Študentska izmenjava strokovnih praks s tujino
Najbrž ni študenta, ki si ne bi kdaj zaželel opravljati strokovne prakse v tujini. Praksa na tujem ti omogočl zastonj potovanje, spoznavanje novih krajev in Ijudi, naučlš se marsičesa novega in morda lahko celo kaj zaslužiš.
Mnogo jih je, ki tako premišljujejo, priložnost pa se ponudi bolj redkim. Žal večina študentov z velikimi želja-mi še vedno bolj ali manj prekrižanih rok čaka na ponujene priložnosti. Teh pa je, kot rečeno, malo. Mnogo boljše možnosti ima tisti, ki je tudi sam pripravljen vrtati in iskati, pa čeprav na škodo kakšne urice proste-ga časa. Je že tako, da pogosto ni dovolj le oddati prijavnico in čakati, da se stvari uredijo same od sebe!
Pa poglejmo, kakšne so možnosti naših študentov za opravljanje stro-kovnih praks na tujem!
V Ljubljani je ta dejavnost pod okriljem Univerzitetne konference ZSMS. V njenem okviru deluje na Trgu osvoboditve 1 Koordinacijski odbor za mednarodno izmenjavo strokovnih praks ali s kratico KO-MISP. Vodi ga Milan Koritnik. S svo-jimi sodelavci pomaga tistim, ki vrta-jo za prakse. No, tudi tistim, ki samo čakajo na priložnost, se včasih na-
smehne sreča v obliki prakse na tu-jem. KOMISP jih hoče zagotoviti čim več, hkrati pa organizira počitniško delo tujih študentov pri nas. To zad-nje pa sploh ni preprosto. Potrebno je najti delovno organizacijo, ki bo sprejela tujega študenta na delo in mu bo poleg tega voljna dati še na-grado, ki je navadno večja od ustrez-ne nagrade za domače praktikante. KOMISP pa mora poskrbeti za štu-dentovo prehrano in nastanitev, obe-nem pa še čimbolj dejavno izpolniti njegov prosti čas. Vsako leto organi-zira vrsto predavanj z namenom čim-bolj vsestransko predstaviti našo dr-žavo in njeno ureditev. Za tuje štu-dente pripravi odbor vsako leto ogled naravnih in kulturnih zname-nitosti Slovenije.
Seveda zahteva tudi organiziranje praks za naše študente v tujini precej napora in nenazadnje finančnih sred-stev (odbor povrne praktikantom po-lovico potnih stroškov). Delo otežuje
tudi dejstvo, da je moč priti na prak-so v tujino preko vrste različnih orga-nizacij, od katerih ima vsaka svoje posebnosti delovanja. Tako imajo študenti ekonomije svojo organizaci-jo s kratico AIESEC, bodoči zdravni-ki se izmenjujejo pod okriljem IFM-SA, za študente naravoslovnih ved pa skrbi IAESTE. Poleg tega imajo posamezne fakultete organizirano neposredno izmenjavo študentov s tujimi fakultetami, s katerimi sodelu-jejo. Ne smemo pa pozabiti možnosti, ki se je našim študentom ponudila v okviru prijateljskih stikov Ljubljane s pobratenimi mesti v Zvezni repu-bliki Nemčiji. Tako je v Bayernu v Leverkusnu (kdo ne pozna njegovih aspirinov?) med poletjem delalo tri-najst naših študentov, večinoma far-macevtov. V Wiesbadnu pa so spreje-li na delo štiri Ljubljančane. Vsi so po vrnitvi povedali, da so bili gostite-lji z njimi zelo prijazni in so jim pri-pravili vrsto dopolnilnih aktivnosti. Oglejmo si, s katerimi državami KOMISP največ sodeluje. V letoš-njem letu je imela največji skupni obseg menjava z ZRN, Sovjetsko zvezo, Poljsko, Švedsko, Turčijo in Egiptom. Če sodimo po realizirani
izmenjavi, so za naše študente najza-nimivejše države ZRN, Švedska in SZ. K nam pa najraje prihajajo Polja-ki, Egipčani in študenti iz SZ. Skup-no je KOMISP posredoval pri organi-zaciji praks za 117 naših študentovin sprejel 103 tuje. Skoraj vsi študenti, tako naši kot tuji, so se o organizaciji in poteku prakse pohvalno izrazili. Večina med njimi se bo prihodnje leto spet potegovala za prosta mesta. Kakšni pa so pogoji za pridobitev prakse v tujini? Osnovni pogoj je ob-vladanje jezika države, v katero potu-ješ, ali pa angleščine. Sicer pa tu še posebej velja tisto, da »kolikpr jezi-kov znaš, toliko veljaš«. Vsi ponudni-ki praks seveda želijo, da bi študent prinesel s seboj čimveč predhodnega znanja. To pomeni, da imajo višji let-niki prednost, pa tudi predhodne praktične izkušnje so zaželene. Ce je kandidatov mnogo, odloča o izbiri še aktivnost v družbenopolitičnih orga-nizacijah. Vsem kandidatom za prak-so v tujini pa velja priporočilo, naj le pridno študirajo. Cas, porabljen za študij, je namreč kot kapital, ki ga ne porabiš takoj, ampak ga naložiš, da se ti bo čez čas z obrestmi vračal.
Brane Huč