v
Maribor, Koroške ulice 6.
„STRAŽA“
iffcaj* T ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
{ uredništvom se more govoriti r«rJt dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon tt tl S.
Harofinina tisto:
Celo leto ......	12	K
Pol leta.................6	K
Četrt leta.............. 3	K
Mesečno................. 1	K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
St
121.
Maribor, dne 13. oktobra 1911.
Letnik III.
Izrodek socialne misli.
V dobi socializma živimo. Princip socializma je zdrav in nudi edini pravi temelj človeški družbi. To prepričanje je že tako splošno, da ga nam ni fcrelba nadalje utemeljevati. ITpda vžJaka, še tako dobra stvar im,a svoje senene strani, tako tudi socializem. Poglejmo kakšne!
Ragun socializma označuje sedanjo dobo neko splošno jamranje, ki zi otročjo neokretnostjo išče vedno tuje opore. Res je, da so časi težavni, da, sto življenjski pogoji že skoro nemogoči, 'ampak meni se pa Vfendar le zdi, da je med temi dvemi dejstvi vzročna zveza.
Liberalizem, ki je propagiral in še uči brezobziren boj individua proti individuu,. je v svojem razvoju pritiral človeško družbo do prepada. Vsi milijoni naj bi hlapčevali par srečnim in nasilnim moigpt-cem. To je rodilo odpor in v znamenju 'odpora se je rodila socialna misel. Dr.uge pomoči za majlega človeka v boju proti surovi sili kapitala ni bilo, kakor da se je pričel družiti. Naslanjajoč se teden na drugega so pričeli trpini boj za obstanek. Videli in vedeli so, da posameznik v krutem življenjskem boju ne pomeni nič, z,a(to so se oprli eden na drugega in tako ustvarili 'silno moč.
Zavest, da naj si išče posamjeznik pomoči pri bližnjemu, da naj se z njim združi, ker se potem njegova moč in veljava podvoji, v nadalnjem razvoju potisoeeri, ta socialna misel je pa sčasoma nevede, deloma tudi radi krivo propagande, rodila v mnogih prepričanje, da je bližnji dolžan pomagati. ITuja pomoč je postala nekaj samo ob sebi umevnega. V Vaznih težavah in stiskah posameznik žq ni več mislil, kako bi si pomagal sam, ampak! opiral se je samo Še
n.n| družbo. Ofdnavadil se je samostojnih! dejanj in v Času nervarnosti je samo kriknil ter se zatekel; k tovarišem. In v tej smeri dobiva ta izrodek socialne misli po mojem mnenju že nevarno dimenzije. Postalo je že vse preveč v navaidi, dni se za vsako majhno stvar zahteva pomoči od drugih. Ce se komu kaj pripeti, si že ne misli najprvo, kako si bo Šjkodo popravil sam, ampak kako mu bodo pomagali drugi. Stvar se razvija že tako daleč, da posameznik z ozirom na tujo pomoč celo greši. Nekateri so se že povsem odnavadili samostojnih 'dejanj in hočejo, naj jih
PODU8TBK. Mohorjeve knjige.
Ksaver Meško: „Mladim srcem.“ Prvi zvezek. Ilustroval
(zakaj ne „ilustriral“) Šaša Šantel.
Našemu mladinskemu slovstvu, ki še tiči v okornih črevljih in ne napreduje sorazmerno z drugim našim slovstvom, je tudi Mohorjeva družba začela, kakor se vidi, obračati večjo pozornost in hoče, kakor kaže naslov te knjižice, izdati več zvezkov Meškovih mladinskih spisov. Izdala je troje Stritarjevih mladinskih knjig, od katerih je prva zbirka „Pod lipo“ gotovo dosegla svoj namen.
Imeli smo priliko opazovati šolarčka na naši jezikov-ni meji, ki se je v šoli naučil le nemške abecede in nemškega branja. Pa priroma Stritarjeva knjižica „Pod lipo“ v hišo. Bila je ilustrirana, fantje s petelinovimi peresi za klobukom, veselo življenje na vasi, vse to je gledal otrok in se jo zabaval po svoje.
Akoravno je knjigo ilustriral nemški umetnik, je vendar kolikor toliko pogodil otroški svet. Fantek je postajal radoveden. Izpraševal je, kako se bere in izgovarja ta črka. kako ona in začel je nerodno čitati, črez zimo pa je že imel prebrano celo knjigo. Zakaj to pripovedujem? Da po kažem, kako važen pomen ima dobra mladinska knjiga za naše otroke, posebno pa za otroke ob mejah, kjer je Mo-hoijeva knjiga edina širiteljica narodne izobrazbe.
Pričujoči prvi zvezek Meškove zbirke ima troje stvari: 1. „Romanje na Goro“, iz „Mira božjega“, ki ga je izdal Kleinmayr v Ljubljani, 2. „Poljančkovega Cencka“, ki smo ga čitali že v Mohorjevem koledarju, ter 3. „Zgodbo o Martineku, ki je iskal raj na zemlji.“
Dobra polovica knjige obsega torej staro blago. Zato pa Mešku ne očitamo ničesar, ako hoče zbrati tiste svoje spise, ki so namenjeni pred vsem naši nežni mladini in jih po Mohorjevi družbi V drugič izdati.
Vprašanje je le, ali to vsi ti Meškovi spisi res pripravni za, mladino, posebno še za šolarsko. Po vsebini go-
družba potiska skozi življenja boje, seveda rahlo», tako da ne občutijo 'nikakfh bridkosti. Ce jih pa kedaj kaj neprijetnega doleti, potem obupano zaječijo. Ker jo takih ljudi mnogo, zato je res, da je sedanja doba — doba jamranja in jadikovanja.
Tfo so nezdrave razmere. Povdarjati 'se mora pričeti bolj kakor dosedaj: Socialna misel uči sicer medsebojno podporo in pomoč, toda najprvo se mora vidak! posameznik potruditi, da vdejstvi lastna duševne in telesne sile. Vsakdo mora istoriti najprvo, kar je Vj njegovih močeh in še le kar presega njegove moči, to naj mu poda družba. Vsi za enega, eden za vse, se glasi geslo in se 'ga mora tudi izvajati. — Dolžnost posameznika, da skuša razviti vse moči v p r o s p e h družbe, je ravno tako velika, kakor dolžnost družbe, skrbeti za posameznika.
L.	Kemperle.
Za katoliško časopisje.
O’ tem, času jako primernem! vprašanju priobčuje tirolski Časnikarski apostel P. Dpminikus Dietrich iz samostana Wilten v zadnjem zvezku „Linške teologično-praktične kvartalne revije“' daljšo in zelo zanimivo razpravo. Pisatelj dokazuje z množino številk sramotno dejstvo, da avstrijsko katoliška časopisje v vsakem oziru daleko zaostaja za hajsprotnim j udovško-lifoeral(nijn, narodijo-svobodomiselnim in socialističnim. Ako bi imeli katoličani svojemu števila odgovarjajoče Časopisje, bi' moral biti natisk in število katoliškega časopisja najmanj osemkrat večji, kakor pri Nasprotnikih. V resnici pa izkazujejo katoličani z ozirom na moč nasprotnega, brezverskega časopisja sa(mo eno petino,; torej imajo samo eno štiri-desetino 'tiste moči in tistega vpliva na javno mnenje, ki jim pravzaprav pristoja. Časopisje, katerega vrednost fot vprižnico našega časa“ in „Štolo za odrasle“ obširno utemeljuje p. Dominikus, morajo pospeševati v prvi vrsti katoliški duhovniku Vsled tegla daje od apostolskega navjdušenja prešinjeni pisatelj svojim stanovskim tovarišem množico nasvetov, o katerih bi bilo le želeti, da bi našli pri dušnih1 pastirjih našega ljudstvia razumevanje in odprto srce.
S toplimi besedami se spominja pisatelj v omenjenem članku Pijevega društva za pospeševanje ka-
tovo, o tem se ne bomo prerekali. Po jeziku pa se nam zde spisi te zbirke pretežki. Seveda Meško misli na širše čitateljstvo, zato naslov: „Mladim srcem.“ Srce 701etnega starčka pa je ravno tako lahko „mlado“, kakor srce šo-larčkovo ali srce poštene slovenske nevestice, ki je nežno in nepokvarjeno.	_
Po našem skromnem mnenju bo najbolj ugajal „Poljančev Cencek“, to je fant, kakoršnih treba, korajžen in podjeten, a ob enem dober. Zlata dušica!
V zgodbi o romanju na goro in v zgodbi o Martineku, otroku, ki je iskal raj na zemlji, je mnogo psihologije in lepe poezije, ki jo bodo uživala mlada srca, a ta poezija in ta psihologija bo manjšemu ljudstvu prikrita, ker je ne bodo mogli najti.
Naša sodba pa seveda ni merodajna; naj bi se oglasil kak veščak-pedagog, ki boljše pozna psihologijo mladega sveta nego mi, in ki ima več vpogleda v mladinsko slovstvo, ker se ž njim v šoli praktično bavi. Meško pa naj le nadaljuje na tem poljn!
Letos smo čitali v „Straži“ Meškov podlistek — naslova mu ne vemo več — o fantku, ki je hodil na uro gledat. Tudi ta se naj nam „ilustriran“ predstavi v Mohorjevih knjigah. In če smemo še nekaj svetovati našemu vrlemu pisatelju, bi še dostavili, naj nam zbere krajše stvari, da ne bo mladina pri romanju in iskanju obnemogla in da bo hitreje priromala do konca knjige ter tako tudi več lepega užila.
Sodbe o mladih srcih so jako različne, dostikrat se človek vara in ne zadene prave. Zato pa se naj oglasijo še drugi!
Knjigo je ilustriral (ostanimo pri ilustriranju!) Saša Santel, katerega že poznamo kot dobrega ilustratorja hrvaškega „Velega Jožeta.“ Že zadnjič smo omenili, da je prav in umestno, da naši umetniki konkurirajo pri ilustracijah Mohorjeve družbe. To pomeni napredek. In da je družba v tem oziru napredovala, temu bo moral vsak pritegniti.
Ilustracije so prav dobre, ako ne štejemo slike na 13. strani, ki je pogrešena. Tudi slika na 93. strani ni posebno dobra. Celoten vtisk pa je izboren.
toliškega časopisja v Avstriji. Neobhodjno je potrebno, da se omenjeno društvo razširi do najoddaljenejših krajev naše domovine. Ker so združeni nasprotniki po priznanju mednarodnega ! svobodomiselnega glasila v Parizu od leta 1908 izdali parolo, da se mora Avstrija, kot zadnja in najmjočnejša trdnjava katoliške cerkve, naskakovati z vsemi sredstvi, se mora po mnenju P. Dominika ustvariti ■ in razširiti mogočno katoliško časopisje. To naj bo življenjska naloga avstrijskih katolikov v prihodnjih dveh desetletjih.
Besede, ki jih je zapisal P. Dietrich, veljajo v polni meri tudi za naše časopisje. Le Nekrito si priznajmo : v naših vrstah se Stori vse premalo za raz-širjavo dobrega Časopisja. Hvala Bogu, jo mnogo častnih izjem,, ki res vestno ip vstrajno delajo za prospeh našega časopisja, toda le več je še brezbriž-nežev in popustljivcev. Le prerado se še zgodi, da se ne skrbi, da bi imela vsaka hiša naš časopis. In nasprotniki delajo z vso silo in pritiskajo na vse načine, samo da dobe novih naročnikov. 'Mi smo pa ml 4čni in celo ne skrbimo, da bi imele trgovine in gostilne, ki žive od našega ljudstva, naročene naše liste, v prvi vrsti pride tu v poštev (Straža.“ Bodimo dosledni in neizprosni! i Kdor še sramuje n jših lisioiv, naj se sramuje prostovoljno ali neprostovoljno tudi naštega denarja!
Novi davki.
Med tem, ko se je preje državne potrebščine brez načrta dovoljevalo, ne da bi se oziralo, kje dobiti pokritje, je sedaj vlada krenila v drug tir, in hoče ob priliki povišanja plač državnim uslužbenbem najti tudi pokritje za ta večmilijonski izdatek. Rabila bo za omenjeno povišanje 33 milijonov in kje jih dobiti drugje, kakor na najenostavnejši način — z novimi davki.
V predlogi finančnega ministrstva stoji na prvem mestu osebno-dohodninski davek. Te davek naj bi nesel 15 milijonov kron, nadalje bi se dobilo od pristojbin za zavarovalne rente in pogodbe za prevžitek 3,400.000 K; od pristojbin od totalizaterja 4,000.000 K, ostanek pa s pomočjo deloma zvišanih tarifov za tovorno blago. To bi neslo 8,000.000 K.
Osebno-dohodninski davek se bo zvišalo že od 10.000 kron dohodkov naprej. Od tod se viša davek za malenkost 2 in pol odstotkov današnjega zneska. Dotični, ki ima 10
Več idej ima po našem mnenju Vavpotič, ki je ilustriral „Desetega brata“ — a delo je ostalo „torso.“ A premisliti moramo, da je tudi snov v „Desetem bratu“ čisto druga.
O letoŠDjih ilustracijah Mohorjeve družbe pa bi radi slišali tudi sodbo kakega strokovnjaka na tem polju, saj se je v Ljubljani otvorila te dni VII. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, in „kdo se bi o tem prerekal“, da sedem umetniških razstav ne izobrazi estetskega čuta slovenske inteligence!	D.
(Dalje prlhodnjiö.J
Ljubezen premore vse.
(Povestica iz življenja. Priobčil A. Leben.)
(Dalje.)
„Glasno seveda tega ne povedo“, razlagala je ta, „nočejo ljubeznivemu mlademu gospodu narejati žalosti, saj on ne more nič za to, da se bili njegovi stariši takšni; toda na tihem se povsod o tem pogovarjajo; jaz sem včeraj spet slišala v Vinarjih pri Beloglavcu!“
„Katra, bodi toliko dobra, in pazi malo na mojo živino“, poprosila je zdaj Beta, „jaz moram doli v Podgorje 1 “
„Kaj pa je yendar? — Kaj moreš neki storiti? — Kaj hočeš početi?“ kričala je začudena Katra.
„Pusti me ter pazi na mojo živino“, rekla je Beta napol jezno, nato je odhitela v svoje stanovanje, oblekla boljšo obleko in zdirjala po hribu navzdol proti Podgorju, Med potom je mrmrala sama s seboj:
„Sin Laputnikovega Irga! . . . To ne sme ostati! ... Laputnikovega Irga! — Ne, bolje je Podgaj-Šekovega 'Jožeta. Hudoben Jože ni bil, le preveč nagle jeze, prenagle Jeze!“ "
Cim bolj se je bližala Beta cerkvi, tem jasneje so peli zvonovi, tem močneje so grmeli možnarji. — Beta. je napela vse moči, da se je prerila skozi nabito natlačeno množico v cerkev. Peli so.ravno k zadnjemu blagoslovu. Primicijant je vzel v roke monštran-
tisoč kron dohodkov, bo torej samo 7 K več plačal, taki, ki ima 92.000 K dohodkov, bo plačal za 730 K več. Tudi za ugodnejše situirane ni davek preobčuten. Pri dohodkih čez 100.000 K do izključno 200.000 K se zviša davek za vsakih 4.000 K in sicer za 260 K; pri dohodkih črez
200.000	K do 210.000 K znaša davek 11.680 K; pri dohodkih čez 210.000 K se viša davek za vsakih 100.000 K in sicer za 650 K.
Neko novost pa vsebuje ministrova predloga, namreč davek za samce in za poročene, ki nimajo otrok. Dotična določba se glasi: Davkoplačevalcem, h katerih gospodarstvu ne spada nobena v par. 157 določena oseba, se zviša davek za 15 proč.; davkoplačevalem, h katerih gospodarstvu ne spada več kot ena taka oseba, za 10 proč.
Ker so trgovci in industrijalci pri določitvi dohodninskega davka dostikrat varali finančno oblast, zahteva vlada, da se ji dovoli vpogled v trgovske knjige. In glavni vzrok, ki ga imajo omenjeni davkoplačevalci proti temu, je trgovska tajnost. S tem pomislekom se je pa v predlogi računalo in so dane v tem ozira garancije. Sicer pa tudi vpogled v knjige ne poda glede čistega dobička popolno jasnost. Kak knjigovodja, ki zna številke dobro grupirati, lahko napravi bilanco ravno nasprotno, kakor je pa v resnici.
Kakor se razvidi iz vladne predloge, se bo reformiralo davek delniških družb. Pri delniških družbah, ki se obrestujejo manj kot po 6 proč., se zmanjša davek, ki je dosedaj znašal brez izjeme 10 proč. Pri podjetjih, ki se pečajo z obrtno ali poljedelsko produkcijo, se namreč v prvih petih lelih njihovega obstoja zniža davek in znaša pri čistem dobičku manj kot 4% — 6%, od 4—6’/0 — 8%, in še le pri čistem dobičku 6°/0 in več — 10 '/0.
Delniške družbe, ki se rentirajo z več kot 10 procent, morajo razven omenjenega davka še plačevati sledeči dodatni davek: za 11. in 12.% — 2%, za 13. in 14.°/0 — 4%, za 15. in 16.% — 6%, za 17. in 20.% — 8’/0, za vse nadaljne višje obresti 10%.
Davek na tantijeme znaša brez ozira na druge dohodke: pri znesku do 2000 K — 2 %, pri znesku do 16000 K — 4%, pri znesku do 60.000 K 6% in pri znesku od
60.000	K naprej — 8%.
Prišlo bo še več davkov, tako davek na dedščino, avtomobile, šumeča vina, zopetno zvišanje davka na pivo, davek na žganje, posebno zadnji v svrho saniranja deželnih financ.
Parlament ima dosti dela pred sabo. Naj svojo nalogo naglo izvrši, da se napravi prostor nadalnjemu važnemu delu.
Vojska med Italijo in Turčijo.
PetTurkov pognalo v beg dve italijanski stotnij i.
Dve stotniji italijanskih vojakov ste dne 8. t. m. v Tripolisu začele prodirati proti notranjosti. Ko so Italijani prišli komaj nekaj kilometrov iz mesta ven, se je prikazala iz petih konjenikov obstoječa turška prednja straža. Ti Turki so vkljub stokratni premoči Italijanov vendar začeli streljati. Ko so Italijani zagledali sovražnika, o katerem so mislili, da ima pomoč, so se kar obrnili in začeli bežati. Nekateri so pometali kar puške v stran.
No, sčasoma se že privadijo Italijani tudi na rudeče turške fese in arabske turbane, potem že pojde bolje. — Op. ured.
co. Obraz mu je bil nekoliko razžarjen in neka sveta navdušenost mu je sijala iz oči. — Beta je nepremično zrla v njegove ljubke poteze. Ko pa je zapel s Čistim, prekinjajočim, slovesnim glasom: „Genitori. . .“, Beta ni mogla vec gledati proti oltarju; izvlekla je iz žepa bel robček ter ihtela vanj napol glasno, — Čudno prijeten je bil ta jok. —
Po dokončani službi božji je spremljala procesija belo oblečenih deklic in drugih ljudi primicijanta v župnišče. Procesiji je sledila tudi Beta. — Zjdajci ji pade kakor svinec težko na dušo njen naklep. Ko je Šla doli s hriba, bila je trdno odločena, da bo, kakor hitro bo mogoče, ljudem pojasnila, čegavih starišev sin je Lojze; zdaj se ji krči srce; zdi se ji skoro nemogoče, izvršiti svojo lastno željo. — Ali bi ji verjeli? Kakšne govorice bi morale pač nastati vsled. tega? Kaj bi le njen sin mislil o njem? Kako bi jo neki pogledali Sestanovi? — Grenki strah se je polaŠČal njene izmučene duše. — A vendar se mora zgoditi!
Gre se, rešiti čast in dobro ime njenega sina, njenega, edinega, ljubljenega otroka. Toda komu se naj najprej izda in odkrije? Mislila je na župnika, na Šestana, na gospodinjo ; a zdelo se ji je, da bi vendar najložje govorila s svojim Binom samim.
Beta se je podala v župnišče. Tu je poprosila, naj se ji dovoli, s primicijantom samim izpregovoriti par besedi; ima mu nekaj važnega povedati. Peljali so jo tedaj kar k njemu. Ta jo je sprejel z največjo prijaznostjo.
„Torej si vendar tudi bila tu doli, Beta?“ vprašal jo je ljubeznjivo. „Zelo me je žalostilo, ko sem zvedel, da
moraš ostati na Planini.-------beta, povej, ali ni bilo res
lepo?“
„Ah, seveda lepo“, odgovorila je nekako ginjena, — „todo jaz sem prišla še le h koncu.“
Nato je začela ihteti ter ni mogla nobene besede več spraviti iz sebe.
„Beta, kaj pa imaš vendar?“ vprašal je mladi gospod presenečen.
„Pusti me malo, da se odpočijem, sem preveč utnye-na!“ stokala je ženica.
Velel ji je vsesti; a ona ne neha plakati in ne more astaviti potoka solza. Gez nekqj trenutkov reče počasi:
Kolera v Tripolitaniji.
„Daily Expres“ je mnenja, da je neizogiben izbruh kolere v Tripolisu, ker se je med italijanskimi četami pojavilo že precej slučajev kolere.
Pomorske bitke.
Iz Chia8so poročajo, da ste v pondeljek dne 9. t m. italijanski križarki „Pisa“ in „Amalfi“ trčili na šest turških torpedovk, ki so skušale priti v Rudeče morje. Vnel se je kratek boj. Štiri turške torpedovke so bile potopljene, in ostali dve ste ušle.
„Vita“ in „Messaggero“ bilježita to vest, toda z največjo rezervo.
Proti Italijanom.
Neka okrožnica turškega pravosodnega ministrstva na sodne oblastnije vsebuje podrobna navodila, kako je postopati z Italijani na podlagi mednarodnega prava. Navodila veljajo do sklepa miru. Na vprašanje uprave katastra je sklenil ministrski svet, da ne smejo Italijani za časa prekinjenih odnošajev pridobivati neprimičnin.
Napad na Tripolis?
„Daily Telegraph“ poroča iz Tripolisa, da je v noči od dne 9. na 10. t. m. več tisoč Turkov napadlo mesto. Proti jutru so jih pa s pomočjo reflektorjev na vojnih la-dijah opazili; morali so se vsled silnega streljanja italijanskih čet umakniti. Vest je vzeti s precejšnjo reservo na znanje.
Proklamacija na prebivalce Tripolisa.
Admiral Faravelli je izdal na tripolitansko prebivalstvo proklamacijo, v kateri naznanja zasedenje Tripolisa ter izjavlja, da se bo povrnilo vso škodo, ki je nastala vsled obstreljavanja, da se bo odpravilo rekrutiranje, da se bode izvedlo gospodarska izboljšanja in da se bo rešpektiralo vero, posestva in žene.
Posredovalni poizkusi.
S posredovalno akcijo velesil ne bo nič in sicer vsled tega, ker je dotična nota turške vlade tako splošna, da ne more tvoriti nikake podlbge za kako diplomatično akcijo. Evropska diplomacija se more omejiti samo nato, da svetuje tako v Carigradu, kakor tudi drugim balkanskim državam, da naj trezno in previdno postopajo v sedanjem položaju.
Namere m 1 a d o t u r Š k e g a odbora!
MladoturŠki odbor se namerava preseliti v Carigrad in se konstituirati kot odbor za javni blagor. Polastiti se hoče vse oblasti in razpustiti zbornico. Prvo delo komiteja bo, da izžene vse Italijane in zapleni njih imetje.
Balkanske države.
Bolgarski ministrski predsednik je imel v ponedeljek s kraljem Ferdinandom v Bohuminu konferenco. Nato se je izjavil, da ne verjame, da bi prišlo čajo, da se je tudi v Crni gori precej izpremenilo. Z vso gotovostjo se sme s tem računati, da Crna gora ne bo ničesar podvzela, kar bi motilo položaj na Balkanu.
Položaj v Solunu, _____
Zaradi italijansko-turške vojne “nameravajo u-vesti v Solunu moratorij. Situacija na solunskem denarnem trgu je jako kritična. Pred par tedni je solunska banka s pomočjo grške banke situacijo Še rešila. Zdaj je prevzela otomanska banka sanacijo de-zaradi tripolitanske zadeve do kakih homatij, v katere bi bile zapletene tudi druge države. Bolgarija je miroljubno razpoložena in nima namena, neugodno vplivati na položaj na Balkanu* ,„Agenze Telegraphi-que roumaine“ je pooblaščena, dementirati vest, da se rumunska armada mobiliziraj. Iz Petrograda poro-
narnega trga. Veliko solunskih tvrdk stoji pred propadom, ker so jim vse banke odpovedale kredit. Kriza je neizogibna.
Izkrcanje v Tripolisu.
Iz Tripolisa se poroča, da je došlo najlaljnih 19 transportov z drugim oddelkom za v Tripolis namenjenih Čet, ki so se takoj izkrcale, Dosedaj se je izkrcalo v, Tripolisu 22,000 mož.
Položaj turških Čet,
Italijanom naklonjeni Arabci potrjujejo, da postaja položaj turških Čet, k.i so se umaknile v notranjost dežele, zmiraj bolj obupen. Število dezerterjev se zmiraj veča. Govori se v Tripolisu, da se je nadpo-veljnik Mumir-paŠa odločil, vsled popolnega pomanjr kanja vode in živil se udati.
Politični pregled.
Državni zbor.
D,unjaj, 11. oktobjna,
V današnji draginjski debati so imeli dunajski poslanci vodilna besedo, Utemeljevali so svoje predloge, ki' se nanašajo na odstranitev draginje mesa in živil.
Iz vseh izvajanj je zvenelo ostro opozicionelno mnenje. Splošno so zanimala izvajanja poslanca vit. Pantza, ki je dokazal, da se je dosti njegovih napio-vedb iz prejšnjih let uresničilo in da je morala pelo .vlada pripbznjati, da je bila govornikova kritika col-ninske politike upravičen®!.
Med drugimi je jako ostro govoril tudi krščanski socialec dr. Jerzabek, ki je pripisoval vso krivdo ina draginji židovskim oderuhom in je izjavil, da mu cvetlični kr,afs na uličnih svetilkah na ringu ne ugaja.;, bjolje bi mu ugajalo, ko bi videl na vsaki teh svetilk viseti vsaj enega takih ljudskih' židovskih pijavk.
Koncem seje je stavil poslanec dr. Korošec nujni predlog glede službenega razmerja uslužbencev v tobačnih tovarnah.
Prihodnja seja se vrši jutri z današnjim dnevnim redom.
v	*
Diunaj, 12. okt.
Ker se vršijo konference vsled uradniškega v-prašjanja, niso zamogli dogodki v zbornici vzbuditi pravega zanimanja. Nekateri govorniki so (govorili pred stenografi.
Poslanec Neunteufel je utemeljeval predlog, da se obdači taka posest, katero se je odtegnilo obdelovanju. Dosti posestev) se namreč nakupi, da se potem vporaibijo za lovišča in nič ne koristijo.
Poslanec Ryban se je pečal s pomanjkanjem stanovanj. Odgovarjal je tudi na napjad nemških radikalcev, da smo Slovenci veleizdajalci. [On ne zagovarja svojega naroda, že vsled (tega nie, ker v Avstriji pridejo samo tisti do česa, ki so bili veleizdajalci.
(Vi imenu Slovenskega kluba je govoril dne 12. t. m. v zbornici poslanec’ PovŠe, ki je izvrstne zastopal težnje kmečkega stanu. V celi draginjski debati ni imel nobdden govornik toliko poslušalcev,, kakor zastopnik slovenskega kmeta.
55 vnemo in zanimivo je dokazoval socialnim demokratom, 'da so njihovi predlogi pogubonosni za
„Lojze, preveč se sramujem.“
„Pred kom se vendar sramuješ?
„Pred teboj in pred ljudmi.“
„Pa zakaj neki, Beta?“
„Lojze, jaz sem se pregrešila nad teboj, zelo sem se pregrešila!“
„Bodi vendar pametna, Beta, kaj si vsega ne domiš-ljuješ! Ti si vendar bila z menoj zmirom tako ljnbeznjiva, mati bi ne mogla biti bolje.“
Tu se je spustila žena v glasen jok:
„Lojze, jaz sem tvoja mati!“
Mladi duhovnik stopi korak nazaj, strese se na vsem životu.
„Beta!“ zakliče glasno, „moja mati! — Je li to resnica ?“
„Prisežem pri troedinem Bogu!“ pravi žena zelo razburjena.
Ta jo oklene primicijant v svoje naročje, jo srčno objema, jo vroče poljubi na čelo in govori z milonežnim glasom:
„Moja mati, moja ljnha mati!“
Dolgo, dolgo sta molčala oba. Tudi mladi duhovnik se je moral solziti.
Konečno je povzela Beta besedo ter govorila s pritajenim glasom:
„Lojze, ali mi moreš odpustiti?“
„Mati!“
„Moj ljubi otrok! O kako prijetno mi de, da morem enkrat izpregovoriti te besede. Nisem mislila hudobno. Bilo mi je težko, grenkostno težko, naš Gospod ve — storila sem le iz ljubezni do sebe — iz čiste ljubezni do tebe — Lojze!“	i
Zopet je zavladal med njima molk; potem je pripovedovala Beta, kako se je vse to zgodilo, kako je Jože, njegov oče, postal nesrečen. Ni bil hudoben, samo prenagel je bil in preveč razburljiv.;
Slikala je svojo bedo in stisko v mesta, kako je njega, svojega sina, v najhujši sili z bolestnim in trpečim srcem zaupala tujim ljudem, kako je zamolčala njegove roditelje, da bi ga obvarovala madeža očetovega imena. Iz tega nagiba je skozi 20 let premagovala svoja srčna čustva, bilo Ji je čestokrat težko, nedopovedljivo bridko, da se mn
ni izdala kot njegova mati. Nikdar ne bi črhnila niti besedice, to svojo skrivnost bi nesla s seboj v hladni grob, ako ji ne bi hndobno govoričenje prišlo na ušesa.
H koncu svojega pripovedovanja se je pa zopet začela solziti.
Sin jo je prijel za roko ter vskliknil:
„Vi ljuba, dobra mati!“
Zrla sta si dolgo časa nemo v oči.
Tu potrka nekdo nepotrpežljivo na duri.
Primicijant veli materi, naj ostane v sobi ter gre vun. Dolgo ga ni bilo nazaj.
Beta je trepetala kot šiba na vseh udih. Bila je v mnčnih skrbeh, kaki vtis bo napravila na ljudi ta nepričakovana novost.
Nenadoma se zasliši od zunaj živahno govorjenje. In vrata se odpro, in v sobo vstopijo župnik, gospodje duhovniki, Sestanovi in mnogi gostje.
Beta si zakrije obraz. Vsi jo tolažijo in osrčujejo in ji čestitajo. Sestanka se je razjokala samega sočutja in pa radosti.
Hitro prineso Beti praznično obleko, peljejo jo slovesno v dvorano, kjer so bili zbrani gostje, ter jo posadijo na prvo in najodličnejše mesto poleg primicijanta, njenega sina.
Same razburjenosti ni mogla skoro ničesar jesti, vedno in vedno je gledala svojega sina. Ko so godci zaigrali uren, krepek marš, se je začela Beta jokati in ihteti, da je onemogla na vsem života. Morali so jo peljati vun iz dvorane. Še le na večer, ko je bila s sinom sama, se je pomirila. Sedaj še le je začntila vso svojo srečo.
čez malo dni je moral primicijant odpotovati, da je nastopil kot kaplan v neki oddaljeni žnpniji svojo prvo službo.
Takrat je bila za Beto ločitev tako nepopisno težka, da še nikdar tako. Štela je odsihmal tedne in dneve, kdaj bo jo zopet prišel obiskat njen sin.
Po osmih letih je dobil kaplan Alojz mesto samostojnega dušnega pastirja. Vzel je k sebi svojo mater; in tako so napočili sedaj mirni, blaženi dnevi za ljubeče materino srce, ki je moralo prestati toliko težkih in bridkih ist-
nago kmetijstvo. Dokazi so bili tako temeljiti, da so se socialni demokrati potiskali v kot id y, hodnike, a drugi pa skušali s krikom in ‘medklici oslabiti krepke zaušnice, katere jim je 'dajal poslanec Poviše. fTä njegov govor so kmečki zastopniki • vseh narodnosti burno pozdravljali s pritrjevanjem. Ko je govorjnik končal, sq mu od vseh strani iskreno čestitali na vspehu.
Zastopnik Slovenskega kluba je povdarjal, da ni pravilno, če se gojvori, 'dja naj ubogi jejto ‘argentinsko meso. Pravi človekoljub bi moral reči, tudi ubogi naj jedo dobro domače meso. Vsled tega se pa mora začeti akcija za povzdigo domače živinoreje.
Nato je bila draginjsba debata končana in iza--čelo se je posvetovanje glede nujnega predloga posl. Dulibiča in Jarca, tičočega se dalmatinskih’ železnic.
Konec seje ob %7. uri zvečer.
Prihodnja seja se vršli jutri ob 11. uri predpoldne,
* * m
Poslanec dr. Karl (Verstovšek je interpeli-ral finančnega ministra o zadevi prenosne pristojbine od zemljišč kupljenih po Sudmarki. Poslanec v-pra/Ša ministra: 1. Ali je ekscelenci znana očividna goljufija Südmarke na pristojbinah. 2. Kaj hoče v-kreniti, da se ne dogodijo več slični slučaji, vi katerih se oškoduje erar po Sudmarki ?
^	*
Poslanec dr. Karl Verstovšek jc vložil obširno interpelacijo na justičnega ministra radi kršenja uradne tajnosti na okrožni in okrajni sodniji v Mariboru.
*
»	m
Poslanec P i Š e k zahteva podpore posestnikom in najemnikom v mariborskem in konjiškem okraju, kateri trpe zarädi izredne suše.
m
* •
Seja načelnikov 'vseh' klubov je bila 'dne 12. t. m. jako burna. Večje stranke so se pogajale glede raznih predlogov* ki bi se naj brez prvega čitafnja odkazale raznim odsekom.
Nemške stranke in socialdemokrati <so mislili v prvi vrsti, da bi na ta način spravile lahko predloge v ojiseke, drugi predlogi manjših strank pa bi naj čakali na rešitev mogoče več let.
Ker so se večinske stranke izjavile, da ne morejo privoliti, da bi vsi predlogi prišli brez prvega čitanja v odseke, je poslanec ’dr. Korošec, ki je spočetka predlagal, da se kar vse predloge brez izjeme odkaže odsekom, izjavil 'generalni protest proti odkazanju vlafdinih predlogov! in predlogov, posameznikov. Na t a način so sedaj vsem predlogom vrata zaprta v razne odseke.
Za1 predloge slovenskih poslancev je to velikega pomena 'in dr. Koroščeva poteza bode imela veliko važnosti. Sedaj se morajo stranke za vsak predlog pogajati. Pri teh pogajanjih bodejo pa lahko spravili slovenski poslanci tudi svoje predloge v odseke brez prvega čitanja.
Streli v zbornici.
Dunajska policija se je prepričala, da Je izvršb NjeguŠ atentat iz lastnega nagiba. Poročilo, da je imel tovariša, je najbrže neresnično.
V	Sarajevu so aretirali zavarovalnega agenta DrobiČa. On je Njegušev tovariš še iz mladih let in ravno tako vnet socialni demokrat kakor on.
Graška državnozborska nadomestna volitev.
Včeraj je prišlo do sporazuma med obema nem-Ško-liberalnima volilnima odboroma, Vsled tega umakneta oba kandidata dr, Weidenhofer in dr. Gargitter svoji kandidaturi na korist prof. Franca Heide, S tem je vendar ta graški „gašperlteater“ končan.
Konference vojnega ministra.
Vojni minister Aufienberg je obiskal ministrskega predsednika in drage ministre ter predsednika magnatske In poslanske zbornice.
Finančni položaj Češke.
V	seji deželnega odbora dne 11. t. m. se je naznanilo, da rabi dežela bretpogojno 80.459.000 K. Fundirani dolgovi znašajo koncem leta 36,014.000, prirastek napram letu 1909 22,888.000 v celem toraj 58,902.000 K. Dolgovi dežele na korist države znašajo 17,957.000 K, v korist češki deželni banki 40,965.000 K.
Za delavnost ogrskega parlamenta.
V	Budimpešti so se začela kompromisna pogajanja :med večino in opozicijo. Predsednik zbornice je imel 11. t. m. ob 11. dopoldne konferenco z Justhovo stranko, 12. t. m. pa je konieriral s Kosuthovo stranko. V opozicijonalnih krogih se zatijuje, da bi se dal kompromis doseči na podlagi naslednjih točk. 1. Nadaljevanje razprave o brambni reformi se suspendira do srede decembra, zato pa opozicija ne bo motila nadaljnega dela zbornice s tehnično obstrukcijo. 2. Do decembra se obravnava državni proračun za leto
1912.	3. Vlada obljublja, da predloži še leta 1912 zakonski načrt o volilni reformi, ki mora biti perfektna do konca leta 1912. 4. Zbornica sprejme adreso na cesarja, v kateri ga prosi za uvedbo ogrskih emblemov in grbov v sknpni Armadi. 5. Vojaška reformna predloga se izpremeni v tem «mislil, da se zviša rekrutni kontingent za ogrsko domobranstvo.
Ogrsko.
V	še ji ogrskega držajvnega zbora dne 11. t. m. je poslanec Mihael Karolyi interpelirat poljedelskega ministra o mesnem vprašanju. Poljedelski minister ja odklonil vsako natančnejše pojasnilo «x avstro-ogrskib pogajanjih. — Poslanec gro! Apponyi je interpeliral ministrskega predsednika o tripolitanski vojni: ali so
netvtralne sile v smislio baškega dogpvora nastopile, tta, se prepreči' prelivanje krvi, in ,ali smatra ministrstvo za ,vnanje zadeve intervencijo fv prilog mirni rešitvi konflikta za priporočljivo. Interpfela^ja je bila izročena ministrskemu predsedniku.
• •;
V	seji ogrskega državnegaz bora dne 12. t. m. je finančni minister predložil proračun, za leto 1912 in podal obširen ekspoze. Skupni dohodki so, prorar čupani na 1,852,747.661 K, skupni izdatki pa na 11852,664.9981 K, torej prdbjitek (52,663 K.
Novi škofje v Dalmaciji.
V	nedeljo, dne 8, t. m, je bil posvečen v Rimu novi spljitski Škof dr. Anton Gjivaje., Posvečenje je izvršil papežev, državni tajnik, kardidal Merry del Va|l,
Vsled imenovanja škofa dr. Pulišiča dalmatinskim metropolitom, je izpraznjeno mesto šibeniške škofije, Sedanji posvečeni škof makarski, dr, Carič, bo imenovan šibeniškim škofom,
Portugalsko.
Pofvodom monarhistične protirevolucije v severni Portugalski! piše neki Anglež, ki že dolgo let biva v portugalski deželi, v .„iTiimes“ o ločitvi 'cerkve in države:
,„(Republikanska držaja je napravila velik političen pogrejšok, ko je ločitev cerkve od države clekre-tirala na ta način, kakoršen seftaj ‘obstoji. Po razglasitvi republike so izjavili Žfcoije, da bi pripoznali republiko kot gotovo dejstvo, seveda v slučaju, da novi režim spoštuje pravice cerkve. Namesto tega je pa vzela država cerkveno last, teptala) in poniževala je cerkev s tem, da je določila, kar je pač brez primere, pokojnine za vdove in otroke katoliških duhovnikov. V katolišfki deželi se mora tak predlog smatrati kot veliko žalitev, ker predpisuje cerkev, da se ne sme katoliški duhovnik poročiti. Portugalska duhovščina je smjatrala predlog tudi za razžaljenje in je s škofi vred protestirala! proti zakonu. Nekaj škofov so začeli preganjati in sovražnosti med 'republiko in cerkvijo se niso več nehale. Duhovščina, ki nima v Lisiaboni in Oportu skoro nikakega vpliva, je med kmečkim prebivalstvom jako vpliva. Versko v-prašanje, katerega se je držafva tako nerodno lotila, je postalo politično vprašanje in je ledino, ki zamore vzbuditi v ljudstvu sovražno mišljenje proti novi republiki.
« *
Uraidna poročila zatrjujejo, kakor smo tupi mir zadnjič kratko beležili, da je zmagal republikancev popolna. Temu nasproti pa prihajajo privatna poročila, ki odločno naglašajo, da monarhisti napredujejo. Po nekem poročilu so se v pondeljek vozili madridski' časnikarji v avtomobilih preko severnega dela Portugalske in so videli g okraju Chavez in Bragan-za razobešene (kraljeve zastave na javnih poslopjih. iTifdi se zatrjuje, da so pričeli monarhisti $ takoime-novano guerilla-vojsko in da upajo le Še na koneSno zmago.
Raznoterosti.
Cenj. naročnikom. Ker se je bil, kajkor smo že zadnjo sredo javili, motor v tiskarni nekaj pokvaril, nam je bilo nemogoče izdati današnji list v obsegu 8 strani. Prosimo, naj se to vpojšteva in nam oprosti!
Iz notarijatske službe. 'Justični minister je prestavil notarja v Radečah, dr, Konrada Stöjcklinger, v Marenberg,
Is poštne službe. Poštni asistent Adalbert Koser v Celju je prestavljen v Maribor.
C.	g. Janes Wolf kn. rad. rev. je nevarno obolel in je sedaj v mariborski bolnišnici, kjer se podvrže znova težki operaciji. Priporoča se duhovnim sobratom in vsem znancem v molitev.
Hohoijanil „Slov. Straža* vas kliče. Zopet Vas je dražba sv. Mohorja razveselila s krasnim književnim darom. Za ndnino dveh kron dobite šest lepih knjig, katere Vam bodo krajšale dolge zimske večere. Za ta dar ste gotovo dražbi zelo hvaležni. Kako pa lahko najlepše izkažete hvaležnost? Dražba sv. Mohorja sama ima svoj sedež v mesta, kjer prebivajo najbolj zagrizeni naši narodni nasprotniki, ki nam hočejo ugrabiti našo lepo zemljo in zatreti naš mili slovenski jezik. Dražba sv. Mohorja je največja slovenska trdnjava v naši, narodno najbolj ogroženi Koroški in njenem glavnem mesta Celovca. Veliko napadov je že morala prestati od strani nemških nestrpnežev in zato jo bo gotovo razveselilo, ako bo vsak Mohoijan v znak hvaležnosti, da ma za tako nizko ceno podaja vsako leto toliko duševnega kapitala in zabave, ob sprejema knjig daroval za „Slovensko Stražo* vsaj 10 vinarjev. Mohoijani! Lansko leto ste se radi odzvali naši prošnji in poslali skupno 2748 K 4 v. Srčna Vam hvala za ta lep dar. Prosimo Vas pa, da se nas tadi letos spomnite s še obilnejšim darom. „Slovensko Stražo* čaka v bodočem leta ogromnega dela, katero bo pa mogla izvršiti le, ako bo dobila za to potrebna sredstva. Armada Mohoijanov šteje nad 84.000 članov, ako bi vsak član daroval „Slovenski Straži* vsaj 10 vinarjev, bi se nebrala že lepa vsota, s katero bi bilo obmejnim Slovencem veliko pomagano. Gg. poverjeniki dražbe sv. Mohorja — prav vsi pomagajte „Slovenski Straži*, naberito pri razdelitvi knjih kar največ darov. Mohoijani! „Slov. Straža* zaupa v Vas in je prepričana, da se bode po Vaši požrtvovalnosti lani nabrani znesek vsig potrojil. Osrednje vodstvo „Slovenske Straže*.
Šolske razmere na Koroškem. Pred nekaj časom smo poročali po „Mira*, da bo imelo spravno sodišče 11. t. m. opraviti e pritožbo Slovencev, s ozirom na nčni jezik na ljudski šoli v Vogrčah pri Pliberku. Na tamošnji šoli «e
je namreč do sedaj poačevalo v spodnjih razredih slovensko, v gornjih nemško. Upravno sodišče je moralo ugoditi pravici in na podlagi § 19 določilo slovenski jezik kot nčni jezik. S tem je zadoščeno pravičnosti in upravičeni pritožbi Slovencev, seveda v veliko žalost in razočaranje naših Nemcev, ki sedaj po svojem časopisja pretakajo solze in hinavsko tarnajo, rekoč, kaj bodo sedaj nbogi slovenski otrooi začeli, ker se jih bode nčilo v materinem jezika in ne bodo aživali dobrote, da zapustijo, kakor po dragih po-nemčevalnioab, šole, ne da bi znah to ali ono. Vsa čast vrlim koroškim bratom, ki se tako krepko in nspešno branijo za pravice svojega naroda.
Pozor slovenski gostilničarji! Tik železniške postaje ob koroški železnici v bližini Maribora je na prodaj zelo dobroidoča gostilna s vsemi pritiklinami. Slovenski kapni, slovenski gostilničarji opozarjamo vas na to prodajo. Želeti bi bilo, da ostane ta gostilna v slovenskih rokah. Olej naš današnji inserat.
Darilu. Vič. g. Fr. Močnik kaplan pri Sv. Tomaža pri Ormoža je daroval za obmejne Slovence 4 zaboje nabožnih listov. Bog plati.
Siidmarkino delo. ^Grazer Volksblajt“ je začel zopet ostro kampanijo proti Sudmarki. List omenja naseljeni.Sjktega dela Südmarke v St. liju zelo čudne reči in jih podpira s številkami, toda mi jih priobčiti ne moremo, ker bi bili gotovo toženi. Biv^i vodja na-seljeniškega dela, znani i„,veleposestnik!“ Fraiss, je po občnem zboru v Celju izginil popolnoma iz površja. Naseljenišjko delo vodi sefiaj potovalni učitelj Hoyer. Lepe reči 'prihajajo na svetlo. Pri Südmarki smrdi vedno bolj!
Volitve v pridobninsko komisijo za politični o-kraj Brežice. Volitve v pridobninsko komisijo za politični okraj Brežice so se končale s popolno zmago Slovencev. V III. razredu je izvoljen kot ud dr. Ljudevit Stiker, odvetnik v Brežicah, kot njegov namestnik pa. Alojzij Schweiger, lesni trgovec v Brežicah. V 4. razredu za uda Josip Vrečko, trgovec na Bizeljskem, za namestnika pa Franc Resnik, mizarski mojster pri Sv. Lenartu. Dosedaj so imeli ta mesta Nemci v rokah.	; j
C. kr. drž. obrtna šola v Ljubljani. Šolsko leto 1911-12 se prične v ponedeljek, dne 6. novembra. Letos se otvorijo naslednji oddelki: 1. Delovodska šola mehanično-tehnične smeri za. kovinske obrtnike. Pouk traja 2 leti. II. Sola za stavbne obrtnike (zidarje, kamnoseke in tesarje) s pripravljalnim tečajem in dvema strokovnima tečajema. Vsak tečaj traja pet mesecev. S to Šolo je v zvezi 3% mesečni mojstrski kurz za zidarje, ki stoje neposredno pred skušnjo za zidarskega mojstra. III, Mojstrska šola za stavbno in pohištveno mizarstvo. Pouk traja eno leto,. IV, Sola za lesno in kamneno kiparstvo s tremi letniki. V. Specijalni kurzi za obrtnike in sicer: , Za prostoročno, geometrijsko in projekcijsko risanje, za strojeslovje in strojno risanje, za mizarski strokovni pouk in mizarsko strokovno risanje, za oskrbjnike parnih’ kotlov, parnih strojev in za vlakovodje. Pouk traja 3 do 7 mesecev. Vi. ’Javna, risarska in modelirska Šola. Pouk se vrši vsako nedeljo od 9, do 12, ure. VII. Ženska obrtna šola z oddelki za perilo, za obleko in za umetno vezenje. Vsak oddelek ima dva letnika. Poleg teh sta dva enoletna ateljeja za Šivanje oblek in u-metno vezenje. VIII. Strokovni kurzi za izobrazbo U-čiteljskega osobja na obrtnih nadaljevalnih šolah’. Sprejemni pogoji: Za oddelke L, II., III. in V.: Dovršena ljudska šola, starost vsaj 17 let in učno izpričevalo dotičnega obrta. Za oddelke IV. in VII,: Dovršena ljudska šola in starost 14 let. — Vpisnina znaša 2 K, šolnina 5 K in delavniška taksa 6 K na semester. Ubožne učence je mogoče oprostiti od plačevanja Šolnipe in delavniške takse. Vpisovanje se vrši zadnji teden pred pričetkom šole vsak dan od 9. do 12. ure, in sicer v pisarni bi.vše umetno-obrtne strokovne Šole (Stari trg 34). Za Specijalne kurze se bode dan vpisovanja pozneje naznanil. V javno risarsko in mo-delirsko šolo se vpisuje vsako nedeljo do konca Šolskega leta. Natančnejša pojasnila daje ravnateljsjvo.
Zadružni vestnik.
Glavna skupščina pododbora Zadružne Zveze v Mariboru se vrši v četrtek, dne 26, t. m. ob 10, uri dopoldne v prostorih Katoliškega delavskega društva, Floßergasse 4 v Mariboru. Dnevni red obsega poleg običajnih točk, razna, za razvoj spodnještajerskega zadružništva važna vprašanja. Razpravljalo se bo zlasti o Osamosvojitvi spodnještajerskih zadrug. Vsaka zadruga naj pošlje vsaj enega zastopnika, močnejše zadruge in zadruge blizu Maribora pa po več zastopnikov,
Pododbor Zadružne Zveze v Mariboru Šteje sedaj 107 članic več kakor Zadružna Zveza v Celju in nemška Zveza v Gradcu skupaj. N» glavni skupščini se bo podala zanimiva statistika glede Števila čiapov, stanja hranilnih vlog, posojil, naloženega denarja in iz posojil, iz katere bo razvidna velika moč članic pododbora.
Tečaji za nadzorstvo, se bodo vršili meseca novembra v Mariboru in Celju. Vse one zadruge, pri katerih ne deluje nadzorstvo, se bodo pozvale, da pošljejo Člane nadzorstva v tečaj, pokazalo se je namreč, da je začelo nadzorstvo pri vseh onih zadrugah, katere so poslale lansko leto nadzorstva v zadružni tečaj, delovati, Cas in spored tečaja se bo pravočasno javil.
V zimski sezoni se bodo priredili okrožni zadružni shodi y Križevcih, Kozjem, Hočah, Ponikvi, Laporju, St. Jurju ob juž. Žel., Gornjem Gradu, Hajdinu, Vidmu, Skalah in v Veliki Nedelji. Ce-
lo	Spodnje Štajersko je razdeljeno v 11 okrožij in v vsakem okrožju se vrši en okrožen zadružni shod. Natančen spored teh shodov se bo pravočasno javil.
Zadružni tečaj, ki bo trajal cel teden, se vrši meseca januarja 1912, in sicer se začne v ponedeljek po Sv. Treh Kraljih. Podrobnosti se bodo prijavile začetkom meseca decembra.
v
Štajersko.
Mariborske novice.
Odlikovanje. Cesar je ravnatelju tukajšnjega gimnazija gospodu Juliju Glowackyju povodom upokojitve na lastno prošnjo podelil reGi železne krone 3. vrste.
Izpred sodišča. Radi prestopka proti varnosti življenja se je morala zagovarjati pred tukajšnjim o-krožnim sodiščem 231etna Neža Krevh, posestnica v Limbušu. Ona je imela v varstvu 21etnega sinčka svoje umrle sestre. Nekoč je nosila iz domače luže vodo na njivo. Prišel je tudi dečko, pa je naenkrat izginil. Našli so ga utopljenega v luži. Luža je bila navadno pokrita z deskami, samo takrat je pozabila Krevh odprtino zopet zakriti. Obsojena je bila. na tiri dni zapora.
Maribor. Mariborska dijaška kuhinja stoji letos, kakor je poviedalo že zadnjič letno poročilo, zopet na slabem. Zaradi vročine sq letos kmetje malo pridelali, radi tega ravno kmetie, ki sicer pripeljejo radi svojih poljskih pridelkov, letos nišo darovali dijaški kuhinji skoraj nič. Stanovanja so postala dra-žjai, dijaki težje shajajo, število obedov se je moralo pa nasproti prejšnjim letom večini dijakov skrčiti. Zatorej ati usojam zopet enkrat tem potom vse svoje prijatelje in znance in spodnještajerske rojake sploh prositi, naj bi' tudi letos blagovolili kaj prispevati, da bi imeli retvni dijaki, ki dostikrat nimajo niti toplega zajutrka, niti tople večerje, vsaj vsaki dan 'svoj reden topel obed. Denarni prispevki naj se pošiljajo blagajniku dijaške kuhinje, gospodu kanoniku Jakobu Kaučiču. Mariborčani pa, ki so volje podpirati dijake bodisi z obedi, ali pa z zajutrki ali večerjami, naj blagovolijo to javiti podpisanemu in mu naznaniti svoj naslov.. — Dr. Ivan Arnejc, c. kr. gimnazijski učitelj v Mariboru.
Noto Tino Opozarjamo na inserat g. Inkreta, s katerim naznanja, da toči letošnje dr. Turnerjevo vino.
Osebna dohodnina. C. kr. okrajno glavarstvo kot davčna oblast v Mariboru objavlja sledeči razglas; C. kr. okr. glavarstvo kot davčna oblast v Mariboru naznanja, da se je izvršilo vpisovanje v tretjo volilno skupino dotičnih, ki so obvezani plačevati osebno-dohodninski davek, v svrho volitev izstopivših članov in njihovih namestnikov cenilne komisije za osebno dohodninski davek za okraj Maribor-mesto in Maribor-dežela. Dotični, ki so obvezani plačevati osebno-dohodninski davek, zamorejo od 18. oktobra skoz 8 dnij vsak dan med uradnimi urami od 8—12 predpoldne in od 2—5 popoldne v uradni sobi št. 4 in 7. Kolodvorska ulica št. 3. II. nadstropje vpogledati v volilne zapiske, v svrho pritožb proti vpisanju v posamezne volilne skupine. Dotični plačovalci osebno-dohodninskega davka, kateri v uradu niso poznati, se morajo kot taki legitimirati. Morebitne pritožbe se morajo vložiti pri mariborskem c. kr. okr. glavarstvu, ne ovirajo pa izvršitve veljavnih volitev.
Komet se je videl včeraj zvečer okoli 7. ure, in sicer je bil viden na zapadni strani. Rep je bil jako lep in obrnjen navzgor. Proti 8. uri je z? šel v solnčni smeri.
C. kr. ekr. glavarstvo v Maribora objavlja kot davčna oblast sledeči razglas: Ker se ni zadnji dan 28. sept. 1911 pri določeni volitvi dveh članov in dveh namestnikov pridobninske komisije III. razreda za okraj Maribor, oddalo treh glasovnic, kar se najmanj zahteva, se morajo razpisati nove volitve. Te se bodo vršile dne 23. okt. 1911 pri c. kr. okr. glavarstvu v Mariboru in sicer v davčnem oddelka od 8. do 12. predpoldan. Voliti je treba 1 člana in 1 namestnika z iunkeijsko dobo do konca leta 1913 in 1 člana in 1 namestnika z funkcijsko dobo do
1.	1915.
Celjske novice.
Celje. Pri volitvi članov in namestnikov v pridobninsko komisijo za III. razred pridobninskega okraja Celje dežela sta bila izvoljena kot člana gg. Ferdinand Golograne, zidarski mojster, Gaberje in Alojz Juvančič, gostilničar, Zi-danimost, kot namestnika gg. Alojz Kranjc, e. kr. notar, Šmarje pri Jelšah in Maks Turnšek, gostilničar v Žlabrn in za IV. razred kot člana: gg. Frane Cukala, trgovec, Go-milsko in Alojz Šribar, gostilničar, Doberštejavas, ter kot namestniki gg. Martin Šuster, pek, Mozirje, Nikolaj Pintarič, krojač, Trbovlje in Josip Cizel, trgovec, Polzela.
Katoliško podporno društvo v Celja, ki vzdržaje osemrszredno zasebno dekliško šolo v Celju in gospodinjsko šolo v Teharjih, ima v nedeljo 15. t. m. ob 8. uri zjutraj v opatiji svoj redni občni zbor. K obilni udeležbi vabi uljudno vse nde in prijatelje društva	Odbor.
Za zgradbo novega gimnazijskega poslopja v Celju je določen v letošnjem proračunu znesek 150.000 K. Zidati ga začno prihodnjo pomlad.
Ptujske novice,
Ptuj. Naši vinogradniki so res reveži. Ce jim toča pobije, nimajo od vinogradov drugega, kot delo in velike davke. A letos, ko le še večina vinogradov ostalo nepoškodovanih in je kapljica izredno 'dobra, pa pritiskajo zopet vinski prekupci ubogega; kmeta. Ta rabi nujno denar, ko drugih pridelkov ni ime! na
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
prodaj, pa prodaja za ničevo 'ceno letošnji sladki in dobri mošt. „,,'Štajerc“, ki vedno piše: Ljubi kmet, in dragi kmet, nima v svojih' umazanih predalih prostora,'da bi opozoril haloške in slovenjegoriške vinorej-c.e na „delo“ vinskih' prekupcev. „Štajerc“ se pač redi in živi od posdlinemških ptujskih trgovcev, gostilničarjev in prekupcev, zatorej pa je JStajerc“' glede vinske kupčije tih kot miš.
Ljutomerske novice.
Ljatomer. V nedeljo je obhajalo Bralno društvo v Cezanjevcih 20-letnieo obstanka z zanimivim vsporedom. Slavlje so otvorili vrli Križevski tamburaši pod vodstvom mladeniča Al. Dnnaja, kateri so nekaj prav mičnih skladb prav sigurno udarjali. Za tem je nastopil novo ustanovljeni moški zbor pod spretnim vodstvom cezanjevskega učitelja g. Velnarja, kateri je zapel prav lepo nekaj pesmi. Čudili smo se čistosti glasov, pa tudi prednašali so pevci lepo. Le vrlo naprej! V slavnostnem govoru nam je podal predsednik č. g. Toplak zanimivo sliko o razvoju društva. Spomnil se je pri tem tudi hvaležno vseh rodoljubov-nsta-noviteljev kakor preč. g. Bohanca, sedaj dekana v Šmarji, g. notarja Šlambergerja, sedaj v Kranju, nepozabnega buditelja pok. učitelja Freuensfelda, pok. slavnega pevovodje in nadučitelja g. Horvata, podpornikov zlasti preč. g. dr. Feuša, profesorja bogoslovja v Mariboru, pok. vIč. gospoda Brgleza, župnika v Tinjah, g. dr. Rosina, odvetnika v Maribora, ter delavnih odbornikov, g. nadučitelja Sehneiderja in njegove soproge, učitelja g. Zaeherla, kateri je bil ves čss njegovega bivanja v Cezanjevcih duša v društvu, končno še mnogoletnega predsednik» g. Vinca Kosija ter delavnega g. Fr. Dunaja i. dr. Iz zanimivega govora se je posnelo, da društvo v 20 letih ni spalo, temveč neumorno izvrševalo svoje izobraževalno delo. Želimo sl. društva še mnogo uspehov. Konečno še so nas presenetili diletanti z uprizoritvijo dveh iger „Bratranec“ in „Ne kliči vraga.“ Igralci in igralke so re3 izborno rešili svojo nalogo ter so izvabili dokaj smeha, za kar se je občinstvo navdušeno odzvalo s ploskanjem. Vsem, ki so kaj pripomogli k slavju iskrena zahvala, tudi gostom iz Svetinj, Male Nedelje, Križevec in Ljutomera. Na svidenje pri 251etnici!
Ljutomerska okolica. Viničarju Fekonji pri g. dr. Vardu je zgorel 41etni otrok. V odsotnosti starišev je prL šel do nžigalie ter užgal pohištvo, s katerim je tudi on zgorel.
Radomerščak pri Ljutomera. Ta teden je v naših goricah veselo, ker se vršijo bratve. Kapljica bode izborna, zato se naj vinski kupci požnrijo. Cena moštu je od 50 do 60 vin.
Trboveljske novice.
Jaka in France se zopet snideta. France: „Kaj pa bodeš danes kaj povedal?“ Jaka: „Ali si že slišal, da je prišlo 4. t. m. iz Pruskega več rudarjev, katere je Birmovc pripeljal? Veš, to so namreč večinoma taki, kateri so že delali v Trbovljah, pa so bili tako abotni, da so šli pred nekaj leti na Prusko kruha iskat, ko ga imamo v domačem kraju dovolj “ Jaka: „Jaz sem pa celo slišal, da so tudi taki prišli nazaj, ki so bili pred leti od dela odpuščeni in so šli na Prasko.“ France: „Imaš prav Jaka! Tudi sem slišal govoriti, da je prišel nazaj tisti Pogačer, ki je enkrat hudo žalil naš verski čut in se norčeval iz Boga.“ Jaka: „No, to morajo biti pač čudni ljudje in mislim, da jih bo črez nekaj časa tudi ravnatelj sit, ako so že nekdaj bili tukaj, a so bili od dela odpuščeni. Pregovor pravi: Za silo vrag še muhe žre.“ „Imaš prav Jaka, pa ta ravnatelj bolj Nemce ljubi kakor pa Slovence. Ako bi se dal ti Jaka zapisati v nemški šnlverein, potem bi bil g. ravnatelj tvoj naj večji prijatelj. Zato je tudi dobil delavce iz Pruskega, kar ga bode tudi veljalo veliko več. Pa srečno France, bova pa še drngokrat kaj pokramljala.
Iz SOC. dem. tabora. Kakor smo izvedeli od zanesljive strani, bodo naši rndečkarji tudi ustanovili telovadno društvo. Sklenile so te brihtne glavice, da ne bodo imeli radečih srajc kakor Orli in Sokoli, ampak pripravni odbor se je bojda odločil, naj bi imeli rudeče hlače, rumeno srajco, črno suknjo in širok klobuk z rudečim peresom. Imenovali se bodo rudeči krokarji, ki bodo ob pondeljkih krokali okoli Delavskega doma. Takih krokarjev se je neki dalo zapisati nad sto. To je najnovejše poročilo iz Trbovelj.
Drugi kraji.
Studenci pri Maribora. Kakor smo zadnjič na kratko poročali, je umrl dne 6. t. m. občeznani in jako priljubljeni posestnik g. Karol Zorec, bivši dolgoletni župan in zadnji čas tudi odbornik našega kat.-slov. izobr. društva. Pokojni je bil eden tistih, žalibog zelo redkih posestnikov v naši vasi, ki spoštujejo vero in jezik svojih očetov. V svojo veliko žalost namreč opažamo nad vse žalostno, a resnično dejstvo, da celo ljudje, ki tako neusmiljeno lomijo svojo blaženo nemščino, smatrajo isto kot nekaj vzvišenega nad rodnimi glasovi, ter celo v dejanju kažejo svojo brezdomovinsko sree To smo povedali mimogrede, ker smo čutili nujno potrebo. — Rajni je bil Slovenec, trden in odločen — pa izgubili smo ga«, Da je bil vsestransko priljubljen, je pokazala ogromna množica, ki ga je spremila k zadnjemu počitku. Za zastavo našega izobraževalnega društva je šlo častno število Slovencev, kar je gotove ljudi kaj neprijetno dimilo. N. p. v m.
Št. Ilj T SlOT. gor. Opozarjamo domačine, sosede in Mariboržane na veselico Bralnega društva v nedeljo 22. okt. v Slov. Domu. Igra se „Krivoprisežnik“. Po igri v prostorih Celcerjeve gostilne večja ljudska veselica s petjem, godbo iu šaljivo vinsko trgatvijo ter dragimi prijetnimi zabavami. Rojaki, prihitite k nam na mejo!
St. Ilj T SlOT. gor. Due 10. okt. zvečer je pripeljal tukajšnji posestnik Fr. Fincher 3 polovnjake mošta iz svo-
Odgovorni urednik: Lar. Kemperle.
jega vinograda v Vajgnu na dom. Močno zadelano posodo je pustil na vozu čez noč. V jutru je našel Flucher sode razbite, iz njih pa je izginil tudi sladki mošt. Škode ima posestnik krog 600 K.
CirkOTce. Pogorela sta dva kmeta v Starešinjcah.
Na mladeniški shod t Brežice pridite zavedni mladeniči celega okraja. Na tem sbodn se naj položi temelj mladeniški organizaciji v Posavju.
Žalec. V pondeljek je blagoslovil mil. g. opat Fr. Ogradi novo šolo v Žalcu v navzočnosti g. nam. svetovalca, okrajn. glavarja Müller-ja, g. okrajn. šolskega nadzornika Supanek-a, obč. odbora žalskega, kr. š. sveta in mnogoštevilnega občinstva.
Žalec. Izobraž. društvo priredi v nedeljo 15. okt. ob y,4. uri gledališko predstavo v prostorih g. Fr. Nidor-fer-ja na Vrbjih. Na sporedu je tudi govor in petje moškega zbora. Igra se „Vedeževalka“. Cisti dobiček je^na-menjen za društveno knjižnico.
Središče. Bratom središkega Orla se tem potom naznanja, da imajo v nedeljo, dne 15. t. m. po večernicah telovadbo. Pride brat načelnik mariborskega Orla. Bratje pridite mnogoštevilno!
Polzela. Jablane v cvetu so tačas pred našim kolodvorom.
Brežice. Pričakujemo, da bo vsakdo, ki pozna v svoji bližini kakega omahljivca, storil kar mu mogoče, da ne bodo zopet nespametni slovenski stariši svojih otrok! silili v nemško šolo. iTam zabijejo otroci cela leta le zato, da se navadijo takšne nemščine, da se potem Nemci sami iz njih 'se norčujejo; v vseh' drugih šolskih predmetih pa zaostanejo ter zadržujejo Še nemške otroke in so v nadlego učiteljstvu. Tem bolj neumno je tako ravnanje, ker se ravno na brežiški slovenski šoli >— pravzaprav je utr akustična — v veliki meri uči nemščina,, tako da se je otroci lahko do dobra nauče, pa še v vseh ostalih predmetih z lahkoto napredujejo, ker je materinščina za podlago.
Šmarje, pri Jelšah. Zgodovinsko znamenite, v
18.	stoletju sezidane kapele ob potu iz Šmarja k Sv. Roku so bile letos po skrbi sedanjega g. dekana Šmarskega in drugih ljubiteljev cerkvene umetnosti z vsemi kipi in podobami vred zunaj in znotraj popolnoma prenovljene, in sicer v sporazumljenju s c. kr. centralno komisijo za umetniške spomenike na Dunaju.. Da bi prenovljene kapele blagoslovili, so dospeli v soboto, dne 7. oktobra t. 1. popoldne prevzvišeni g. knezoškof v Šmarje. S posebno radostjo so jih Šmarčani sprejeli nad vse slovesno. [Dne 8. t m. so prevzvišeni ob 8. uri zjutraj služili v farni cerkvi sveto mašo ter blagoslovili Štirinajstere križe, katere so dali sami napraviti v Mariboru, in kateri so potrebni, da se pri pobožnosti križevega pota zarobijo odpustki. Ob /410, uri se je začela pomikati med molitvijo sv. rožnega venca nepregledno dolga procesija po strmini proti Sv. Roku. Med potom so prem. vladika blagoslovili vse kipe in slike prenovljenih kapelic ter so pri vsaki med molitvijo sv. križevega pota položili na primeren prostor enega izmed štirinajsterih križev, katere so nosili mladeniči. Ob VA. uri popoldne je dospela procesija v cerkev sv. Roka, ki je tudi zunaj vsa prenovljena, Tu je bil še blagoslovljen kip sv. Roka nad glavnimi vrati in kip Matere božje s 24 angeljei na stranskem oltarju Imena Marijinega. Od /41. do 542. ure je bila pridiga prevzvišenesa nad-p astir ja, ki je segla vsem globioko v srce. Ta dan nam ostane v trajnem spominu.
Književnost in umetnost.
Voditelj v bogoslovnih vedah. Četrti zvezek XIV. letnika prinaša te-le razprave: Dr. G. Rant, biblična in babilonska kozmogonija. Pisatelj primerja svetopisemsko poročilo o stvarjenju sveta z babilonskim eposom, ki pripoveduje o boju Marduka z boginjo Tja-mat, o tvorbi sveta itd. Na podlagi tega primerjanja zaključuje: Obojno poročilo se ne razlikuje samo po idejah, temveč tudi po obliki, in zato je odvisnost bibličnega poročila, od babilonskega, popolnoma izključena. Značilni moment izraelske religije je etični mini-leizem, po katerem se religija starega zakona, bistveno razlikuje od religij vseh ostalih narodov tedanjih stoletij. — Dr. J, Leskovar, drža,vno varstvo vere in njenih obredov. G. odvetnik dr. Leskovar razlaga pregledno in jasno splošna načela temeljnega državnega zakona, določbe kazenskega zakonika in politične predpise. — M. Štrakl, Cerkveno življenje v bovbrii delu sedanje lavantinske škofije v letih 1828 do 1848. V teh črticah, sestavljenih po pismih, ki so jih pisali slovenski duhovniki onega dela. sekovske škofije, kateri se je pri novi omejitvi priklopil lavantinski, se poročajo dejstva, ki so pred vsem vaižna za krajevno in škofijsko zgodovino; vsebujejo pa te Črtice tudi mnogo gradiva za versko in kulturno zgodovino Slovencev v onih krajih, — Dr, A. Stegenšek, Naši Marijini stebri (z dvema slikama v tekstu in 3 tablicami). — V II. delu z naslovom „Iz duhovnega pastirstva“ nadaljuje prof. I, Markošek poročilo o zbirkah podob za katehetični pouk,. Opozarjamo tudi na razpravico kateheta M, Petelinšeka: „Kako je ravnati katehetu, ako starši- ne puste otrok _k verskim vajam.“- — Cerkveni pregled podaja poročilo o V. lavantinski sinodi, o V. hrv.-slov. katehetskem tečaju (poroča katehet V. Cajnko iz Varaždina) in_ o III, vele-hradskem shodu (poroča prof, 'dr, F. Grivec v Ljubljani), — Zadnji oddelek obsega 23 ocen in slovstvenih poročil.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Enonastropna
Koroška cesta s
BAI flk|| na vratu in na bill pijačah ter astmatiki, ki menite, da je vaša bo-
LEKAR
NARJA
A. THIER,E,Y'A BALSAM
lezen neozdravljiva, obrnite se na tvrdko L, Welffsky v Berolinu N., Weis8enbnrgerstr. 79.—Tisoč priznanj je porok velike zdravilue moči. Brošnrice na zahtevo zastonj 1
HS!IPitl©fU» Koroška cesta se proda. Naslov se izve v upravništvu.
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
f* Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih. pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry a
samo pristno
centifolijsko mazilo
I JSUjš-l je zanesljivo in nagotoveišega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-iih. tvorih, odstraniuie vse tuie snovi
y;j_ se poceni proda v Ma-rVISCi riboru, Kernstockgasse št. 6. Več se izve pri upravništvu.
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. M na obroke! Hlusfr, sanlit zastoj 8ranof<m ssi 29 do 200 SC. Niklasta remont.-ura	K	8'50
Pristna srebrna ura	H	T—
Original omega ura	„	18"-—
Kuhinjska ura	:3	d*—
Budiljka, nikksta	l5	8’—-
Poročni prstani	,,	2,—
Srebrne verižic	a	S’—
— Večletna jamstvi —
Nasi. Diatinger
ÄJÄ!
Ll&srf is Frsgrsda
jih, tvorih, odstranjuje vse tuje iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 360 K.
vagone, voze (mostne), centimalne, ikalove, decimalne, za živino, tabUcove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kaldb,
tovarna za vage,
Brno, Menice Moravsko.
80 slovanska obrt.
tea Seafei-SÜafflclraag.
Naroči se: Lekarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
Veletrgovina s papirjem.
Goričar & Leskovšek Zvezna trgovina
Na drobno!
urar in očalar ±47 laribor, eoapaaka silos 26. Ispajesa zlatnino Is srebre. ’3$$
Molitvenike, rožne vence, podobice, križe različnih vrst, svetinj iz aluminijuma itd. itd. priporoča Tiskarna sv. Cirila v Maribora ob Dr.
Graška ulica štev. 7
Celje, ^®t©wška ulica štev. 2
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin.
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade.
I lj>ana? 86 tak°i sprej■
WvvillCW me v manufakturni trgovini M. E. Šepec, Mari-
E^iiui Maj® nairiMlniR stekiarsfe*- trgovin«
448 sam	i» mm šrmhm®
Franc Strupi i Celje
Graška gest«
pnpmm&i m tupavih- cmah sv*s® bogat® s&teg* steklem» t»
svetilk,' ®gl©dal, wmkMrmimik šip' im okvirjev «a podobe.
wmmh «tok^^psklh	®®#kwmh m «tavbmSa.
**$£* ******	I»	«p**®*®#*«««
Prevzamem vsa dela
M dekeraeijske, slikarske in ^ pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižJHi cenah
HU Sokrive t Celju
jk. Gospodska ulica S. ^

Vosek, med v satovju, želod, sohe gobe, divji in pravi kostanj, vi d skl kamen, suhe češplje, suhe hruške,
orehe
sploh vse deželne pridelke kupi
Anton Kolenc \ Celju,
vsako množino. Kdor kaj ima, naj ponudi.
PMše za pohištvo iz mbarvnep mapmopja. :: Velika zaloga izpfoBljBnili nagfM spamenikea. :: Hajnižje cene. :: Rulantni t=s 5=5 plačilni papji. :: Naročila se izvršujejo točno. s=s s* Ceniki in stroškovni proračuni brezplačno.
Brzojavke: Kamnoseška družba :: Celje.
Mnogo denarja
prihrani, kdor si nabavi sukno in modno blago od tvrdke
Nilica Tomec,
tovarna sukna. HumpolfiC, Češko.
Vzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno na ogled.
BC* Solidni zastopniki *e spremaj©.

uraduje
vsak torsk in petek depeldne. Prošnje «e sprejemajo in pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemši pravnike, dopoldne od 8. do ld. ter od S. do 6. ure popoldne. Z» vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno-hranilnične položnice, žtev. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojav« zadostuje naslov: Ljudska posojilnica Celje.
TJUDSKA TTRANILN1CA ejgh, m POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga 'v\ z neomejeno zavezo
▼ lastni hiši (Motel „Pri belem volu1/) v Celja* Graška cesta št* 9, I. nadstropje
obrestuje
hranilne vjege po 4Vs0/o brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi ge obregtovajge prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepa vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga.
posojuje
na zsntipöa po 5% do Sty,% z amortizacijo ali brez zastavo vrednostnih listin in »a osedmi kredit ped pogoji. Koovertuje vtatfižese dsJgove pri drqgft tv.tcijtya svojim Članom njih tmjatve. Prošnto m
vknjižbo defat breztežno, stwmka plača le koleke.
am
I
sms/mm
posojilnica v Brežicah razpisuje službo
tajnika.
Plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo Posojilnici v Brežicah do 1. novembra t. L
Urarski učenec
se pod jako ugodnimi pogoji sprejme pri M. Ilger ju v Mariboru.
posojilnica v Brežicah išče
gostilničarja
za hotel »Grič«. Pogoji po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo Posojilnici v Brežicah do 1. novembra t. 1.
ooooooooooooo
Dobroidoca gostilna CfhlQlof
lezniške postaje, eno uro od Maribora se z vsemi pri-	BBS uB	B
kruh
tik železniške postaje, eno uro od Maribora se z vsemi pritiklinami in gostilniško opravo takoj pröda. Hiša in gospodarsko poslopje je vse zidano, v najboljšem stana; hiša obstoji iz 6 sob, prostorna kuhinja, 2 kleti in vseh dragih potrebnih prostorov. Pri hiši je kr? sen senčni vrt za 3C0 ljudi. Gostilno radi obiskujejo posebno izletniki. Posestvo meri 3 orale najlepše zemlje: travnik, njiva, sadonosnik in brajde. Cena 24000 K. Naslov pove npravništvo. 1073
Dr. Turnerjevo
letošnje vino
toči samo gostilna Inkret v Karčovini pn Mariboru na Lajtersperški cesti. Dobi se izboren muškatelec, burgundec in mozler. Mrzla kuhinja.
Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki Ferdinand Rogač
Maribor, Fabriksgasse št. 11
priporoča svojo mnogovrstno zalogo cementnih Cevi, stopnic, korit, kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: kamnatih cevi, motla-kerske plošče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najnižjih cenah.
redilen, lahko prebavljiv, okusen, ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje
pekarna Berner
Koroška cesta, filialka v Tegetthoffovi ulici.
®®®©©©
Slovenci pozor!
Tehtnice (vage) za mošt, vino, žganje, mleko i. t. d. prave klosterneu-burške v velikem izboru. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-mam sedaj posebno veliko izbiro.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
pranio Bureš Maribor
Tegethofova cesta št. 39.
Veletrgovina s špecerijo in 479
z deželnimi pridelki
IH. Sabuhošeb
krojaški mojster v Celju
priporoča svoj =
modni salon za gospode,
ki se nahaja v nasi pasijilsižni hiši na Ringu
oJ
M
£
'Ü
'Z
o
o
Ne pozabite
Volno, sukno (štofe), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koce, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini
M. E. Sepec,
Maribor.
Grajski trg.*5
1036a
Burgplatz.
(D
M
01
1
O
3
tail
ju
O
Anton Kolene: Celje
GlaYna zaloga: Graška cesta22 Podružnica: Narodni dom,
Prazen Je Izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem ozira bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. g. trgovcev in prosim za mnogobrojan obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom.
Veiečastitim gospodom'duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi drage vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve.
Knpnjem tudi deželne in dinge pridelke, kakor oves, rž, pšenico, divji kostanj, želod, suhe gobe, med v satovju, fižol, seno, orehe, krompir, malisno štupo, smrekove storže, vsakovrstno sadje, sveže in suho, vinski kamen, itd. itd. sploh vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah, nadalje knpnjem vsakovrstne vreče, ter petrolejske in oljnate sode.
Imam tudi v zalogi riževo moko in otrobe^ za krmilo živine v ceni ;od 9 do 15 Kron lOO^kg pri odjemu celega vagona ter „Lukulus“ za pitanje, svinj.

liica?
.. >,,..	\ v* Vi
rifistrevana zadruga z neomejeno zaveze
Stolna ulica it 6 (med glavnim trgom in stolne cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-7 dne po 4®/0, proti 3 mesečni odpovedi po 4*/v Obresti s« pripisujejo b kapitalu 1 januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrekovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice aa razpolage (Šok konto 97 078). Rentni davek plača posojilnica----
posojila so dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4*/*®/,, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 57i*/a *■ osebni kredit po 6°/,. Nadalje izposojuje aa zastave vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zarodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar no preseglo 7 kron. — Prošnjo za vktyiibe dela
plača le kolek«.
Uradne uro
so vsako sredo in četrtek od 9. do 11. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvmssfi praznike. — V uradnih arah se sprojena in izplačuj« de
pojasnila so dajejo
in pnine sprejemne vsak delavnik oi dopoldne in «d S.—*.
an,?«®«**»»
iganiama v Celju
priporočil stroja doma žgano slinska, trapim, »inska žganje, brinjevec kakor tudi
štajerski I konjak „ !