti, za vzdrževanje razdelil 570.000 din, za investicije in adaptacije pa je razdelil sredstva v višini 680.000 din s pripombo, da bo izplačano koristnikom tedaj, če bodo priložili vso potrebno dokumentacijo, kot je bila zahtevana v razpisu.
Razen tega je odbor dal priporočila vsem TKO, ki gradijo nove objekte, da le-te gradijo kvalitetno, obenem pa j? posvaril pred gradnjo prevelikih in predragih objektov. Fno od stališč odbora je, da je dolžnost vsake TKO, da že dobljena sredstva obogati.
M.Cadež
KZK
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT
TOZD K omercialni servis Kranj
Obveščamo vse cenjene stranke, da smo skladišče krmil na »Bekselnu« zaradi rušitve zgradbe preselili v nove pro store na Kolodvorsko cesto pri železniški postaji Kranj (za kolodvorsko restavracijo). Telefon 21-652 in se ročamo.
pnpo-
GRADBINKC NAJBOLJŠI  NA IGRAH ŠIG - Končale so se 17. športne igre gradbenih delavcev Slovenije, ki jih je organizirala mariborska Hidromontaža. Na tekmah je sodelovalo 1920 športnikov, ki so tekmovali v veleslalomu, tekih in izven konkurence v patruljnem teku. V skupni uvrstitvi je tretjič zapored slavil Gradbinec iz Kranja, ki je tako osvojil pokal republiškega sindikata gradbenih delavcev  v trajno last. Drugi je bil skupno Gradiš.    tretji    pa    IMP    Ljubljana. V posameznih  kategorijah so zmagali Mu-raus (Konstruktor), Begojev (Gipos), Peršin (Slovenijaceste) in Hvasti (Gradbinec) med ženskami v veleslalomu in tekih, med moškimi pa so bili najhitrejša Kavčič (Slovenijaceste), Čop (Gradbinec), Piber (Gradiš) in Alič (IMP) v veleslalomski in tekaški preizkušnji. V patrolnem teku izven konkurence pa so zmagali tekači Flima t Jesenic. .). S.
ODLIČNI REZULTATI TEKMOVALCEV LTH - Škofjeloški LTH seje udeležil zimskih iger sestavljene organizacije TEGO, ki so bile v Cerknem. Tekmovalci so dosegli izredno dobre rezultate, kar kaže, da v tovarni skrbijo za načrtno rekreacijo in športno udejstvovanje delavcev. Razen LTH so se iger udeležili Se ETA Cerkno, IGO Ljubljana, Kovinostroj Grosuplje, Elektroelement Izlake in Metalfleks Tolmin. Pri organizaciji so se še posebej izkazali delavci domače ETE. V veleslalomu je zmagala ekipno ETA pred LTH in Flektro-elementom, med posamezniki pa so zmagovali Andreja Kranjc (ETA) med ženskami in Ludvik Deisinger (ETA) ter Gašper Po-Ijanec (LTH) med moškimi. Zanimivo je bilo tudi tekmovanje v tekih. Ekipno je slavil škofjeloški LTH pred KTO in TGOM.
V konkurenci žensk je zmagala Stanka Pintar (LTH), v moških kategorijah pa Pavel Praprotnik (ETA) in Alojz Oblak (LTH). Ženske so tekmovale tudi v sankanju. Zmagala je Stanka Pintar pred Anko Grom iz loškega LTH. A. A.
VRHANOV SMUK NA JEZEHSKEM -
V spomin na padlega alpinista, smučarja in borca Ljuba Grabnarja, ki je prvi med Jezerjani odšel v partizane in si nadel partizansko ime Vrhan. pripravlja domači smučarski klub že vsa leta tradicionalni smuk v njegov spomin. Letošnji Vrhanov smuk je bil v soboto, 3. marca, na 1400 metrov dolgi progi z 8 vratci pa je nastopilo 54 tekmovalcev. Med pionirkami je zmagala Barbara Savs, med cicibani Andrej Karničar, med pionirji Jani Krč, med mladinkami Lidija Nahtigal, med mladinci Davorin Karničar, med člani Luka Karničar in med starejšimi člani Franci Tepina.
A. Karničar
TRŽIŠKI TEKSTILCI SMUČALI - Na Zelenici so se zbrali delavci Bombažne predilnice in tkalnice Tržič na tovarniškem smučarskem tekmovanju. Tekmovanje je bila tudi izbirna tekma za udeležbo na letošnji tekstiliadi. Sodelovalo je nad 50 smučark in smučarjev. Med članicami so bile najhitrejše Šobrova, Dovžanova in Sa-jovičeva, med veterani Šarabon. Franter in Lang. med starejšimi člani Aljančič, Cadež in Koder, med člani Čarman, Ferlič, in Ahačič in med mlajšimi člani Štefe, Krmeli in Zvab.
J Kikel
LOM Ul ANI M KI) S F. BOJ - Športni delavci v Lomu so pripravili tradicionalni smučarski dvoboj med Spodnjim in Zgornjim Lomom. Sodelovalo je nad 50 smučark in smučarjev vseh starosti. Letos je zmagal Zgornji Lom z 290 točkami. Spodnji Lom pa je zbral 244 točk. Med ciciban-kami je zmagala Irma Soklič (Zgornji Lom), med cicibani Drago Primožič (Spodnji Lom), med pionirkami Mojca Meglic (Zgornji Lom), miti pionirji Marko Primožič (Spodnji Lom) in med mladinkami Majda Razumič (Spodnji Lom). Damjan Štamcar (Spodnji Lom) je zmagal med mladinci, Marija Meglic (Zgornji Lom) med članicami. MIlan Rozman (Zgornji Lom) med člani. Stane Gaberc (Zgornji Lom) med starejšimi člani in Janez Meglic (Zgornji Lom) med veterani.
J. Kikel
G L, A S16.STRAN
TOREK. 13. MAHČAlg
Neprevidna hoja po cesti
Podvin — V četrtek, 8. marca, nekaj pred sedmo uro zvečer se je na magistralni cesti med Podvinom in Radovljico pripetila prometna nesreča zaradi nepravilne in neprevidne hoje pešca Franca Cengla, starega 70 let, z Ribnega pri Bledu.' Cen-gle je hodil po vozišču magistralne ceste, čeprav je vzporedno z glavno cesto kolovoz, namenjen tudi peš-cem. Ni se oziral na gost promet. Od Radovljice proti Podvinu je v tem trenutku pripeljal voznik osebnega avtomobila Mustafa Botonjič, star 37 let, iz Ljubljane. Vozil je z zasenčenimi lučmi, zato je pešca opazil Sele 30 metrov pred seboj. Kljub zaviranju je Cengleta zadel in ga zbil po cesti. Prepeljali so ga v jeseniško bolnišnico.
Odbojna ograja ni vzdržala
Kranj — Osebni avtomobil, v katerem so bili Marija Rapoti, stara 20 let iz Ljubljane, Marjan Lampret, star 21 let, iz Spodnjih Gamelj pri Ljubljani in Majda Štefančič, stara 22 let, iz Ljubljane, je v petek zjutraj okrog ene ure vozil po Gaštej-skem klancu proti Ljubljani. V blagem levem ovinku je začelo avtomobil zaradi prehitre vožnje zanašati: najprej desno, nato pa prek ceste levo. Vozilo je odbilo dva betonska stebra in se kotalilo 25 metrov po strmini pod cesto. Obstalo je .na desnem boku. Majda Rapoti je padla iz vozila in je bila zaradi poškodb prepeljana v ljubljanski Klinični center, Lampret in Štefanči-čeva pa sta bila lažje poškodovana. Po prvih ugotovitvah naj bi vozilo upravljala Rapotijeva, ki nima vozniškega dovoljenja.
-jk
Smrtna nesreča smučarke
Bohinjska Bistrica — V nedeljo, 11. marca, dopoldne je oddelek milice v Bohinjski Bistrici obvestil stalno službo Uprave javne varnosti v Kranju, da so prejSnji večer pogreSili 27-letno državljanko Velike Britanije Ann Jobling, gostjo v hotelu Zlatorog od 4. marca dalje, ki je hodila sama na smučanje na Vogel. Miličniki iz Bohinjske Bistrice so organizirali poizvedovalno in reSevalno akcijo, v kateri je sodelovalo 6 gorskih reSevalcev, 6 smučarskih učiteljev in dva miličnika, pomagal pa jim je teptalni stroj. Ko so pregledali že vsa smučiSča na Voglu, sta smučarska učitelja Vinko Bizjak in Egon Klun postala pozorna na sled smuči, ki je vodila proti Zagarjevemu grabnu. Ta predel je za smučarje zaprt in
{'e tudi temu primerno označen. Približala sta se previsu in ugotovila, da je pogreSana snela smuči in začela peS iskati izhod. Omahnila je prek previsa in drsela po plaziSču skoraj 200 metrov. Ranjena je nadaljevala z iskanjem izhoda, vendar je omagala. ReSevalci so jo naSli mrtvo v kotanji hudournika približno 300 metrov od regionalne ceste.
-jk
Ogenj v kozolcu
Mavčiče - OtroSka igra z vžigalicami je botrovala požaru, ki je v petek, 9. marca, okrog druge ure popoldne izbruhnil v kozolcu, last Frančiftke Cegnar iz Mavčič. Ogenj je uničil kozolec in upepelil v njem shranjeno praprot. Gmotna škoda znaSa okrog 10.000 dinarjev.
Cevljarna ratitovec
?. o. Železniki ešnjica 37
Razpisna komisija delavskega sveta razpisuje
prosta dela oziroma naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje-
— da ima višjo strokovno izobrazbo obutvene ali ekonomske smeri z najmanj 5-letno prakso pri vodenju delovnih organizacij
— da je moralno politično neoporečen v vseh odnosih družbenega samoupravljanja
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici na naslov Cevljarna Ratitovec Železniki, Česnjica 37 z oznako Razpisna komisija.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka.
Trgovsko in proizvodno podjetje
p p T P nT! Petrol Ljubljana
n U ft-1   TOZD Trgovin a na drobno PE Ljubljana Ljubljana, Prešernova 42
vabi k sodelovanju delavce za opravljanje del in nalog:
Za trgovino Kranj-Labore
- PRODAJALCA I Pogoj: K V delavec v trgovini
Poseben pogoj je uspešno opravljeno poskusno delo ter odslužen vojaški rok. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo vloge z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: TOZD Trgovina na drobno, PE Ljubljana, Prešernova 42 (tel. 316-345).
Odbor za delovna razmerja
DOPoliks
Žiri
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1 PREŠIVALKA
zgornjih delov v TOZD Lahka obutev v ustanavljanju
Za opravljanje navedenih del oziroma nalog se zahteva poklic K V preši valke zgornjih delov z 2 letoma delovnih izkušenj.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
1 TRANSPORTNEGA DELAVCA
v TOZD Lahka obutev v ustanavljanju
(NKV delavec brez prakse)
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Rok za prijavo je 15 dni od objave.
Neprevidni pešci
Februarja na Žlezniških progah v Sloveniji ni bilo veliko prekrškov in nezgod. Varnost na progah je bila dobra kljub vremenskim preobratom, ki so na cestah povzročali velike težave. Naletov in trčenj ni bilo. Po krivdi železničarjev ni umrl noben potnik. Zaradi tehničnih napak pa je prišlo do dveh iztirjenj tovornih vagonov. Iztiril je vagon na postaji Buzet in cisterna pri Teznem. Vendar ti dve nezgodi nista povzročili večje gmotne škode.
Zal pa je še vedno veliko posameznikov, ki hodijo po progi in prek tirov tam, kjer to ni dovoljeno in je nevarno. Tako so pri prehodu čez progo februarja umrli trije ljudje /_ *v Škofljici, Mariboru in na Brezovici, med Sevnico in Tržiščem pa je bil neprevidnež lažje ranjen.
Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša
HELENA TRONTELJ
rojena Štirn
Pogreb bo v sredo, 14. marca, ob 15. uri v Kranju.
Žalujoči: Sestri Ana in Mara ter ostalo sorodstvo.
Delavci notranje kontrole so zabeležili dva samomora, zaradi skakanja z vlaka pa je bil ranjen en potnik. Nestrpnost voznikov osebnih vozil pred zavarovanimi prehodi ceste čez železnico se kaže v polomljenih drogovih. Vozniki avtomobilov so polomili kar 22 zapornih drogov, največ na prehodih med Ljubljano-Šiško in Vižmarji ter Medvodami in Skofjo Loko.
Z razmočenega pobočja nad progo med Hrastnikom in Zidanim mostom se je utrgala skala in padla na progo ter poškodovala plug vlakovnega stroja.
Povodnji v začetku februarja so naredile veliko škodo cestam, zato so železničarji še bolj skrbeli za proge in varnost na njih. Za mnoge ljudi je bila namreč proga edina pot ml doma na delo in nazaj. L B.
Smrt na prehodu za pešce
Kranj — V nedeljo, II. marca, okrog devete ure zvečer se je na magistralni cesti v Kranju pri odcepu ceste za Struževo pripetila huda prometna nesreča. Pešec je bil smrtno poškodovan, nesreči pa je botrovala neprimerna hitrost. Gmotno škodo ocenjujejo na 2000 dinarjev.
Voznik osebnega avtomobila kranjske registracije Stanislav Jenko, star 21 let iz Trboj, je vozil tega večera od Nakla proti Kranju. Pri odcepu za Struževo je na prehodu za pešci« zadel in zbil Zivka Pejiča, starega M let, i/. Slruževega. Ponesrečenec je /. glavo udaril v streho avlo-mohil;i, itd koder g;i j<- odbilo i/ven ceste, kjer je ohlr/.al inrlcv.
-jk
SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE
KLADIVAR
LJUBLJANA o. sut I
64226 Ž1R1 YUGOSL»*
TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO
Zaradi vse večjih načrtov delovne organizacije KLADIVAR 2r in izpolnjevanja tekočih gospodarskih načrtov se kažejo potreb; po opravljanju posameznih delovnih nalog in opravil. Zato v* bimo k sodelovanju večje število novih sodelavcev za opravljanji delovnih nalog na novih strojih, vzdrževanju in montažah. Proizvodni program delovne organizacije KLADIVAR Žiri * zelo perspektiven, zato pa tudi zahteven. Proizvodni program, ki ima značaj avtomatizacije posamezaifi proizvodnih procesov, se uspešno vključuje v splošni koncept slovenske strojegradnje.
Sodelavcem, ki se bodo odločili za sodelovanje in sklenitev delovnega razmerja z delavci delovne organizacije KLADIVAR Žr. so omogočene dobre avtobusne zveze, dobri delovni pogoji. Na osnovi potreb gospodarskega in kadrovskega načrta ODBC* ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE ORGANIZACIJE KLADIVAR ŽIRI
OR.IAVL.IA naslednja prosi a dela in naloge:
5 STRUGARJEV
Pogoj: končana poklicna šola za strugar je in eno leto delovnifc
izkušenj;
3 FREZALCEV
Pogoj: končana poklicna šola za fiezalce in eno leto delovnih
izkušenj:
1 STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA
za opravljanje del in nalog v vzdrževanju
Pogoj: končana poklicna šola za strojne ključavničarje in tri
leta delovnih izkušenj:
2 STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV
za opravljanje del in nalog v montaži hidravlične opreme
Pogoj: končana poklicna šola za strojne ključavničarje in en*
leto delovnih izkušenj:
2 BRUSILCEV
Pogoj: končana šola ustrezne poklicne usmeritve in eno leto
delovnih izkušenj:
1 LIČARJA
Pogoj: končana šola ustrezne smeri in eno leto delovnih iz
kušenj:
1LANSERJA
Pogoj: končana šola ustrezne smeri in eno leto delovnih izkušenj:
2 VRTALCEV
Pogoj: končana poklicna šola za strojne ključavničarje in 6 mesecev delovnih izkušenj:
6 POMOŽNIH VRTALCEV . Pogoj: končana osnovna šola in tri mesece delovnih izkušen
1 KUHARJA
Pogoj: končana poklicna šola ustrezne smeri in eno leto delov
nih izkušenj:
1 SNAŽILKE
Pogoj: končana osnovna šola.
Ponovno objavljamo naslednja prosta dela in naloge:
3 ORODJARJEV
Pogoj: končana poklicna šola za orodjarje in eno leto delovnih
izkušen j.
1 VHODNEGA KONTROLORJA
Pogoj: srednja strokovna izobrazba tehnične smeri in 3 |«i
delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogoje'
sprejema splošni sektor 15 dni po objavi.
Izbira kandidatov bo objavljena v 30 dneh po preteku
objave.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas.
Komisija za delovna razmerja
des Ljubljana,
Skupne službe Skupnosti TOZD Preskrbovalnega območja Elektro Gorenjska, Kranj, Cesta JLA 6/III
vabi k sodelovanju delavca za opravljanje prostih delovnih nalog s področja
VARSTVA PRI DELU
Poleg splošnih pogojev se zahteva od delavca še: - da ima višjo varstveno šolo s strokovnim izpitom ter "v prakso.
Delo se združuje za nedoločen čas.
Sprejeti delavec ima tudi možnost pridobiti stanovanje v s predpisi v pravilniku o delovnih razmerjih.
Hkrati vabi k sodelovanju tudi delavko z« ©prai nje prostih delovnih nalog s področja
administrativnih del
Od delavke se zahteva, da ima upravno-administrativno * z nekaj prakse.
Delo se združuje za določen čas, nadomeščanje delavke ti • porodniškega dopusta.
Prijave pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: Kk* I tro Gorenjska, Kranj, Cesta JLA 6/IIL Prijavi priložite tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev
Industrija gradbenega materiala
gradnja žalec
PROBLEME DANAŠNJEGA ČASA ONESNAŽEVANJE OKOLJA ENERGETSKO KRIZO VARČEVANJE
REŠUJEJO
Schiedel YU - OBLOŽENI ELEMENTI Schiedel YU — DIMNIKI Schiedel YU — ZRAČNIKI Schiedel YU — ODPRTI KAMINI MONTAŽNE TROPREKATNE GREZNICE
NAŠ PROIZVODNI PROGRAM
SCHIEDEL-YU — DIMNIK je troplasten dimnik. Porabi do 40 odstotkov manj goriva, ne onesnažuje ozračja Ker je okrogel, daje boljši vlek in je enostaven za čiščenje Njegov samotni vložek je odporen proti kislinam, varen pred zasajeva-njem in toplotno obstojen. Schiedel dimnik je montažni dimnik, zato cenen pri postavitvi
SCHIEDEL-YU — ZRAČNIKI v elementu z dimnikom ali posebej skrbijo za vedno čist zrak v bivalnih prostorih. SCHIEDEL-YU toplotno izolacijski obložni elementi za zaključni del dimnika nad streho s pred fabriciranimi klinker oblogami.
SCHIEDEL-YU — ODPRTI KAMINI so novost na našem tržišču. Z njimi si olepšate stanovanje in omogočite prijetno in estetsko gretje
MONTAŽNE TROPREKATNE GREZNICE so prav tako novost na našem tržišču. Poenostavijo in pocenijo gradnjo, odgovarjajo sanitarnim predpisom in JUS normam glede števila oseb v gospodinjstvu
PROIZVAJAMO, PRODAJAMO IN MONTIRAMO
Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC, Aškerčeva 4, telefon št. (063) 710-740, 710-741, 710-719, 710-773.
Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Lastova vas pri Preboldu, telefon (063) 722-027 722-078, 722-089. 722-151, 722-144
NAŠE PROIZVODE LAHKO KUPITE V VSEH PRODAJALNAH GRADBENEGA MATERIALA
Delavski svet delovne organizacije
EXOTERM
kemična tovarna KRANJ, Struževo 66
razpisuje na podlagi 101. člena statuta naslednja dela in naloge:
1. VODJE SEKTORJA ZA RAZVOJ IN KONTROLO
2. VODJE SEKTORJA ZA INVESTICIJE IN VZDRŽEVANJE
3 VODJE PROIZVODNJE 4. VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA
Za opravljanje navedenih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati Še naslednje pogoje: pod L: da imajo visoko šolo metalurške ali kemijske smeri in aktivno obvladanje vsaj enega svetovnih jezikov, da imajo 5 let prakse pri razvojno-raziskovalnem delu na področju livarstva in metalurgije, da so moralno in politično neoporečni, da se iz dosedanjega dela da utemeljeno sklepati, da bodo pri svojem delu uspešni pod 2.: da imajo visoko šolo strojne ali tehnološke smeri in aktivno obvladanje vsaj enega svetovnih jezikov, da imajo strokovni izpit za opravljanje projektantskih in investicijskih nalog iz kemijske stroke, da imajo 5 let prakse pri opravljanju enakih ali podobni}] delovnih nalog, da so moralno in politično neoporečni, da se iz dosedanjega dela da utemeljeno sklepati, da bodo pri svojem delu uspešni Pod 3.: da imajo visoko šolo kemijske ali metalurške smeri in pasivno obvladajo en tuj jezik,
da imajo 5 let prakse pri opravljanju enakih ali podobnih delovnih nalogah, da so moralno in politično neoporečni, da se iz dosedanjega dela da utemeljeno sklepati, da bodo pri svojem delu uspešni pod 4.: da imajo visoko šolo pravne ali sorodne sineri,
da imajo 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del in nalog, . da so moralno in politično neoporečni, da se iz .dosedanjega dela da utemeljeno sklepati, da bodo pri svojem delu uspešni Izbrani kandidati bodo imenovani za 4 leta.
Pismene prijave in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj pošljejo kandidati priporočeno v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Exoterm, kemična tovarna Kranj, Struževo 66, z oznako najkasneje v 30 dneh po izbiri. Morebitne informacije kandidati lahko dobijo v splošnem sektorju. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala.
KOKRA n. sol. o.
DETALJ -KRANJ n. sub. o.
proda na dražbi
TOVORNI AVTO ZASTAVA OM 640 letnik 1975, v voznem stanju.
Družbeni pogoji: — položitev varščine v znesku 20.000 din pred dražbo na kraju samem in plačilo    kupnine pred prevzemom vozila. Dražba bo dne 14. marca 1979   ob   9.   uri pred garažami Kokre v Hrast-ju pri Kranju. Ogled vozila pred garažo dve uri pred dražbo.
TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
Modne, elegantne in praktične ženske obleke za spomlad dobite v prodajalnah Triglav konfekcije v Kranju, Tržiču in Kamniku
metalka
30 let
trgovina kamni k
Izredno kvalitetne ploščice tovarne TKP LABIN PROGRES za oblaganje vseh notranjih prostorov vam nudimo od 15. marca dalje po tovarniško znižanih cenah.
Ploščice dimenzije 20 X 20 stanejo samo 5,20 din.
Ploščice dimenzije  10x20 stanejo samo 2,60 din. Ploščice so kvaliteta VS.
vpisuje
V NOVE PLESNE TEČAJE
ZAČETNI - petek, 2. marca, ob 20. uri, ponedeljek, 19. marca, ob 1 7 45 in torek, 27. marca, ob 1 7.45.
NADALJEVALNI -
sobota, 3. marca, ob 15.45 in četrtek, 1 5. marca ob 20 uri
Vsi tečaji razen sobotnih so dvakrat tedensko Vpis vsak dan od 1 7 30 do 20 ure, v plesni šoli pri Zmajskem mostu na Petkovškovem nabrežju 35, Ljubljana, tel 320-042 (061)
KŽK Kranj, TOZD
AGROMEHANIKA
KMETOVALCI!
Obveščamo vas, da prodajni program TOMO VINKO-VIĆ tudi v novih prostorih na Koroški cesti 25 v Kranju prodajamo pod ugodnimi kreditnimi pogoji, kamor smo se preselili, zaradi rušitve prostorov na cesti JLA št. 1. Na Koroški cesti 25 v Kranju, poleg rezervnih delov in drugih potrebščin za kmetovalce, odslej nudimo vso ostalo kmetijsko mehanizacijo našega prodajnega in proizvodnega programa.
Informacije tel.: 24-786
Na podlagi sklepa sveta
Krajevne
skupnosti
Šenčur
objavljamo prosta dela in naloge
TAJNIKA
Pogoji:
ekonomska srednja šola ali npni\'iio-atlminist i al i\ na š(,|;, Poskusno delo '> mesei a.
S kandidatom st> sklene dopolnilno delovno razmerje oziroma pogodba o delu. Pismene ponudbe sprejema Krajevna skupnost Šenčur, 15 dni od dneva objave.
tovarna usnja kamnik
ima v mesecu marcu v svojih trgovinah v Kamniku in na Bledu tovarniško znižane cene modne usnjene konfekcije. Trgovini sta založeni tudi z modnimi torbicami in drobno usnjeno galanterijo.
G L, A S18. STRAN
TOREK, 13 MARCA 197S
Na podlagi 8. člena ODREDBE o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 (Uradni list SRS, it. 1/79 z dne 13.1.1979) ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - Kranj
OBVEŠČA VSE LASTNIKE PSOV
da bo obvezno cepljenje psov proti steklini na območju občine SKOFJA LOKA (za Poljansko dolino) po naslednjem razporedu:
Kraj
Datum
Ura
Mesto
Sovodenj
Hobovše
Trebija
Podgora
Hotavlje
Kopačnica
Javorje
Podobeno
Poljane
Srednja vas
Gorenja vas
Lučine
Todraž
Gorenja vas — za zamud.
19. 3. od 8. do 9. ure pri
19.3. od 9.15 do 9.45 pri
19. 3. od 10. do 10.30 pri 19. 3. od 10.45 do 11. ure pri
19. 3. od 11. do 12. ure pri
19. 3.  od 12. do 12.30 pri
20.3. od 8. do 8.30 pri
20.3. od 8.45 do 9. ure pri
20.3. od 9. do 9.45 pri
20.3. od 9.45 do 10. ure pri
20.3. od 11. do 12. ure pri
21.3. od 8. do 8.30 pri
21.3. od 8.45 do 9.15 pri
21.3. od 16. do 17. ure pri
KZ
Mostarju KZ
Cestniku KZ
Matačan KZ mostu KZ
Anžonu domu Partizan KZ
Kovaču domu Partizan
Opozarjamo lastnike psov, da posameznih pismenih obvestil ne bomo pošiljali (to obvestilo nadomešča dosedanje pismeno obveščanje posameznikov).
Pristojbina za cepljenje psa je 150,00 din (90,00 din taksa in 60,00 din stroški cepljenja).
Posebej se opozarjamo, da je cepljenje psov proti steklini OBVEZNO. Cepiti je treba vse pse starejše od 4 mesecev. Kršilci bodo kaznovani po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi.
Na podlagi Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 na območju občine Jesenice (Uradni vestnik Gorenjske, št. 5/79 z dne 27. februarja 1979)
OBVEŠČA VSE LASTNIKE PSOV
da bo obvezno cepljenje psov proti steklini na območju občine JESENICE po naslednjem razporedu:
Kraj
Datum
Ura
Mesto
Rateče
Podkoren
Kr. gora, Log
Gozd Martuljek, Sr. vrh
Dovje
Mojstrana, Belca, Zg. Radovna Hrušica
Koroška Bela, Potoki Javornik
BI. Dobrava, Lipce, Kočna, Podkočna Breznica, Doslovce, Vrba, Rodine, Smokuč Moste, Breg, Žirovnica, Selo, Zabreznica Jesenice
Jesenice
19. 3. 19. 3. 19. 3.
19. 3.
20. 3. 20. 3. 20. 3. 21.3. 21.3. 21.3. 22. 3.
22. 3.
23. 3.
od 8. do 8.45 od 9. do 9.45 od 10. do 11.30 od 12. do 12.30 od 8. do 8.45 od 9. do 10.30 od 11. do 12. od 8. do 9. od 9.30 do 10.30 od 11.do 12. od 10. do 11.30 od 8. do 9.30 od 16. do 18.
24. 3. od 8. do 10.
25.3. od 8. do 9.
na centralnem parkirnem prostoru pri zbiralnici mleka
pri gasilskem
domu
za hotelom
Spik
pri zbiralnici mleka
pri krajevni skupnosti Mojstrana pri gostilni Ornologar pri gasilskem domu
pri Vatrostalni
pri gostilni Por
pri krajevni skupnosti Breznica pri tehtnici v Žirovnici na park. prostoru pri Viatorju — pred vhodom v spominski park
25. 3. od 16. do 17.
Planina pod Golico, Prihodi, Plavški rovt Javorniški rovt. Pristava
za zamudnike:
Rateče, Podkoren. K r. gora. 26.3. od 8. do 8.45 Log, Gozd Mart., Sr. vrh Dovje, Mojstrana, Belca Zg. Radovna, Hrušica
Koroška Bela, Potoki, Javornik
BI. Dobrava, Lipce, Kočna, Podkočna Moste, Breg, Žirovnica, Selo, Zabreznica Breznica, Doslovce, Vrba, Smokuč, Rodine Jesenice
26. 3. od 9. do 10.
26. 3. od 15. do 15.30
26. 3. od 16. do 16.30 27.3. od 15. do 15.45
27. 3. od 16. do 16.30
pri Domu pod
Golico
pri Domu na
Pristavi
pri gasilskem domu v K r. gori
pri krajevni skupnosti Mojstrana pri Vatrostalni
27. 3.  od 17. do 18.
pri gostilni Por
pri tehtnici v Žirovnici
pri krajevni skupnosti Breznica na parkirnem prostoru pri Viatorju — pred vhodom v spominski park
Opozarjamo lastnike psov, da posameznih pismenih obvestil ne bomo pošiljali (to obvestilo nadomešča dosedanje pismeno obveščanje posameznikov).
Pristojbina   za   cepljenje   psa   je    150,00   din   (90,00 din taksa + 60,00 din stroški cepljenja).
Posebej še opozarjamo, da je cepljenje psov proti steklini OBVEZNO. Cepiti je treba vse pse, starejše od 4 mesecev. Kršilci bodo kaznovani po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi.
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj
BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE
KRANJ, Maistrov trg 12
Na podlagi sklepa delavskega sveta, vabimo v našo delovno organizacijo sodelavce za združitev opravil in nalog:
DVEH FRIZERJEV ŽENSKE STROKE ENEGA FRIZERJA MOŠKE - ŽENSKE STROKE SNAŽILKO
Razpisni pogoji:
1. in 2. Kvalifikacija z ustrezno šolsko izobrazbo 3. Osemletka
Ponudbe pošljite na naslov: Brivsko frizersko podjetje Kranj, Maistrov trg 12
Razpis velja do združitve opravil in nalog.
DO Vektor
Ljubljana, Šmartinska 104
objavlja prosta dela oziro-' ^. ma naloge za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
TRANSPORTNEGA DISPONENTA II
Pogoji:
— da ima dokončano 4-letno srednjo šolo
— delovne  izkušnje najmanj 6 mesecev
— poskusno delo traja 2 meseca
— stanovanja ni na razpolago
Kandidati naj pošljejo pismene vloge na DO VEKTOR - Kadrovska služba, Ljubljana, Šmartinska 104, v 8 dneh po objavi.
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ
Popravek pri pogojih pod točko 1:
— višja šola rudarske ali gradbene smeri in tri leta delovnih izkušenj ali srednja šola rudarske ali gradbene smeri in 4 leta delovnih izkušenj
Osnovna šola
Helena Puhar
KRANJ
razpisuje opravila in naloge za
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNE (INTERESNE) DEJAVNOSTI
v celodnevni šoli za polni delovni čas od 8. .{. do 30. 6. 1979.
Pogoji:
— znanje specialne pedagogike, telesne vzgoje, slovenskega jezika,
— zaključni izpit na PA.
— prevzem dela takoj.
j
Aerodrom Ljubljana-Pula
Letališko in turistično podjetje
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja naslednje
proste delovne naloge:
VODENJE PRAVNE SLUŽBE
VODENJE KADROVSKE SLUŽBE
VODENJE RAČUNOVODSTVA
VODENJE POSEBNE FINANČNE SLUŽBE
ORGANIZACIJA IN PROGRAMIRANJE RAČUNALNIKA
IZVAJANJE NABAVE
EVIDENTIRANJE, KONTIRANJE
(MATERIALNI KNJIGOVODJA)
MEHANOGRAF, KNJIŽENJE NA ASCOTI
ADMINISTRATIVNO TEHNIČNA DELA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod L: končana pravna fakulteta, zaželjen pravosodni izpit, znanje
1 tujega jezika,
3 leta delovnih izkušenj v stroki, družbeno politična neoporečnost pod 2.: višja ali visoka izobrazba kadrovsko organizacijske, sociološke, psihološke, pravne ali ekonomske smeri, znanje enega tujega jezika,
3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, družbeno politična neoporečnost pod 3.: višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri,
5 let izkušenj v vodenju računovodstva
pod 4.: višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri,
3 leta izkušenj v finančni službi pod 5.: višja izobrazba,
3 leta izkušenj pri organiz. in progr. računalništvu pod 6.: višja izobrazba,
2 leti prakse s področja nabave,
aktivno znanje enega tujega jezika (angleški ali nemški) strokovni izpit za opravljanje zunanje trgovinskih poslov
pod 7.: srednja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, 2 leti izkušenj v knjigovodstvu
pod 8.: nepopolna srednja šola,
6 mesecev delovnih izkušenj v knjiženju pod 9.: srednja šola upravno administrativne smeri,
1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za razpisane delovne naloge se zahteva poskusno delo.
II
. Komisija za delovna razmerja TOZD K ranj-Pula, Gostinstvo in turizem objavlja naslednje proste delovne naloge:
KUHANJE JEDI
TOČENJE PIJAČ
DOSTAVA HRANE IN PIJAČE NA AVION IZDELOVANJE SLAŠČIC POBIRANJE VSTOPNINE
POSPRAVLJANJE IN ČIŠČENJE PROSTOROV
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati ie naslednje posebne pogoje:
pod 1.: končana gostinska šola kuharske smeri,
6 mesecev delovnih izkušenj pod 2.: končana gostinska šola natakarske smeri,
6 mesecev delovnih izkušenj pod 3.: K V delavec v živilski stroki, vozniški izpit »B« kat.,
6 mesecev delovnih izkušenj pod 4.: končana gostinska šola za slaščičarje,
6 mesecev delovnih izkušenj pod 5.: končana osemletka pod 6.: končana osemletka
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom razen pod zap. št. 5, ki se združuje za določen čas od 1.4 a0 30. 9.1979.
Za razpisane delovne naloge se zahteva poskusno delo. Za delo na letališču je pogoj tudi dovoljenje po 63. členu Zakona o prehajanju čez državno mejo in gibanju v mejnem pasu. Kandidate prosimo, da svoje ponudbe z ustreznimi dokazili pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: AERODROM LJUBLJANA-PULA, KADROVSKA SLUŽBA, 64210 BRNIK
Komisija za sprejem
in odpoved delovnih razmerij pri
Gorenjski kmetijski zadrugi, TZE Naklo
razpisuje prosta dela in naloge
živinorejca
Od kandidata pričakujemo, da izpolnjuje naslednje pogoje:
- šola za kmetovalce ali najmanj 3 leta delovnih izkušenj
— da ima veselje do živine Poskusna doba traja 2 meseca.
Delo se združuje za nedoločen čas, nastop dela je možen takoj ah
po dogovoru.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga. TZE Naklo, komisija za sprejem in odpoved delovnih rti-meri j.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa.
Tržiška industrija obutve in konfekcije
Modni modeli usnjene konfekcije, za pomlad in poletje, so vam po tovarniško znižanih cenah na voljo, v tovarniški trgovini Peko v trgovskem centru Deteljica, obiščete pa lahko tudi tovarniško skladišče.
naše
IPBEK, 13. MARCA 1979
telefon 23-341
VOZILA
prodam
Sveža DOMAČA JAJCA se zopet ^obijo vsak popoldan v Srednji vasi 6 pri Goricah 1449
Prodam KRAVO simen talko s testom ter črnobelo TELICO tik pred delitvijo; ali menjam za KOBILO Jajeno vožnje. Mežnarec, Selo 22, Žirovnica 1554
Sprejemam prednaročila za tri {*«ce stare JARĆKE nesnice. pavlin, Pivka 45, Naklo, tel.: 47-136
1616
t Ugodno prodam MIZO, Štiri STO-in GARDEROBNO STENO, •ekfon 23-585 1684 Prodam »PUNTE« in »BANKI-JfE« ter semenski KROMPIR vesna. v oglje 50 1685 -Poceni     prodam kombiniran °TR0SKI VOZIČEK. Tel. 47-222
1686
_ Prodam rabljeno motorno KOSILNICO s sedežem (Širina 110). ^tarman Janez, Stara vas 6, Ziri
1687
~ Prodam KOSILNICO bes 110. ^tnolej Franc, Cankarjeva 9, Jesenic* 1688 .. Poceni prodam večjo količino rab-}fene stresne in zidne OPEKE. Jež, ^ tik 29, Vodice nad Lubljano 1689 .Prodam REPO za krmo. Dvorje 41, Cerklje 1690 Prodam hlevski GNOJ, LES za 3*nkine« in čevljarski ŠIVALNI
Prodam ZASTAVO 101, let. 1974, prevoženih 67.000 km. Ogled v soboto popoldan. Bogataj, Binkelj 16, Skofja Loka 1712 Prodam RENAULT 4, letnik 1973, registriran do februarja 1980. Kogoj Jože, Slap 4, Tržič 1713 Prodam MOPED 15 TE. Franci Šenk, Jezerska 24, nasproti zadružnega doma na Primskovem 1714 Prodam 125-P, letnik 1975, prevoženih 63.000 km. Hartman, Hafnar-jevo naselje 91, Skofja Loka 1715 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik. Mulej Jože ml., Lesce, Sob-čeva 5 1716 Za    AMI 8    prodam: menjalnik, starter, vrata, amortizerje in druge dele. Humar Maks, Gradnikova 121, Radovljica 1717 Prodam FIAT 750, starejši letnik. Mežan Anton, Grajska C. 12, Bled
1718
Prodam osebni avto VVV variant 1600 - L, letnik 1971, generalno obnovljen, za 83.000 din. Capuder Ivan, Cesta 1. maja 10, Jesenice 1719
STANOVANJA I
V najem ali odkup iščem SOBO 5x5 (tudi manjšo) v Kranju z WC. Naslov v oglasnem oddelku 1721 Mlada delavka išče enosobno STANOVANJE. Peric Dragica, Sor-lijeva 4, Kranj 1709 Mlada zakonca iščeta SOBO ali
sobo s kuhinjo v Kranju ali okolici; pripravljena pomagati tudi pri delu. Rodvajn Maks — Olga, Moša Pija-
ŠtfStj" m TI^^a^a^1    de 14, Kranj 1710 OtOJ smger. Potoče 14, Preddvor      Mati dveh otrok nujno p0trebuje
SOBO in kuhinjo v Kranju. Šifra: Mati 1711
1691
,. Prodam KRAVO frizijko pred te-^vijo (251 mleka dnevno). Voglje 85
1692
* Prodam črnobel TELEVIZOR. **mpetrska 36, K ranj 1693
Prodam TROSILEC za umetna gojila in lahek gumi VOZ za kosil-^obes. Trstenik 15, Golnik 1694
Prodam mlado KRAVO brejo j?wi mesecev. Mertelj Ana, Log 4, kranjska gora 1695
Prodam eno leto starega PSA, >*mSkega ovčarja, z rodovnikom. nožuh, Bodovlje 17, Skofja Loka
1696
-Prodam semenski KROMPIR igor ^ zgodnji bintje. Polica 2, Naklo
1697
k Prodam Elanov ČOLN 310 in PRIKOLICO za čoln. Raspet, ^fanj, Kokrica, Cesta na Belo 14
1698
j Prodam traktorski NAKLADA-
^OLNHTpe8e   'n ^10J' tCr ^gunje
1 POSESTI
Zamenjam triplex GARAŽO pri Vodovodnem stolpu za enako na Planini. Informacije po tel. 23-893, popoldne 1705
Stroj,
Dvorska vas 30, 1699
^Prodam italijanski športni VOZI-EK. Telefon 25-521 1700 Prodam TRAKTOR man, 18 KM
■v kosilnico. Rožič Jože, Hudo 7,
1701
^Prodam devet mesecev starega r$A ovčjaka, primernega za čuvaja. Puderi, Zg. Bela 1 1703 Podam PRALNI STROJ šam-2* 2 garancijo in VOZIČEK na ykrcot, po ugodni ceni. Murova 1, *<*nice 64270 704
ZAPOSLITVE!
Popravljam pralne stroje. Pegan Ljubo, Zupanova 5, Šenčur 1522 Iščem kakršnokoli zaposlitev v popoldanskem času; lahko tudi delo na dom. Šifra: Elektrotehnik 1682 Takoj zaposlim nekvalificiranega delavca za delo v livarni (vlivanje aluminija). OD po učinku oziroma dogovoru.   Zglasite  se  osebno ali pismene ponudbe pošljite na naslov Primožič Stane, Zminec 30. Skofja Loka 1706 Nudimo  zaposlitev kvalificirani ali nekvalificirani PRIREZOVALKI iz čevljarske stroke; zaželena tudi priučitev. OD zagotovljen po sindikalni    listi.    Usnjena galanterija Kranj. Kebetova 11 1707 V redno delovno razmerje takoj sprejmem    KUHARICO oziroma dekle, ki ima veselje do dela v kuhi-Ponudbe pod: Vestna - Kranj
1708
kupim:
, Kupim vprežni OSIPALNIK za ^ompir. Naslov v oglasnem oddelku
1702
r
Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica MoAe Pljadda L Stavek: K T Gorenjski tiak Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naalov uredništva in aprava liste: Kranj, MoAe Pijadeja L - Tekoči račun pri SDK v Kralj« številka »l»00-«03-31»»» - Te-bfaai: glavni urednik, odgovorni m-edaik in uprava 23-341, urednico 31438, novinarji 21-«60, malo-ofiasni in naročniški oddelek U-Kl - Naročnina: letna 300 din, PeOetaa ISO din, cena za 1 številko ■ koiportaii 4 dinarje. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
r ZAHVALA
3. marca 1979 je SK Jezersko priredil smučarsko tekmovanje   -   VRHANOV SMUK, kjer sem nesrečno padel in si poškodoval roko. Zahvaljujem se za takojšnjo pomoč članom gorske reševalne službe Jezersko; Krničar Irmi,   Stanetu   Frantarju in Milanu — za katerega priimka ne vem.
Posebno zahvalo pa sem dolžan članom smučarskega kluba Jezersko in njihovemu predsedniku Andreju Krničar-ju; enako tudi Milanu Seliš-niku, ki mi je nudil prevoz v ljubljansko bolnišnico; ter Jožetu Polajnarju in njegovi ženi za prevoz z Jezerskega v Lom.
Za požrtvovalno in hitro akcijo in pomoč se vsem skupaj še enkrat  iskreno zahvaljujem!
Kaštrun Milan, Potarje 9. Lom, Tržič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nase drage mame, žene in stare mame
ANE SLABE
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, sodelavcem v DO Termika in Kroj Skofja Loka, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje in sočustvovali z nami. Lepa hvala dr. Bojanu Gregorčiču za zdravljenje in g. župniku iz Leskovice za pogrebni obred.
Žalujoči vsi njeni!
Kopačnica, Leskovica, Krnica, Hotavlje, 1. marca 1979
IZGUBLJENO
Izgubil se je sedem mesecev star nemški OVCJAK, sliši na ime Rolf Kdorkoli bi kaj vedel, naj javi proti nagradi na naslov Črnivec, Zeie 4 ali po tel.: 47-343 J l720
OBVESTILA
EKSPRES čiščenje talnih oblog tapisoma, preprog itd.), foteljev in kavčev. Gogala Marko, Kidričeva 38 Kranj (Seniak, tel.: 22-059) 1230
_19. STRAN O L A S
KRANJČANI! Pooblaščen servis z najmodernejšimi sredstvi vam nudi usluge na dom: čščenje itisona, tapisoma, preprog itd.; za družbeni sektor, tudi po celi Gorenjski. Oglasite se od 14. do 20. ure po telefonu: 22-043 1533
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče,
sin in brat
STANISLAV MESEC
p. d. Gdelov iz Rovta
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 14. marca 1979 ob 16. uri na pokopališče na Lenartu nad Lušo.
Žalujoči vsi njegovi! Rovt, 12. marca 1979
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta, sina in brata
STANETA LAPANJA
iz Begunj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem, znancem in vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in vence in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem gasilcem za organizacijo pogreba in ganljive besede ob odprtem grobu; kakor tudi pevcem za lepo zapete žalostinke. Iskrena hvala tudi
g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Anica, otroka Doris in Stane; mama, brat in sestre z družinami ter ostalo
sorodstvo inje, 8. marca 1979
ZAHVALA
Ob bole« i„ nenadomestljivi izgubi našega dragega m„ža, očeta, brata, starega očeta,
pradeda, tasta m stnea
LOVRA VIDICA
p. d. Ribčnekovega ata iz Koritnega
se najiskreneje zahvaljujemo vsem krajanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko vencev in cvetja, nam izrazili ustna in pismena sožalja ter sočustvovali z nami. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za nesebično pomoč v naših najtežjih trenutkih. Hvala ribenskim gasilcem za častno spremstvo svojega dolgoletnega člana; kakor tudi duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred in tople besede. Do src so nam segle prelepo zapete žalostinke žirovniških pevcev. Hvala tudi govornikoma za njune poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči vsi njegovi! Koritno, 8. marca 1979
Te dni potekata dve samotni in žalostni leti, odkar se je od nas tiho poslovila naša hčerka, sestra in teta
SILVA PlCULIN
Draga hčerka, čas, ki je potekel od tvojega slovesa, še ni zacelil ran in spomina na te. Svoje bolečine lajšamo z obiskom na tvojem grobu in prinašanjem cvetja.
Zahvaljujemo se vsem tvojim prijateljem in znancem, ki v tej bolečini sočustvujejo z nami in obiskujejo tvoj grob.
V imenu sorodnikov mama Veronika! V Kranju, dne 13. marca 1979
Akciji »sklepni računi 1978« na rob
Za železarje nič novega
Radovljica — Krajani radovljiške občine so s samoprispevkom zgradili mrliške vežice in dostop na pokopališče. Krajevna skupnost je s svojimi odbori in komisijami, ki so morali opraviti ob gradnji zahtevnega objekta nešteto nalog — med drugim pridobiti več kot 40 ustreznih dovoljenj — tako zgradila objekt, ki je za Radovljico precejšnja pridobitev. Čeprav je bilo nekaj manjših težav, le-te niso bile takšne, da bi gradnjo resno ogrozile in objekt danes že služi namenu. — Foto: F. Perdan
Inženirske enote JLA
JESENICE - Pred dnevi smo obiskali predsednika konference sindikata železarne Jesenice Štefana Ščerbiča, da bi zvedeli, kako so v največji jeseniški delovni organizaciji izvedli akcijo za sprejemanje sklepnega računa za preteklo poslovno leto. Zanimalo nas je, kako so organizirali razprave in kdaj so jih opravili, kaj so ob sprejemanju računa ugotovili in kako ocenjujejo celotno akcijo.
Kot je predsednik Ščerbič poudaril, ni bila letošnja akcija za žele-zarja nič novega, saj pri njih skušajo izpolnjevati potrebe po skupnem odločanju vse leto. Tako so delavci prisotni pri sprejemanju delovnih obvez in nenehnem spremljanju izpolnjevanja planskih nalog. Strokovne službe pripravljajo podatke o mesečnem, četrtletnem, polletnem, devetmesečnem in letnem uresničevanju planov ter finančnih rezultatih. Te podatke usmerjajo še posebej v tiste temeljne organizacije, ki imajo težave pri izpolnjevanju obvez. Ko o teh podatkih razpravljajo, osnovne organizacije sindikata na podlagi ugotovitev zahtevajo od poslovnega odbora delovne oziroma temeljne organizacije ustrezno ukrepanje.
Letošnja akcija pomeni napredek le v toliko, ker so železarje seznanili s končnim uspehom delovne organizacije nekoliko prej kot minula leta. Finančni
Tudi v miru borbene naloge
Kranj — Dan inženirskih enot Jugoslovanske ljudske armade, 7. marec, ki ga inženirci praznujejo v spomin na marec 1943. leta, ko je pionirska četa vrhovnega štaba usposobila most na Neretvi in tako omogočila reševanje štiri tisoč ranjencev v četrti ofenzivi, je resda za nami. Vendar življenje pripadnikov teh enot je vse prej kot praznik; izpolnjujejo ga zahtevne delovne naloge, ki jih inženirci uresničujejo vsak dan širom po naši domovini. Zato je prav, da o njihovem poslanstvu, še posebej pa o dosežkih najboljših, večkrat spregovorimo.
Inženirske enote so v 36 letih delovanja dosegle znaten razvoj. Danes so po borbeni sposobnosti močnejše kot kdajkoli prej, saj lahko izpolnijo sleherno nalogo g področja inženirskega zagotavljanja oborožene borbe. Iz bogate zakladnice vojnih veščin inženirci črpajo izkušnje, ki jih s pridom uporabljajo za mirnodobni razvoj svojega rodu.
Inženirske enote prispevajo s svojim sodelovanjem pri izgradnji
DEŽURNI NOVINAR: 21-860
Bonn - Več kot 700 prebivalcev za-hodnonemškega mesta Hildna in .Jugoslovanov, ki so tam na zarasnem delu. se je zbralo na prireditvi z naslovom Verer slovenske in nemSke folklore v novi mestni dvorani. Prireditev je bila eden od viškov Hildenskih dnevov jugoslovanske kulture, ki so se začeli 4. marca.
Leipzig - V prisotnosti predsednika državnega sveta Ericha Honeckerja so v nedeljo odprli tradicionalni pomladni mednarodni leipziski sejem, na katerem sodeluje okoli 9000 razstavljavcev iz SO dežel vseh celin. Honecker je obiskal tudi jugoslovanski razstavni prostor, kjer so ga pozdravili ambasador Djuro Jovič in predstavniki naših razstavljavcev.
Bukarešta - Komuni se te dni srečujejo z ogromnim porastom cen. saj se bodo povišale v poprečju kar za 2H odstotkov.
Smučišča — Snega je na Gorenjskem za smuko dovolj; na Krvavcu ga je nekaj več kot meter, na Ljubelju in Zelenici od W) do 2HI centimetrov, na Zatrniku 90, Pokljuki m. Kobli 20 do HO centimetrov, v Kranjski gori HO, na Voglu 290 in na Soriški planini 2.10 centimetrov. Vreme bo danes zmerno do pretežno oblačno, možne bodo t tuli manjše padavine, medtem ko se bodo dnevne temperature gibale meti 7 in 12 stopinjami Celzija.
H J
dežele in urejanju ozemlja za obrambo tudi k hitrejšemu gospodarskemu razvoju naše domovine in učinkovitejšem delovanju sistema splošne ljudske obrambe. Razvoj, posodabljanje, izpopolnjevanje in večanje borbene sposobnosti inženirskih enot teče vzporedno z izpolnjevanjem mnogih nalog, ki jih pripadniki teh enot opravljajo za potrebe gospodarstva in naše družbe kot celote.
Ko govorimo o angažiranosti inže-nircev pri izgradnji objektov infrastrukture, moramo poudariti zlasti pomen njihove pomoči pri izgradnji cest, mostov, vodovodnih in drugih napeljav ter športnih, kulturnih in drugih objektov. V teh in podobnih prizadevanjih sodelujejo vse inženirske enote, zato je le težko izbrati najboljšo med vsemi dobrimi.
Po oceni poveljstva ljubljanskega armadnega območja si je to priznanje za uspehe pri delu v lanskem letu pridobila enota Marka Jakšiča,
COŠšele drugo leto?
Tržič — Na zadnji seji izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti je bilo precej govora o prehodu osnovne šole Kokrški odred v Križah na celodnevni pouk tudi v višjih razredih. Zavod za šolstvo je skupaj z Zavodom za socialno medicino v Kranju že decembra lani opravil pregled pogojev za to in dal soglasje.
Seveda bo predhodno treba odpraviti nekatere pomanjkljivosti; preurediti kuhinjo, opremiti zunanje površine z igrali, zlasti pa bo treba pritegniti zunanje sodelavce za interesne dejavnosti, ki naj bi popestrili delo celodnevne osnovne šole. Treba bo tudi temeljito seznaniti starše osnovnošolcev, delegate krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela o prednostih celodnevnega pouka ter pripraviti dodatek k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana izobraževalne skupnosti v prihodnjem letu ter ga predložiti združenemu delu. Torej bo mogoč zares kvaliteten prehod na celodnevno šolo v Križah šele s šolskim letom 1980/81 in ne že letošnjega septembra. J. Kepic
Enake možnosti za vse delavce
V Škofji Loki ustanavljajo počitniško skupnost, ki naj  bi povezala počitniške domove  in druge zmogljivosti v občini
Zamisel o ustanovitvi počitniške skupnosti v Škofji Loki ni nova. vendar jo dolgo niso mogli postaviti na noge. Lani so jo ponovno obudili in občinski svet Zveze sindikatov je začel z akcijo. Najprej naj bi pod eno streho združili zmogljivosti Počitniške skupnosti Selške doline in občinskega sveta. Prva ima dom v Portorožu, drugi pa počitniško naselje v Strunjanu, zakupljene sobe v privatnih hišah na otoku Rabu in je lastnik precej velikega zemljišča v Peruju v Istri.
Začetek sicer ni velik, predstavlja pa solidno osnovo za začetek poslovanja. Kasneje nameravajo priora-viti posefK-n .samoupravni sporazum, po katerem bi se v počitniško skupnost s svojimi počitniškimi domovi, •itanm-aniskimi prikolicami m drugi-
mi počitniškimi zmogljivostmi, povezale vse delovne organizacije v občini. Skupno naj bi tudi uredili zemljišče v Peruju, kjer bi lahko zgradili večje počitniško naselje ali uredili sodoben kamp.
Cilj vseh teh prizadevanj pa je, da bi imeli vsi delavci v občini enake možnosti letovanja. Zmogljivosti ne bi bile dvojne oziroma ne bi ostajale prazne, kar bi pomenilo tudi prihranek oziroma cenejše pensione.
Takšni so načrti. Letos pa je prva naloga oblikovanje počitniške skupnosti, da bodo lahko pričeli pobirati prijave. Sredi maja pa naj hi v obnovljenem turističnem naselju v Strunjanu sprejeli šolarje 5. razredov iz vse občine, ki bodo imeli ob morju šolo v naravi. p
ki so ji minulo sredo v kranjski vojašnici podelili prehodni pokal. Ta enota je lansko leto dosegla zelo dobre rezultate na vseh področjih borbene sposobnosti. Poleg prav dobre poprečne ocene, ki so jo vojaki dosegli pri pouku, se lahko pohvali z odlično oceno moralnopolitičnega stanja, kar je rezultat aktivnosti in visoke politične zavesti vseh subjektivnih sil v njihovi enoti. Vojaški kolektiv Marka Jakšiča je od lanskega marca do decembra sodeloval tudi pri uresničevanju mnogih nalog, na primer izgradnji več kot tri kilometre dolgega vodovoda na šentviški planoti, izgradnji športnih objektov v Kranju in Škofji Loki ter drugih delih. Vrednost vseh del, v katere je vložil prek 65000 delovnih ur in 4000 motornih ur, znaša okrog 4,15 milijona dinarjev.
Na svečanosti v kranjski vojašnici ob razglasitvi najboljše inženirske enote v ljubljanskem armadnem območju so bili mnogi inženirci za svoje zgledno delo pohvaljeni, nekateri pa celo nagrajeni z dopustom. Kot so zagotovili, jim bodo osebna in kolektivno priznanje spodbuda pri njihovem nadaljnjem delu. Zato jim je moč verjeti, da si bodo prizadevali prehodni pokal osvojiti v trajno last.
S. Saje
•^d»
Mi
TRŽNI PREGLED
Kranj — Bralec piše: »Dne 2. marca letos sem bil na tržnici v Kranju in sem primerjal cene na licu mesta, s tistimi, ki jih objavlja O/as r rubriki Tržni pregled. Ugotovit sem naslednje: solate po 60 dinarjev sploh nikjer ni! Najcenejša je bila tipa »hercegnovi«, v kartonskih škatlah po 91 dinarjev pri ZK Kranj. Ena glavica zimskega česna pa je bila 10 dinarjev, regrat po HO do 90 dinarjev (cenejši od ljubljanskega — najbrž ni s pokopališča), radič skorajda enake cene. Rdeči čebul/ ček je bil po 50 dinarjev, beli brez cene. Sicer pa je večina blaga na tržnici brez cene. celo mttčice in te/oh. Dobi pa se na tržnici odličen kruh, ne/ni mer no boljši od tistega, ki ga peče Žito Lesce.
Zanima me. če (i/as objavijo zgolj začetne, statistične ali jutranje startne cene na tržnici, potem se pa prosto oblikujejo? Če je tako, potem uredi, da se bodo tudi naše plače in pokojnine kar najbolj prosto obliko vale, tisto, kar dobimo, pa noj bo startno! čez nekaj dni bom povoha/ tudi jeseniške cene. Morda bom srečal tudi kakšne ga tržnega inšpektorja — ie no startu .. .?«
Po vseh /skušnjah sodeč bo najbrž res tako. da so tržne, cene hudo neusta/jena stvar in da bi mi morali s svojim tržnim
pregledom izhajati na/man/ trikrat dnevno, če bi hote/i biti aktualni . . .
rezultati so bili na razpolago pred tem, ko je centralni delavski svet železarne sprejel sklepni račun.
Priprave najodgovornejših nosilcev razprav je izvršni odbor sindikata izvedel na seminarju za predsednike osnovnih organizacij sindikata in razširjeni seji izvršnega odbora sindikata ter vodstev drugih družbenopolitičnih organizacij, kjer so jih seznanili z rezultati lanskoletnega poslovanja in opozorili na posamezne probleme. Odbor je skupaj z oddelkom za družbeni standard pripravil tudi predlog delitve sklada skupne porabe, o katerem so razpravljale vse sindikalne skupine.
Vodstvo sindikalne organizacije ocenjuje, da so razprave o sklepnih računih bile pozitivne zaradi mnogih tehtnih pripomb za izboljdanje stanja tako na področju proizvodnje kot dohodkovnih odnosov, vendar pa bi se v razprave prek sindikalnih skupin moglo vključiti znatno večje število delavcev kot jih je aktivno sodelovalo.
Predsednik Ščerbič je svojo oceno akcije sklenil z mislijo, da se razprave v resnici še niso končale, saj bodo
strokovne službe in vodstvo kata izdelali analizo vpraftanj, pm-logov in pripomb, na osnovi katot bo teklo delo v prihodnosti.
Nekaj misli o razpravah ob sprejemanju letošnjega sklepnega računa v jeseniški železarni je dodal tudi vodja sindikalne skupine iz temeljne organizacije Elektrod« Alojz Ozebek z Jesenic, ki ž 28 let dela v železarni in je kot izku*-delavec, zrasel z delovno skupisc postal delovodja v svoji temelja organizaciji.
Alojz Ozebek je povedal: »Predeč so zaključni račun sprejemale drui benopolitične organizacije in delavski svet, smo o njem razpravljali i sindikalnih skupinah. Skupne rezultate poslovanja smo obravnaval: torej pred tem, ko se je central* delavski svet odločal o delitvi tV hodka in potrdil račun.
Letošnja akcija za sprejem n-ključnega računa pomeni napredek. To pa zato, ker je omogoči* boljši vpliv na delitev sredstev ii mnogo bolj pestro rasprave • vseh delovnih problemih. Pri asi smo govorili o delovni diaciplia in izkoriščanju delovnega e zboljšanju organizacije dela, gotavljanju in porabi suro delovnih prostorih, medsebeja) t odnosih in potrebi po večje* številu strokovnega kadra. Ob tem naj omenim, da imaa* mlado vodstvo, s kie^rjw ■ skupno prizadevamo za dok* rezultate.
i
Plavanje
Jugoslovanski pokal
Triglavu
PTUJ - Plavalci kra ga Triglava so konč osvojili pokal plavalne Jugoslavije. Plavalci in valke Triglava so bili ie leti nazaj vedno med tistimi, ki s» se borili za to lovoriko. V dar jim je vedno pri manj valo točk, da bi se povzpeli zmagoviti oder.
To pa jim je uspelo Ptuju. V dveh dneh te_ nja so bili najboljši, saj prvi dan moštvenega tek vanja povedli in to prednost niso več izpustili iz rok. Kranjčanom za ta na plavalni jugoslovanski naše iskrene čestitke.
Vrstni   red   —    1. T 34.184, 2. Crvena zvezda 31 3. Mladost-OKI 30.658, 4 Lj«£ ljana 30.571.
Utrjevati, ne deliti
Analize in ocena volitev v krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva — Večjo pozornost delegatskemu sistemu in njegovemu utrjevanju v Socialistični zvezi
JESENICE - Ko v občini ocenjujejo potek volitev v krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudatva ii nasploh delovanje krajevnih konferenc, ugotavljajo, da M ob koncu mandatnega obdobja predvsem vestne krajevne konference organizirale široko razpravo o delitvi krajevnih skupnosti v več krajevnih skupnosti. Rezultat razprave pa je pokazal, da ljudje ne želijo spreminjati komaj vpeljanih rešitev, vendar so se povsod dogovorili, da je bistvo na oblikovanju in utrjevanju organizacijskih, kadrovskih in drugih rešitev z« uspešno uveljavljanje sosesk in vaških odborov. Tudi ostale krajevne organizacije naj bi odločneje oblikovale in oiivile delo po vaških odborih. . , -___
Vzporedno z volitvami v organe krajevnih konferenc SZDL so pripravili tudi volitve v organe krajevnih skupnosti, ki •© odločile, da znotraj sosesk in vaških
metodo dela svoje odbore. S to rešitvijo so "-P^^rit. krog ljudi, ki se neposredno vključujejo v družbenopolitično aktivnost in krajevno samoupravo. Ovira pa so prostori, kajti po soseskah sploh nimajo najbolj nujnih prostorov za a"**ke.
Ob organiziranju frontne organizacije so ^odi^b težave z vključevanjem sindikalnih »T^^^ še niso povsem dojela potrebe po »kupnem "^^Sj « usklajevanju akcij. Ugotavljajo tudi, da so bili.^PriP"^L«»« volitve izvršni odbori konferenc vse P™**^?*^**™ S sebi, premalo so se vključevale ostale družbenopoUtiene
°rg"no!rije Socialistične zveze tudi še ni popolnom. za*vel delegatski sistem. Delegati večkrat ^PJ^VI* in zato nastopajo s svojimi osebnimi stališči. Slabo je s povrat-
nimi informacijami, ta ocena pa še posebej velja M delegatske
" uštvi in kraje udi opozarjale nah krajevnih skupnosti ne dtluj« najDOlJ
odnose med društvi in krajevno konfci^nco^S^^KfaJ.
lltv.h dogovoril?« odgovoren odno. do delovenj. .«no»p„v.
organov krajevr Povsod so za boljše delo iz
rov iS "Skcl?. U.peino delujejo predveem odbori^ ljudrto
obrambo in druibeno -^^^jSSi^: u.klajevanje odnoaov med verekimi ""P"'°"'  VMJe, „ U^L.
področij. D. Sedej