Razne stvari, Iz domačih krajev. Državnozborska volitev v mestu Mariborn, ki se je vršila 11. jan. t. 1., ni prinesla slave mariborskim Slovencem. Vdeležilo se je volitve satno 29 volileev. Pri zadnji volitvi pred tremi leti jih je bilo več, namreč 36. Zakaj to nazadovanje? Prvi vzrok, ker se naše politično društvo za to volitev popolnoma nič ni pobrigalo. Nobenega posvetovanja ni bilo, nobenega shoda, nobene agitacije. Zakaj imamo politično druStvo, če pa se za našo politiko nič ne briga? To društvo bo treba večkrat podregati, da se že vendar enkrat vzbudi iz večletnega zimskega in poletnega spanja. Drugi vzrok, da je število slovenskih glasov ostalo pri tej volitvi tako majhno, pa je nemarnost slovenskih volilcev samih. Če se politično društvo nič ne briga. potem Se ni nujna posledica, da bi se tudi volilci sami ne smeli. In kdo je izostal? Ravno taki Ijudje, ki imajo sieer pri vrčku piva vedno dovolj nepovoljnih in pikrih besed o naši slovenski politiki. V Mariboru se bo morala začeti med Slovenci politika brezobzirnega terorizma, sicer ne pridemo naprej. Vse pričakuje moža, ki pr;vleče naSo zavoženo politiko na gladko stezo. Izid rolitve v celjski mestni skupini se je v Mariboru dne 11. jan. pričakoval na nemški in slovenski strani z nepopisno nestrpnostjo. Slovenci so se zbirali v Narodnem domu ter pričakovali tamkaj poročila iz Celja. A tega dolgo ni bilo od nikoder. Medtetn se je živo razpravljalo, kako ugodno ali neugodno stoje za Slovence razmere v različnih krajih celjske mestne skupine. Še le o pol osmih zvečer prišel je brzojav, ki natn je prinesel žalostno poročilo, da je dr. Dečko propadel. Narodna volilna komisija. Volilna komisija za volitev iz mestne skupine v Marenbergu, čeprav sestavljena jz samih Nemcev, se \e pokazala vendar odločno slovensko. 4 glasovi so se glasili na dr. Radoslava Pipuša, peti glas pa na dr. Jakoba Pipuša in slavna komisiia Je peti glas zavrgla, ker ni kandidiral dr. Jakob, ampak dr. Radoslav PipuS. Ta pa je res nemška! Na prsi se ne bomo trkali! »Gospodje pri uredništvu >Slov. Gosp < in v njegovi neposredai bližini, trkajte se na prsi! Vi ste nakupičili v tem času toliko sumniCenja in obrekovanja na osebo našega kandidata (Hribarja) . . .« Tako piSe »Domovina« št. 4. To je drzna neresnica! Gospod Hribar, mi se obračamo naravnost do Vas in apeliramo na Vaše pošteno ime, da zahtevate v tej stvari od svojih plafianih ljudi, naj pišejo resnico. Mi smo kritizirali Vaše govore, Vaša agitacijska sredstva, Vaše agitatorje in njih agitacije, toda vaše osebe se nismo nikdar dotaknili. Nasproti Vam nismo vlačili o s e b n i h zadev v politično javnost. Ampak nasprotno, zatrjevali smo, da Vas osebno spoštujemo kot poštenjaka. Zato pa upamo, da se tudi sedaj pokažete kot moža poštenjaka. Ne mi, ampak gospodje pri urednistvu »Domovine« se naj trkajo na prsi! »Slomšekova zveza", društvo krščansko-mislečih učiteljev, je dobilo prro podružnico in sicer v Idriji. Pravih in podpornih članov se je oglasilo 30 že prvi dan. Srčno želimo, da bi se tudi na Štajerskem kmalu ustanovila enaka podružnica. Nepošteno orožje. »D^movina« se še vedno jezi, da naš list ni pisal pri zadnji volitvi za Hribarja, ampak za Žičkarja. Jeza }e strast, v strasti pa je človek slep. Za to  tudi »Doraovina« St. 4. piše: » . .. nas je z učiteljstvom vred bridko dirnulo, ko je ome- njeni list (Slov. Gosp.) v preveliki agitacijski strasti napadel ves učiteljski stan samo zaradi nesoglasja v načelih nekaternikov.« Ako so gospcdje »liberalci brez prvakov« okoli »Domovine« resnicoljubni, tedaj naj pogledajo še enkrat naS članek v zadnji številki lanskega leta »Hribar in učitelji«. Stanu še mi nismo nikdar napadali in tudi v onem članku ne. Učiteljski stan v obče in krščansko-misleče učiteljstvo posebej je našlo inbo našlo v nas vedno najiskrenejSe zagovornike. Dapa naš list ne zagovarja in ne more zagovarjati učiteljev-jungovcev z njihovimi pogubnimi načeli, temu se lahko samo naivni ali pa licemerni ljudje čudijo. Zakaj pa »Domovine« nič »bridko ne dirne«, ko se celo volilno dobo in še tudi sedaj po končani volilni borbi z vsem strupom zaganja v našo duhovščino in njen upliv? Ne bodite slepi in enostranski, ampak resnicoljubni in pravični! Duhovniške spremembe. Dne 16. jan. je 6. g. P. Benedikt HrtiS, minorit, pri usmiljenih bratih v Gradeu umrl; rojen je bil pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju 5. svečana 1833., v mašnika posvečen 21. dec. 1858. — Dne 11. Jan. je umrl v Gornji Radgoni č. g. župnik Ant. Belšak. Pokop je bil dne 14. jan. Isti dan je bil pokopan č. g. dekan v Braslovčah, Mat. S t o k i a s, ki je umrl dne 12. jan. Bog daj vrlima duhovnikoma večni mir in pokoj! Spremembe na pošti Poštna asistenta gg. Lud. Jossek iz Ptuja in Leop. Bratusievic iz Selzthala sta prestavljena v Maribor. Ponesrečena vojaka. Ko so vojaki šli v Krško na strelne vaje iz Gradca, so se dne 10. t. mes. blizo Boštanja na Kranjskem pri nekem senenem yozu konji splašili. Voz je zdrknil proti Savi, a k sreči na ledu obtifial. Dva vojaka pri konjih sta zelo ponesrečena, eden si je nogo zlorail, drugi pa glavo razbil, da bo težko okreval. Odpeljali so jih iz Sevnice v bolnišnico v Zagreb. Liberalno ruvanje v Celji. Pred tedni vršila se je v Celji odhodnica zaslužnega celjskega Slovenca. Že z ozirom na bedno stanje celjskih Slovencev morala bi biti ta odhodnica obce narodnega značaja. Nek nepreviden »akademičen« govornik, pa je, igraje ulogo nemškega >Springinsfelda«, razdvojil nakrat duhove v dva tabora. Udaril je namreč brez vsakega povoda po klerikalcih in z neumljivo logiko izblekail, kakor da bi bili klerikalci krivi odhoda našega zaslužnega Slovenca. — Nek drug »akademik« omenil je pri odhodu najbolj čislanega slovenskega odvetnika ta večer porogijivo: »Tako odhajajo klerikalci!« — Da si take opazke pri odhodnici navzočim »klerikalcem« niso zvenele priietno na uho in se njim je ves večer pokvaril, molčali so vendar in se zdržali nasprotnih opazk — zaradi liubega miru. — Ker pa to zabavljanje ni bilo prvo, prosimo prizadete gospode, da z ozirom na Slovencem potrebno slogo ne kažejo svojega strankarstva na tako očiten in žaleč naein; sicer bi se v preglediaem času moglo že razpravljati: Kedo je povzročil neslogo Slovencw v Celji: mirni domačini ali gotovi odposlanci kranjskih liberalcev? ^ljudska volja" v Celji je bila 4. januarja grozno nadležna. Volilni mož mi je pripovedoval, kako ga je »ljudska volja« dregala zdaj na desni, zdaj zopet na levi, da se je ni mogel lahko otresati. Toda možje so stali čvrsti proti tej našemljeni »ljudski volji«; nihče jih ni mogel premotiti. Socijalnidemokrati so bili lepšega vedenja, kakor agitatorji za »ljudsko voljo«. Iz Zgornje Savinjske doline sta prihitela 2 agenta »ljudske volje« na dan volitve v Ceije, da sta tukaj skrivnostno-sladko ganila nekatere Celjane, naj napadejo nekega odličnega gospoda, kedar se pripelja s savinjskim vlakom v Celje. A spodletelo njima je! Tako se dela »Ijudska volja«. Jareninski Sudmariiovci so iskali prostorov za zborovanie v Jarenini. Vukovski Kopič je iskal prostor, rančki Flucher pa je zanj prosil. Oglasili so se tudi pri gospej Ani Ornik v Jarenini, ki je s 15. januarjem prevzela v svoji hiši sama s sinom svojim gostilno in mesarijo. Ali značajna gospa jih je odločno zavrnila rekoč: »V moji hiši ni prostora za »Siidmarko«. Jaz hočem imeti mir, ne zdražbo. Med poštenimi krščanškimi ljudmi živim, teh se bom oklepala, Siidmarkovcev ne potrebujem! * Vsa čast vrlej gospej! Tako govori poštena krSčanaka Jareninčanka. Ljudsko štetje. Od več stranij dobivamo poročila, kako strankarsko so postopali komisarji ljudskega štetja. Nekaterih niso sploh vprašali po občevalnem jeziku. Drugod so vprašali: Ali znate nemški? Mož odgovori: da! Komisar pa ga zapiSe za Nemca. Drugemu reče: »Ti pa znaš nemSki, tebe bom za Nemca zapisal«. Po nekod so se godile velike nerednosti od strani nemSkutarskih županov Jn njihovih komisariev. Slovenci, kjer se je kaj takega zgodilo, takoj vložite ovadbo na okrajno glavarstvo in tirjajte, da se še enkrat šteje. Vsakega ovadite, ki doma slovenski občevalni jezik rabi, pa je povedal pri štetju nemškega, da bo pošteno kaznovan. Po razsodbi upravnega sodišča velja tisti za Nemca, ki je napovedal nemški jezik za občevalni. Bralno in pevsko društvo Maribor je imelo dne 13. prosinca 1901 časten večer Priredilo je predstavo Lumpacija Vagabunda. Galerija, stojišča in zadnja polovica sedežev, vse je bilo polno. Le prednja polovica sedežev je kazala praznoto, jasen dokaz, da naSa inteligeoca ne zna ceniti dovolj delavskega pokreta, naj se prikazuje že kjer bodi. V dvajsetem stoletju bi že moral vsak človek imeti nekoliko demokratskega duha v sebi. Igra se je proizvajala jako gladko. Gledalci si kar niso mogli oddahniti od smeha. Lavorikov venec gre seveda vsem trem »vagabundom«, ki so svoje uloge igrali dovršeno. Gg. Leskovar, Vajda, Planinšek se naj le pogosto prikažejo na odru. Gg. Karba, Kocjan, Košar so bili popolnoma na svojem mestu. Gospa Čepič, gospice Grosslinger, Zdolšek, Malner, Vidovič, Pliberšek so nam gladko podajale svoje uloge. Govorilo se je tokrat tudi dovolj glasno, da je vsakdo lahko razumel besede igralcev in igralk. Kostumi so bili stanovom, ki so se predstavljali, primerni. Z veseljem moramo tudi omeniti, da predstavlja društvo Maribor vseskozi poljudne in dostojne igre. Le tako naprej! Po igri se je razvilo v spodnjih prostorih. Narodnega doma živahno življenje, polno veselja in navdušenega petja. Božičnica pri čč. šolskih sestrah y Celju. Ker smo morali poročilo o celjski božičnici zaradi »volilnega« gradiva prikrajšati, vrinila se nam je pomota, da je bilo le nad 50 otrok obdarovanih. V resnici pa je bilo nad 100 otrok obdarovanih, kar z velikim veseljein popravljamo. Padel v vodo m zmrznil je v noči od 14—15. t. m. v Rajhenburgu Karol Zemljak. Jareninska žnpnija šteje z novim letom že 80 naročnikov »Slov. Gospodarja*! Novi naročniki se še vedno oglaSaia, so posestniki, pa tudi pridni viničarji. To je lepo in častno za pošteno jareninsko ljudstvo. Posnemajte ta prelepi vzgled druge župnije! Rodoljubi, skrbite, da pride po mnogih krajih več v krščanskem in slovenskem duhu pisanih časnikov med ljudstvo. Kjer ljudje pridno prebirajo »Slov. Gosp.«, tam navadno vsikdar zmaguiejo pri volitvah, so za krščansko in slovensko stvar goreči in navduSeni. Torej le naprej, da je ne bo poštene slovenske hiše brez »Slov. Gospodarja«! Volitev v Brežicah iz kmetske skupine se je vršila kaj mirno. Izmed 122 volilnih mož jih ie došlo 91; izostalo torei 31. 2 glasovnici ste bili prazni, ostalih 89 se je glasilo na ime Hugo vitez Berks. V komisijo so volili volilni možje gospode: Marko Tomažiča, Jožefa Mnhorčiča in Felicijma Volčka; c. kr. komisar je poklicsd v komisijo gospode: Kosarja, Morica in PajdaSa. Teh Sest udov je pozvalo v komisijo kot sed- mega uda g. državnega poslanca J. 2ičkarja, ki je bil izvoljen tudi v predsednika komisije. — Ob pol eni je došlo uradno naznanilo iz Celja, da je izmed 268 oddanih glasov dobil g. Berks 249 in je toraj izvoljen v državnega poslanca. Iz Rnnča. Ozirom na članek, nahajajoči se v zadnji številki »Slovenskega Gospodarja« od 27. decembra 1900, str. 5. pod naslovom »Iz Runča« prosirn na podlagi § 19 tisk. zak, da v prihodnji številki na istem mestu in pod istim naslovom objavite sledeči pnpravek: 1. ni istina, da letam noč in dan okoli volilnih mož pete skupine, 2. me nikdo in nikdar ni »nagnal« z besedami: »Ako bodem kedaj potreboval kuratorja, itd.< 3. ni istina, da mi je nek volilen mož poslani mu Stev. »Domovine« z »zasoljeno opombo« vrnil. S spoštovanjem P. Vabič, nadučitelj. Runeč, dne 2. jan. 1901. Opomba uredništva: Mi vzdržujemo svoje trditve tudi nasproti temu popravku. Mi smo se zopet dali poučiti in izvedeli, da je naSe poročilo bilo istinito. Seveda g. Vabič nam vedno lahko popravlja trditve kakor »noč in dan okoli letati.« Toda to ni noben popravek. Kdo sramoti nčiteljski stan? Jungovski učitelji sami v >U<5. Tovanšu«. Gornjegrajski Rešetar se zaletava že pol leta v uglednega in za naše mladinsko slovstvo zaslužnega učitelja Ant. Kosija, a v St. 2 napada nekdo Smarskega nadučitelja Fr. Jurkoviča, predvsem radi tega, ker je razobesil ob dohodu našega škofa v Šmarje papeževo zastavo. Obrekovalec mora sam priznati, da je g. Jurkovič »jako nadarjen in vztrajno marljiv v svoji nadalnji izobrazbi«. To bi mu lahko bil migljaj, da ravno »jako nadarjeno in v svoji nadaljni izobrazbi vztrajno marljivo učiteljstvo« ne hodi po dvomliivih potih juDgovstva. Vsak stan brani svoje sostanovnike, le jungovsko učiteljstvo meče blato na one, ki ne hodijo ž njimi. Sram jih bilo! V savinjski dolini se je začela po nekod strastna gonja proti našemu listu. Med drugimi je tudi bralno društvo v Novištifti odpovedalo naš list. V tem društvu ima prvo besedo znani iungovec. Iz Celja izdajajo »liberalci brez prvakov« na svoje poslušne »fermane«, naj se uniči naš list. Ako bi bili tragikomični, lahko bi tožili, da se izvaja »bojkot nad našim narodnirn podjetjem«. Toda mi smo bolj svobodnega naziranja in za to rnislimo, da sme vsakdo po svojem prepričanju odrivati ali širiti kak list. Somišljeniki, širite naš list, za vsakega odpadlega naročnika deset novih! Iz Sevnice nam pišejo: Pri razpravi zavoljo prestopka razSirjania tiskovine so možje iz Sevnice odkritosrčno priznali vse, kar je bilo resničnega in tudi radovoljno .sprejeli kazen, kakor določuje postava. Neki demokrat, ki je bil poklican kot priča, se je ponašal, kako bo nam vsem sapo zaprl pri obravnavi, pa je moral lo v veži čakati. Zdaj vidiš, da pri možeh poštenjakih ni treba nikakih prič. Mi smo svojo reč že poravnali in sino postali le še odločnejši pristaši Žičkarjevi in kalolisko-narodne stranke! Prusko božično drevo za slovenske otroke v Avstriji. Glavni agitator v Berolinu za popruševanje Avstrije je neki Karol Proll. 0 njem poroča v Gradcu izhajajoči nemški učiteljski list »Padag. Zeitschrift« da je njegovo osemnajsto nabiranje po Pruskem vrglo za slovensko deco na Štajerskem 370 rnark (472 K). Ta svota se je za nakup zadnjih božičnih daril razdelila tako, da so nemške šole v Ljutomeru, pri Sv. Ilju v Slov. gor., v Vitanju, Konjicah, Oberhagu, Laškem trgu, Pobrežju pri Mariboru, Brežicah, na Muti in v Marenbergu dobile po 40 K, in nemškemu otroškemu vrtecu v Brežicah se dalo 32 K. Iz drugih krajev. Slovenski listi, katere smemo priporočati, so: leposloven list »Dom in Svet«, izhaia v Ljubljani in je ilustrovan; za mladino »Vrtec« z Angeljekcrn, izhaja v Ljubljani; politični dnevnik, izhajajoč v Ljubljani ,Sloveaecl; list za pridgarje: ,Duhovni Pastir' izhaja v Ljubljani, »Katoliški Obzornik«, list za znanstvo izhaja v Ljubljani. Na Koroškem v Celovcu izhaja tednik »Mir«, na Gonškem v Gohci »Gorica« in v Trstu dnevnik »Edinost«. Letos bomo večkrat navajali tudi vsebmo nekaterih teh listov! Rudokopstvo na zemlji. Koucem 1. 1899 je pri tem kruhu bilo ljudi 4,355.204. Spravili so imenovano leto na dan 700,000.000 ton (1 tona=10 m. ct.) premoga, 30,000 000 ton železa, 15,771.000 t. petroleja, 11,535.000 ton soli, 790.000 ton svinca, 442.000 ton bakra, 471.00^ ton cinka, 77.523 ton cina, 5,695.000 kg. srebra in 449.000 kg. zlata. Razdelijo pa se delavci na razne države tako: Anglija (brez Indije) 875.603, Nemčija 498.569, Zjedmjene države 444.578, Francija 282.821, Rusija 239.434, Avstrijsko-Ogrska 219227, Belgija 100.000. Po vrednosti rudnin pa se vrstijo tako-Ie: Zjedinjene države 2.852 mil. mark, Anglija 1440 mil. m., Nemčija 880 mil. m, Rmija 600 mil. m., Francija 520 mil. m., Belgija 300 mil. m. in AvstrijskoOgrska 228 mil. m. Vkljub napornosti dela in mnogim nevarnostim je umrljivost med rudokopi vendar le 168 od tisoč. Sv. oče in dr. Lapponi. Nedavno je papežev zdravnik dr. Lappuni sv. Očetu zapisal zaradi majhnega vnetja v grlu neke praške. Znano pa je, da se papež ne ozira strogo na zdravniške obrede. Tudi one praSke je pustil nedotaknjene, in vnetje je samo ob sebi srečno minolo. Onih dni je bil dr. Lapponi navzoč pri neki avdijenci. Lapponi je začel kašljati, a sv. Oče rečejo svojemu slugi: Idi, dečko, in prinesi otie praške, ki jih je zdravnik meni zapisal in podaj mu jih, saj vidiš, da je prehlajen. Sluga je nekoliko pomišljeval, potem pa je donesel na srebrni tasi praške in vodo ter ponudil presenečenetnu Lapponiju. Vsi navzoči pa so se od srca smejali šaljivosti sv. Očeta. Društvene zadeve. Dijaško knhinjo v Ptuju so od zad- njega izkaza v začetku meseca novemra p. I. obdarovali sledeči p. n.Jdobrotniki: Menhart J., župnik pri Vel. nedelji 10 K, spoštovana Irgl pri sv. Urbanu 2 K, več v Vurbergu pri godovanju g. župnika zbranih duhovnikov 13 K, o. Aifonz Svet, gvardijan 2 K, Senčar 2 K, Jurca 10 K, posoj;laica v Ljutomeru 20 K, Gomilšek, kaplan v Jarenini 6 K, vsled naročila f g. š. 60 K, posojilnica v Ormožu 30 K, okr. zastop pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 40 K, posojilnica v Makolah 50 K, Lendovšek, duh. svet., župnik in dež. poslanec 10 K, neimenova gospa po č. g. o. Lenart Vaupotič-u, minorifu v Ptuju 10 K, dr. Schmirmaul v Rajhenburg-u 10 K, Mraz Tom., duh. svet., nadžupnik in dekan v pok. v Selnici ob Dravi 10 K., Kosar v Juršincih 2 K, — potem po 2 K na mesec gg. CilenSek, Ožgan, dr. Brumen, Moravec, Podvinski in Joseck, — 1 mesečno krono g. Toplak. Prisrčna hvala in Bog plati! Slovanska čitalnica v Mariborn. Vspored puatnih zabav: 17. prosinca: družbinski večer s plesom v mali dvorani. 27. prosinca: Igra »Čevljar baron«. 2. svečana: Slavnost Triglavove petindvajsetletnice. Veliki ples. 16. svečana: Kostumni venček v veliki dvorani. Vsak četrtek je v gostilni »Narodnega doma« Jour Fix. Na mnogobrojno udeležbo vabi odbor. V Konjicah bo nedeljo doe 27. januarja 1901 ob 3. uri pupoludne »katol. polit. društvo« slavilo tndesetletnico svojega obstanka. Natančnejši vspored priobčimo prihodnjič. Stavimo si trdnjave! Za slovensko šolo v Mariboru je daroval č. g. Miroslav Volčič 6 K. »Katol. gospodarsko bralno drustvo v Hoči« priredi prihodnjo nedeljo t. j. 20. t. | mes. po večernicah v gostilni g. S. Šunka j letno občno zborovanje s sledečim vspore- I dom: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Poročilo j tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poro- | čilo knjižničarjevo. 5. Izvolitev novega od- bora. 6. Nasveti. 7. Prosta zabava. — K obilni vdeležbi vabi vljudno o d b o r. Vabilo. Bralno društvo pri Sv. Andražu v Slov. gor. ima v nedeljo, dne 27. t. mes. j po večernicah v šoli občni zbor s petjein, , potem pa prosto zabavo v gostilni g. Rola. Vse prijatelje druStva vljudno vabi o d b o r. Prostovoljno gasilno društvo v Dornavi priredi v nedeljo, 20. jan. t. 1. ob 4. uri popoldne v gostilni F. Cerga svoj letni občni zbor s sledeSim vsporedom: 1. Poročilo odborovo, 2. pregled računov za prejSne leto, 3. vpisovanje udov, 4. Razni predlogi in nasveti, 5. Prosta zabava z godbo. — K obilni udeležbi vabi iienjene ude kakor tudi vse prijatelje našega društva o d b o r. Za dijaško kuhinjo so darovali: sl. Posojiinica v Makolah 140 K, Mihael Lendovšek 10 K, Josip Torabah 6 K, dr. M. Schmirmaul 10 K, Martin Meško 10 K. Eatol. podp. drnštvu v Celju so darovali: mil. knez in škof lav. dr. M. Napotnik 10 K, sl. občina Celje okolica 803 K, preč. g. opat Fr. Ogradi 100 K, sl. posojilnica v Makolah 50 K. preč. g. prošt J. Fleck, preč. gg. Šlander Ant., Lendovšek Mih., Erjavec Pet., Marzidovšek Rad. po 10 K, č. g. Jož. Ozmec 20 K, g. Fr. Lipovšek in Fr. Dimec po 6 K, g. Mih. Gobec 5 K, g. GlinSek Mat. in Lucija, Šah Matija in Karol, Dimec Ana in Murko Hel. po 4 K, Šah Tončka, Mica, Neža po 2 K, Kač Mart, Pfeiier J. in Neimenovana po 104 K, Neimenovana 10 K. Malonedeljsko bralno društvo bode imelo v nedeljo dne 27. januarja t. 1. svoj letni občni zbor z obieajnimi poročili, tajnika, denarničarja, knjižničarja i. t. d. Zborovanje bode ob treh popoldne v šoli. K obilnemu pristopu vabi odbor. Prostovoljno gasilno društvo v Logarovcih je imelo 10 prosinca letni občni zbor. Društvo obstoječe iz 20 članov izvolilo si je odbor kakor sledi: Načelnik gosp. Jože Slekovec, veleposestnik; namestnik g. Jože Heric, veleposest. sin; blagajnik g. Jakob Čuk, posestnik, vsi v Kokoričih. Vodja plezalcev, Fran Štuhec, pos. sin v Logarovcih; njega namestnik Mihael Lipša, posestnik; vodja brizgalničarjev g. Franz Filipič starSi, posestnik; namestnik g. Fran Marinič, posestnik; vodja varuhov Cuk Franc, posestnik; nadzornik orodja gosp. Alojz Simonič, posestnik; Trobentaš Frano Siško, posestnik, vsi v Kokoričih. Gospodarsko bralno društvo v Kozjem. Glede na dopis »Gospodarsko bralno društvo v Kozjem« natisnen v številka 52 Vašega lista zahtevarao sklicevaje se na §§ 19 in 22 tisk. zak. da sprejmete sledeCi popravek: Ni res, da je tačasni predsednik podpisanega bralnega druStva zopet doživel poraz; ni res, da se je dr. Pikl moral umakniti g. Fr. Lovrenku s predsedniSkega stola; res je raarveč, da g. Fr. Lovrenko ni bil izvoljen predsednikom in da je dr. Pikl, predno se je volitev novega predsednika izvršila, zborovanje zakljuSil zaradi silnega nemira. Gospcdarsko bralno društvo v Kozjera, dne 6. januarja 1901. Za odbor: Dr. Fr. Pikl. — Dostavek uredništva. G dr. Pikl sam ve, da bi nam ne bilo treba spreieti tega popravka, kajti društvo nam z ozirom na naSo notico ne raore s popravkom do živega. Vendar smo ga priobčili, da lahko zopet potrdimo svoje prvo poročilo, da je dr. Pikl zares 23. dec. doživel velik poraz. Prvi poraz je bil, ko je začel dr. Pikl približno takole: »Dragi volilci! Volili si bodete bedaj krščanskega mcža za prfdserinika, ker mislim, da med nami ni nobenega juda.« Na te besede se je zasmejala dr. Piklu cela sobana, Ie njegovi privrženci so se grizli v jezike, ker ie imel dr. Pikl zopet tako nesrečen dan. Drugi poraz: Dr. Pikl pozivlja, kdor je za g. kaplana, naj vzdigne roko. VeCina jih vzdigne roke. To je dr. Pikla tako razburilo, da je zapovedal voliti z listki, in doživel je tretji poraz. 24 glasovnic je bilo za g. Lovrenka, 12 pa za dr. Pikla, dve sta bili neveljavni, kar je na eni strani stalo dr. Pikl, na drugi pa Lovrenko. Ko se je vršilo to glasovanje, nastal je res silen nemir. Zakaj pa. Ker se Piklnovi privrženci delili listke že z napisanim imenom, vsled česar so morali Piklnovi nasprotniki črtati to ime. Ko so ravno videli zborovalci ime Pikl že na listku, še le tedaj je nastal isti silen nemir. G. Lovrenko je izvoljen predsednik in tega ne utaji noben popravek. Društvo nNarodna čitalnica v Ptuji" priredi dne 26. prosinca 1.1. plesni venček v kostumah. Začetek vselej točno ob 8. uri zvečer. Bralno društvo pri Kapeli imelo je dne 6. t. m. občni zbor ter je bil predsednikom zopet voljen kmet g. Jakob Zemljič, ostali odbor pa se je tako-le sestavil: Pos. sin g. Ferd. Jurjovič, podpreds.; 6. g. župnik M. Meško, blagajnik; učiteljica gdč. Lj. Poljanec, tajn.; ml. Jos. Golob, knjižničar in in pos. sin Fr. Fras odborniki. Društvo je izposodilo med 73 udov lansko leto 1269 kniig ter nad 4000 časnikov. Bralno društvo je toraj v preteklera letu vestno in vzgledno vrSilo stavljeno si nalogo. Za tekoče leto se je Stevilo udov zopet znatno pomnožilo ter nas bode v kratkem gotovo nad sto, in to večinoma mladine, ki je — up prihodnjosti. Odbor nSave", katol. polit. društva za brežiški in sevniški okraj, se je izvolil na osnovalnem shodu 8. t. m. in sestoji iz sledečih gospodov: Predsednik Jožef Žičkar, dekan; podpredsednik Andrej Levak, veleposestnik v Brežicah; tajnik Jož. Cerjak, župnik v Rajhenburgu, denarničar J. Mešiček, mestni župnik v Brežicah; odborniki: J. Zalokar, posestnik na Blanci; A. Korene, posestnik v Sevnici; M. VolavSek, župan v PiSecah; J. Pajdaš, župan v Sromljah, J. Podvinski, posestnik v Globokem; namestniki: Slovenec, župan v Artičah; Kozinc, posestnik v Sevnici; Cetin, posestnik v Seli. Bog daj novo vstanovljenemu društvu mnogo uspeha! Mlekarnica pri tsv. Trojici v Slov. gor. je prva in edina mlekarnica in sirarnica v Slovenskih goricah in je v dobrih treh mesecih dobila 20.868 l mleka, za katerega je izplačala 2086 K 60 v. Mlekarnice so dandanašnji neizmerne važnosti za kmeta, mleko mu bo skoro edini pridelek, katerega lahko spravi v denar. To so sprevidili tudi nekteri naši kmetje, ki so zadnje tri mesece nosili mleko v mlekarnico. En kmet je dobil čistih 48 gld. t. j. 96 K za mleko. In vendar, kdo bi si mislil, je imela naša mlekarna toliko ovir, kakor malokatero podjetje na Slovenskem. Sprva nismo imeli dovolj odjemalcev za surovo maslo, mleka pa preveč. Sedaj pa imamo premalo mleka, odjemalcev solidnih in dobrih pa preveč, tako da jim ne moremo vstreči. Pridobili srao si odjemalca, ki nam vsak teden 50 kil surovega masla odvzame, a mu ne moremo vstreči. Udje so se sicer zavezali vsak dan spraviti 300 l mleka, pa kaj da besede ne drže. Kaj je krivo temu zlu? Nezaupnost' udov in klevetno lajanje nasprotnikov. Začetkom nismo mogli udom redno izplačevati, ker nismo imeli dovolj odjemalcev in se je ob enem izdeloval sir, kateri mora naimanj četrt leta ležati. Sedaj smo že začeli sir prodajati in donaževalci mleka so redno in točno izplačani. Nasprotniki pa delajo zopet tako silovito zoper mlekarno, da bi moral slednji ud odstopiti, ko bi ne imel dovolj stanovitnosti. Lažejo med drugim, da bodo morali udje vse stroje plačati in to je precej udov odvrnilo, da ne donaSajo več mleka. Vendar po posredovanju treznih mož se je obrnilo že na bolje. 0 da bi vendar ljudstvo spregledalo, da bi spoznalo nasprotnike svoje! Glej kmet! niti tega ti ne privoščijo, da bi dobil vsak mesec po 10—20 gld.! Gospodinje! Vzdramite se! Ve, ki imate krave in ste blizu, pristopiti k mlekarnici! Nek kmet je rekel zadnjič: Dolgo sem že gospodar, a v treh mesecih še nisem nikdar prislužil na tako lahek način 40 gld., kakor se je sedaj zgodilo. Odjemalcev za surovo maslo in sir je sedaj dovolj, torej Vam bo tudi mlekarna mogla točno izplačevati.