Zastavica v podobah. Priobčil Fr. Rojec. Rešitev in imena rešilcev priobčimo v prihodnji številki. D D — = 0 D Rešitev besedne uganke v četrti številki. Dež. Prav so jo rešili: Tončka Hajnšek, učcnka IV. razreda II. oddelka Ijudske šole v Zi-biki; Srečko Kosovel, učencc II. razreda VI. oddelka v Tomaju pri Scžani; Mirko Lovrec in Lev Berlic, gimn. učenca v Mariboru; Marija Ganglova, učenka III. razreda v Idriji; Hro-vatin Irena in Mercina Danica, učenki v Vipavi; Aleksander Ličan in Franc Valenčič, dijaki v Gorici; Tilka in Božcna Jelenec v Kandiji; Milica, Vladko in Slavko Valenčič v Trnovem na Notranjskem; Gojmir Jelenc, učenec IV. razr. na c. kr, vadnici v Ljubljani; Dušan Pirc, —** 117 .«— učenec IV. raz. v Kranju; Vladimir Kajzeij, učenec III. razr. na c. kr. vadnici v Ljubljani; Živko Šumer, učenec IV. razr. v Škofji Loki; Mirko Gobec, učenec IV. razr., in Cvetko Gobec, učenec III. b razr. — okoliška šola — v Celju; Stanko Skok, učenec III. razr. v Domžalah; Milica Kranjc, učenka III. razr. mešč. šole v Mariboru; Vladko Porekar, gojenec c. kr. učiteljišča v Mariboru; Angelica Porekar, gojenka učiteljišča pri šolskih sestrah v Mariboru; Ciril Porekar, dijak II. giron. razr. v Mariboru; Viktor Porekar, dijak I. gimn. razr. v Mariboru; Anton Šef, Matevž Stebih, Matija Zorjan, učenci na Humu pri Ormožu; Vlasta Rudež, Grad Tolsti vrh; Anton Brumen, Janez Prelog, Lojzek Križan, Tomaž Kustrc, Jakob Osterc, Ludovik in Marko Slavič, učenci VI. razr. pri Sv. Križu na Murskem polju. ¦—¦ ¦ i—i Jasen odgovor. premoga. Na Angleškem jc kopalo premog Friderik Veliki, kralj pruski, je iz na- ?33-000 moi> T.^- državah 594-°0(?' v Nem- gajivosti vprašal svojega generala Zarembo, CIJ' 543'°0°- Na *«ncoskem je bilo v pre- kako se pravzaprav s celim imenom kiiče. mogovmkih samo 171 000 ddavcev, v mali General je odgovoril: ,,Zaremba Rotokata- ^lg.j. pa 138 000, v Avstnji 119.000, v In- curak." - ,,Tako se še sama hudoba ne dlJ>. skoraJ .93-000- Omenjenega leta so na kliče!" je zavpil Friderik. - ,,Saj ta tudi ni vseJ *<™ty '*°Pal1. 886 "" 'Jard tonelat Pre" iz moje rodovine," je pristavil general hladno. ™°ga. kl 3e bl1 vreden okol° 6000 ™lijonov Metuzalem. Napoleonov grob. Mituzalem jc živel, kakor priča knjiga Raziskovalec in zgodovinarNapoleonove Genesis, 969 let, to je 354.169 dni. Ako je dobc, Frederic Masson, je imel na vseuči- jedel trikrat na dan, je pojedel 1,062.508 lišču v Parizu predavanjc, v katerem je po- jedi. Metuzalem se je oženii, ko je bil star vedal, da si je Napoleon, veliki francozki 185 let; njegova nevesta je bila stara okolo cesar, sam izbral mesto, na katerem naj ga I 100 let. Predstavljajmo si iz sedanje dobe pokopljejo, kar doslej ni bilo znano. Bilo je lOOletnega moža in lOOletno ženo! Metu- začetkom njegovega pregnanstva na otoku zalcm je bil s svojimi 185 leti črst mož v Sv. Helene. Napoleon je posetil grofa Ber- najlepši dobi življenja, mladenič. Ako bi se tranda v hiši, od katere je bil krasen raz- bil rodil Metuzalem n. pr. pred 500 leti, bi gled z vrha v dolino in na morje. Dolina bil sedaj jak in čvrst mož, kakor je po naše mu je tako prijala, da je šel z Bertrandom človek v starosti 35-40 Iet. Metuzalem je bil dol; ustavil se je pri starih vrbah ob kras- iz rodovine, katere člani so dosegli skoro nem studenčku. Otožnost in osamelost tega vsi visoko starost: Set 912, Enoh 905, Mala- mesta je tako vplivala na velikega moža, da hakel 895 let itd. Metuzalem je živel 4000 je ostal dlje časa zamišljen na tem mestu. let pred Kristusom. Ko so se vračali, je rekel Napoleon: ,,Ber- . trand, ko ostane moje telo v rokah mojih Kako živi ruski car. nasprotnikov in ne bo smelo biti prepeljano Ruski car je jako delaven človek. 12 ur na Francosko, naj počiva v tej dolini!" na dan dela, in njegovih 10 tainikov, ki mu , poraagajo dnevno pri delu, ima mnogo opra- Dvet.soč let staro mesto. vila. Car spi 7 ur. Ob 9. uri zjutraj zajtrkuje, Dvetisoč let staro mesto so odkrili na ne- potetn čita liste in došle brzojavke in si za- kem griču nad reko Urnbamba v Peruju v pisuje poročila, ki mu jih prinašajo posebni Južni Ameriki. Vzrok, da so raesto šele sedaj kurirji od guvernerjev posameznih okrožij. odkrili, je bil ta, da sta bila vsa okolica in Ob 11. se začno avdience ministrov in vi- ves grič prerastena z gostim gozdom, ki je sokih funkcionarjev, ki trajajo pozno po- skrival poslopja. Sedaj so ta gozd posekali poldne. Casih car kar med pogovori kosi, in odkrili mesto. Mesto je bilo sezidano pred časih, pri izrednih poročilih, v katera sc za- 2000 leti od plemena Inke in se je imeno- topi, pozabi na jed. Med 5. in 6. uro se od- valo Machu-Pichn. V gozdnem zatišju se je počije ali se pridruži kaki športni igri car- tnesto nenavadno dobro ohranilo, in sicer ske obitelji. Potem zopet dela do 8. zvečer. tem lažje, ker obstoji iz ogromnih palač, Nato se vrne k družini. Ob 11. gre navadno zgrajenih iz samega granita; lahko je spoznati spat. — Otroci njegovi ga Ijubijo izredno, templje in oltarje, kopališča, vodnjake, te- pa tudi on nje, in kadar mu pripušča čas, rase itd. Ostale so velike stopnice, mreža pohiti med nje in se igra z njimi. Car drži ulic in sredi mesta okrogel stolp. V hišah strogo postne dneve in vsako nedeljo in s0 dobili različno posodje, ki priča o šegah praznike gre v cerkev. Car jt- mnogo, in jn navadah davnih prebivalcev tega zname- sicer najrajši rusko hrano. nitega mesta. 200 palač iz belega granita _ . ., je ostalo skoro popolnoma nepoškodovanih. Rudarji na svetu. Pravijo, da je bilo to mesto zibelka ple- Nad polovico vseh rudarjev na svetu je mena Inka, ki je svoj čas vladalo nad ve- bilo leta 1904 zaposlenih s pridobivanjem likim delom Južne Amerike.