Stran 12           ^^A^^ELC^?_______     Leto 29
Francka Zupančič:
Naravoslovje v sobi.
igpt aravoslovjc že poznate. Marsikateri izmed vas sjs^? ima v izpričevalu zaznamovan napredek v njem s »prav dobro«. V šoli ste torej že videli razne poiz-kuse in čuli ste tudi o mnogih prirodnih zakonih. Toda, kadar ste doma v topli sobi ali v kuhinji pri maleri, tcdaj se vrše tudi okrog vas vsakovrstni dogodljaji, ki jih sicer vidite, a jih Čisto nc razumetc 10 jih tudi nič ne preizkujete.
Kolika zmeda nastane — na primer — v kuhinji, če skipi toli drago mleko! Zakaj skipi? Toplota raztegne vsa telesa, In mleko je — no, kakšno telo? — — »Kapljevina« — pravite. In ker se je raztegnilo vsled toplote, zato je  skipelo.
Obroček na štedilniku ic postal naenkrat pre-velik, ker se je tudi raztegnil vsled toplotc.
Vratca pri peci imajo Icsen ročaj, sicer bi se ubogi prsti premnogokrat opekli. Zakaj? Ker je lcs slab prevodnik toplotc, in ker žclezo, ki se naglo segreje, le počasi prevaja toploto po lesenem držaju, Lopatice, burkle, likalnik imajo vsi lesene roče.
V sobi zakurijo mati peč. A topiote ni kar nič po^nati, kar nič čutiti. Zakaj ne? Mati so pozabili odpreti v sobi okno in jo prezračiti, da bi prišel z zrakom v sobno peč kisik. Slabemu zraku prejš-njega dne manjka namreč kisik. Tega smo vdihali, in zato se ogenj »kuja«, Vsak ogenj rabi neobhodno kisika, da gori, ker kisik pospešuje gorenje.
Vzemimo konček svece. Pritrdimo jo na kos lepenke  in  prižgimo.   PlamenČek  bo  zaplapolal  ve-
Leto 29                  ANGELČEK                  Stran 13
selo.   ln   zdaj vzemimo pollitersko steklenico.   Kaj |e v njej? Jurček pravi: »Prazna je.« — Ali je res?
—  Nc!  Z  zrakom  je  napolnjena.   Ali  pa  zraka  ne vidimo?  Ne, ker jc v tako majhnem prostoru zrak neviden. Vsak zrak pa scstoji iz kisika in dušika. — Poveznimo zdaj steklenico čcz plamen. Gori Še kratek čas dalje, a ne dolgo. Polagoma se porabi ves kisik iz zraka, in preostali dusik pogasi naposled plamen.
—  Prezračimo  torej  vedno  sobe,  predcn  zakurimo peč!  Nele  ogenj  rabi kisika, arapak  tudi ljudem je za dihanje neobhodno potreben.
Minka je polila včeraj kozarec vode po tleh. Potem je pa zbežala, ker se je bala matere. Danes je pa luža izginila s tal. Ali so jo mar pritlikavci izpili čez noč? Ne! Tu se je uveljavil prirodni zakon. Kapljevine izklape, to se pravi: izpremene sev vodnc hlape (sopare), Čim večjc je površje, tem hi-trcje izhlapč.
Danes je bil zunaj dcž. Čisto premočeni ste prišli domov, in skrbna raati sušč pri peči vaša obla-čilca. Zakaj li? Obleka se suši tem hitreje na toplem, ker tudi toplota pospešuje hlapenje. Le tudi raz-grnite jo!
Doma je »žehta*. Vsepolno je dela. Vreme pa ugodno: solncc sije toplo. Treba bo hiteti, da se na zraku izobešeno pcrilo posuši. Malce pa vcje veter. Tudi veter pospešuje hlapenje — odnaša namreč mokrino raz perilo.
Ostanimo še malce v sobi, Na peči imate po-sodo z vodo. Zakaj H? Da ostanc zrak bolj moker, ker suh zrak je škodljiv. Boli v njem glava.
Za danes naj vam bo dovolj teh par žličk mo-drosti iz naravoslovja. Iščite prilično še sami takih pojavov, saj pod domačo streho ne manjka naravo-slovnih dokazov.